Prva misel, ki marsikomu pride na pamet, ko sliši besedi podeželje in kmetovanje, je miren in zdrav način življenja. Kljub priljubljeni podobi kmetovanja, pa ima kmetijstvo eno najvišjih stopenj umrljivosti zaradi samomorov (McCurdy in Carroll, 2000, v Fraser in drugi, 2005)9. Življenjski slog kmetovalcev je neločljivo povezan z njihovim delom, ne samo zaradi dolgih delovnih ur (več kot 70 % kmetovalcev dela po 10 ur na dan ali še več), temveč tudi zato, ker večina kmetovalcev živi na svojih kmetijah, ki so razmeroma izolirane. Poleg tega le malo kmetovalcev dopustuje, njihovo življenje pa pogosto določajo nepredvidljive sile, kot so vreme, bolezni in razne težave z živalmi in kmetijskimi stroji (Gregoire, 2002, str. 472). Torej kmetijstvo izpostavlja tako kmetovalce kot njihove družine različnim fizičnim in psihološkim nevarnostim – od kronične izpostavljenosti pesticidom in drugim kemikalijam do visoke stopnje stresa, depresije in posledično visoke stopnje samomorov (Fraser in drugi, 2005).
Kmečko oz. podeželsko življenje je v obdobju pomembne socialno-ekonomske tranzicije, predvsem zaradi mehanizacije in digitalizacije kmetijske prakse in zahtev, ki jih prinaša skupna kmetijska politika. Pojavil se je trend zmanjševanja števila kmetovalcev, skupaj z naraščanjem števila zaposlitev s krajšim delovnim časom, prav tako je bilo v kmetijski industriji v zadnjih 20. letih izgubljenih več kot 100.000 delovnih mest. Tudi v Sloveniji se število kmetijskih gospodarstev zmanjšuje. V Sloveniji je bilo po prvih podatkih iz Popisa kmetijstva 2020 67.927 kmetijskih gospodarstev, kar je 9 % manj kot v letu 2010 in 21 % manj kot v letu 2000 (Komprej, 2021). Poleg že obstoječih virov poklicnega stresa se morajo kmetovalci še dodatno prilagajati hitrim spremembam kmečkih praks (Booth in Lloyd, 2000).
6.1 Vzroki za pojav stresa in depresije pri kmetovalcih
Večina ljudi, ne glede na to, kakšen poklic imajo, doživlja stres, povezan z delom. Kmečke družine pa se velikokrat soočajo s še višjo stopnjo stresa, povezanega z delom. Zakaj je temu tako?
9
Kmetovalci se soočajo z višjo stopnjo stresa, ker si mnogi ne morejo predstavljati, da bi se lahko preživljali s čim drugim, ker je v večini primerov kmetovanje del njihove identitete, kar pa posledično prinaša več stresa, saj so zaradi tega pod večjim pritiskom. Prav tako kmetija kmetovalcem ni samo delovno mesto, ampak je tudi njihov dom (»Better Health Channel«, b.
d.). Poleg gospodarskega in okoljskega konteksta ima vloga družine na kmetijah velik vpliv na duševno zdravje kmetovalcev. Meje med delom, domom in družino so pri kmetovanju pogosto zabrisane. Kmetovalec se pred težavami v službi ne more zateči k družini in obratno, pred težavami v družini se ne more zateči v službo, kjer bi lahko spor odmislil in ga zgladil ob prihodu domov. Bližina družine na kmetijah lahko tako povzroči, da so družinski konflikti za kmetovalce še posebej stresni. Odnosi so na kmetijah izjemno pomembni, saj so lahko ravno odnosi tisti, ki spodbudijo konflikte, lahko pa so varovalna enota. Različne študije so pokazale, da lahko hud konflikt negativno vpliva na kakovost življenja družinskih članov in posledično zmanjšuje produktivnost družinskega podjetja. Različne študije so proučevale tudi razmerje med družinskimi težavami ter samomori in depresijo. V študiji duševnega zdravja pri britanskih kmetovalcih so ugotovili, da je večina kmetovalcev z zmernimi simptomi depresije zaskrbljena zaradi družinskih težav; torej če ima kmetovalec znotraj družine dobre odnose, ne bo razmišljal o samomoru, če pa ga bodo odnosi preveč skrbeli in je na družino preveč navezan, pa se lahko misli o samomoru znova pojavijo (Fraser in drugi, 2005).
Dobro počutje družine je pogosto neposredno povezano s premoženjem kmetije. Zaskrbljenost glede denarja in drugih finančnih zadev ter gospodarski pritiski in vladna birokracija je pri mnogih kmetovalcih pogosto glavni stresor (Raine, 1999). Raziskave kažejo, da imajo tisti, ki se ukvarjajo s kmetovanjem, vedno manj nadzora nad številnimi dejavniki, ki vplivajo na njihovo poslovanje oz. na njihovo delo – od finančnih obremenitev, spremenljive politike cen, stalno spreminjajoče se zakonodaje, nestanovitnih blagovnih trgov, naraščajočih stroškov strojev in proizvodnje do izgube kmetije zaradi zmanjšane potrebe po pridelkih ali proizvodnji itd. Vse to lahko v veliki meri vpliva na samomorilno razmišljanje in na pojav drugih duševnih motenj, zlasti depresije (Fraser in drugi, 2005).
Težava pa ni samo v tem, da se na kmetijah združuje dom in delovno okolje. Kmetovalci se z višjo stopnjo stresa soočajo tudi zaradi močne družinske tradicije. Kmetija je lahko v družini že več generacij. Lahko je tudi edina prava naložba in edina dediščina otrok. Misel o prodaji kmetije se lahko smatra kot izdaja preteklih in prihodnjih generacij (»Better Health Channel«, b. d.). Starejša generacija je kot dobro kmetovanje razumela povsem drugačne prakse, kot jih razume mlajša ali srednja generacija. Zaradi tega lahko prihaja do različnih konfliktnih situacij
ali nestrinjanj na družinskih kmetijah. Lahko se pojavijo težave glede nasledstva kmetij, ki posledično vodijo do napetosti med generacijami. Študija iz Avstralije je pokazala, da kar 63
% kmetovalcev o vprašanju dediščine kmetij ni razpravljalo s svojimi otroki (Fraser in drugi, 2005).
Kot glavni problem za soočanje z visoko stopnjo stresa in depresije, ki bi ga rada izpostavila, pa je, da so kmečke družine tako kot ostalo podeželsko prebivalstvo omejene z dostopom do storitev duševnega zdravja. Največkrat je problem zaradi oddaljenosti od ponudnikov kot tudi zaradi slabih cest. Poleg tega je glavna ovira pri iskanju pomoči med podeželskimi skupnostmi tudi stigma. Pogosto se pojavljajo vprašanja, zakaj kmetovalci, ki imajo težave, ne poiščejo strokovne pomoči (prav tam). Stigma, ki je povezana s težavami v duševnem zdravju, je v številnih raziskavah navedena kot dejavnik tveganja, ki niža verjetnost, da bo oseba s težavami poiskala pomoč (Caddell, 2020). Ker so kmečke skupnosti pogosto majhne, se lahko pri osebi s težavami, zaradi povečanja prepoznavnosti, vzbudi strah pred diskriminacijo zaradi uporabe storitev duševnega zdravja (Fraser in drugi, 2005).
Trenutne raziskave so dale veliko vpogledov v duševno zdravje kmečkih družin. Kmetijski poklic je očitno zelo stresen in nevaren poklic. Kljub pomanjkanju podatkov, ki dokazujejo višjo stopnjo duševnih bolezni v kmečkih skupnostih, lahko vidimo, da je zaradi visoke stopnje samomorov med kmetovalci, potreba po nadaljnjem preučevanju tega področja velika. Boljše razumevanje duševnega zdravja v kmečkih skupnostih lahko zmanjša obolevnost za psihiatričnimi motnjami in tudi omogoči boljše delovanje družine na kmetiji. V Sloveniji trenutno še ni raziskav o duševnem zdravju kmetovalcev, so pa znani določeni podatki, ki kažejo, da je tema duševnega zdravja na kmetijah še kako potrebna obravnave. Najrelevantnejši so podatki iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) iz leta 2016, ki obravnavajo smrtnost zaradi samomora10. Podatki kažejo, da ima kategorija oseb, ki so zaposleni v kmetijstvu, ribištvu in lovu, trikrat višjo smrtnost zaradi samomora na letni ravni kot vsi ostali poklici. Dostopni pa so tudi posredni podatki, in sicer tematske karte, ki jih izdeluje NIJZ po občinah za celo Slovenijo. Podatki kažejo, da ima večina občin ruralnega značaja slabše kazalnike (kot so npr. kazalnik uporabnikov zdravil za duševno zdravje, zloraba alkohola, počutje, dolgotrajne bolniške itd.) glede duševnega zdravja. Iz teh posrednih kazalnikov vidimo, da ruralna področja izkazujejo veliko slabše kazalnike kot pa druga področja (Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2016).