Pomen razvijanja medkulturne kompetence pri pouku

Z drugim vprašanjem smo želeli od učiteljev izvedeti, v kolikšni meri lahko po njihovem mnenju pri pouku slovenščine in geografije pripomorejo k razvijanju medkulturnih kompetenc pri dijakih. Na vprašanje so odgovarjali s pomočjo ocenjevalne lestvice, pri čemer je pomenilo 1 – zelo malo, 2 – malo, 3 – srednje, 4 – veliko in 5 – zelo veliko.

Grafikon 4: Koliko lahko po Vašem mnenju kot učitelji slovenščine in geografije pripomorete k razvijanju medkulturne kompetence pri dijakih?

4,1 4,02

1 2 3 4 5

Učitelji slovenščine Učitelji geografije

zelo malo zelo veliko

Vir: Anketna obdelava, 2016.

Rezultati anketnega vprašalnika so pokazali, da se učitelji slovenščine in geografije zavedajo, da lahko pomembno prispevajo k spremembam na lokalni, nacionalni in globalni ravni ter vplivajo na bodoče državljane sveta. Tako učitelji slovenščine kot tudi učitelji geografije menijo, da lahko pri pouku veliko pripomorejo k razvijanju medkulturne kompetence pri dijakih.

Hipotezo H11: Gimnazijski učitelji se zavedajo, da lahko pri pouku slovenščine in geografije pomembno prispevajo k razvijanju medkulturne kompetence pri dijakih zato potrjujemo.

Tretje vprašanje se je nanašalo na posamezne sestavine medkulturne kompetence: zavedanje lastne kulturne identitete, znanje o drugih kulturah, njihovih navadah, vrednotah in tradicijah,

95

tolerantnost (strpnost), odprtost za nove izkušnje, kulturne realnosti in perspektive, empatija, sposobnost prilagajti se vrednotam drugih, etično obnašanje, interpersonalne veščine, povnanjanje in samoizražanje ter občutek za humor, ki lahko razreši marsikateri medkulturni konflikt. Na vprašanje so odgovarjali s pomočjo ocenjevalne lestvice, pri čemer je pomenilo 1 – zelo nepomembno, 2 – nepomembno, 3 – srednje pomembno, 4 – pomembno in 5 – zelo pomembno.

Grafikon 5: Kako pomembno se Vam zdi, da dijaki pri pouku slovenščine razvijejo naslednje sestavine medkulturne kompetence?

Vir: Anketna obdelava, 2016.

96

Grafikon 6: Kako pomembno se Vam zdi, da dijaki pri pouku geografije razvijejo naslednje sestavine medkulturne kompetence?

Vir: Anketna obdelava, 2016.

Izkazalo se je da tako učitelji slovenščine kot učitelji geografije pripisujejo velik pomen razvijanju sestavin medkulturne kompetence. Učitelji slovenščine so kot zelo pomembno v največji meri vrednotili zavedanje lastne kulturne identitete (85 %), tolerantnost oz. strpnost (72

%), empatijo in etično obnašanje (67 %). Pričakovano je, da prva sestavina kompetence, tj.

zavedanje lastne kulturne identitete, pri učiteljih slovenščine izstopa, saj je v to usmerjena tudi narava učnega predmeta.

Geografi so se v največji meri kot zelo pomembno vrednotili etično obnašanje (66 %), znanje o drugih kulturah, njihovih navadah, vrednotah in tradicijah (54 %) in empatijo (51 %). Etičnemu obnašanju in empatiji so velik pomen pripisovali že učitelji slovenščine, izstopa pa druga sestavina kompetence, tj. znanje o drugih kulturah, njihovih navadah, vrednotah in tradicijah, kar je prav tako pričakovano, saj je pouk geografije sam po sebi usmerjen navzven, v svet.

V nadaljevanju so učitelji slovenščine in geografije opredeljevali kaj je za njih bistven cilj pri razvijanju jezikovne kulturne zavesti oz. medkulturne zavesti pri dijakih. Vprašanje je bilo

97

kombinirano, saj so bile ponujene štiri različne možnosti, tri so bile zaprtega tipa, zadnja pa odprtega.

Preglednica 6: Kaj je po Vašem mnenju bistven cilj pri razvijanju jezikovne kulturne zavesti pri dijakih?

Odgovor f %

a) Poznavanje sociolingvističnega položaja oz. statusa slovenščine in drugih jezikov v RS, vloge slovenščine v zamejstvu in izseljenstvu ter pozitivno vrednostno stališče do slovenščine kot maternega jezika in do slovenske kulture (jo cenijo).

6 10 %

b) Nacionalna zavest, ki vključuje ozaveščenost o tem, da z izbiro slovenskega jezika, jezikovnih sredstev in obrazcev vedno izražamo tudi stališča, vrednote, predsodke …, značilne za slovensko družbo in kulturo. Ta jim pomeni vrednoto in jo razumejo kot v

slovenskem prostoru edino ustrezno izhodišče. 2 3 %

c) Nacionalna kulturna zavest, ki vključuje razumevanje posebne vloge slovenščine v dijakovem osebnem in družbenem življenju, pa tudi ozaveščenost o tem, da vsak govorec izhaja iz svoje kulture. Lastna kultura jim pomeni vrednoto, vendar znajo na stvari pogledati tudi z drugačne perspektive in različne interpretacije ali jezikovne

rabe presojati na podlagi znanja in etičnih meril. 51 85 %

č) Drugo

1 2 %

Vir: Anketna obdelava, 2016.

Večji del učiteljev slovenščine (85 %) se je odločil za tretjo možnost, tj. možnost, ki je v opis vključila razvito kritično kulturno zavest, torej zavest, ki jo od dijakov zahteva 21. stoletje. Prvi dve možnosti zajameta jezikovno kulturno zavest na nekritični ravni – prva možnost izpostavi razmerje med jezikom in kulturo na kolektivni (nacionalni) ravni, druga možnost pa ostaja na nekritični ravni, saj temelji na egocentričnemu pogledu. Za prvo možnost se je odločilo kar 10 % učiteljev, za drugo pa 3 %.

98

Preglednica 7: Kaj je po Vašem mnenju bistven cilj pri razvijanju medkulturne zavesti pri dijakih?

Odgovor f %

a) Dijak z oblikovano pozitivno nacionalno zavestjo, razvito nacionalno identiteto ter pozitivnim vrednostnim stališčem do svoje kulture in jezika (jo cenijo).

1 2 %

b) Dijak z oblikovano pozitivno nacionalno zavestjo in razvito nacionalno identiteto ob hkratnem

sprejemanju tudi drugih kultur. 5 12 %

c) Dijak z oblikovano pozitivno nacionalno zavestjo in razvito nacionalno identiteto, ki ima hkrati tudi ustezno znanje o drugih kulturah, spretnosti medkulturne komunikacije, empatije in večperspektivnosti ter odprt in spoštljiv odnos do ljudi iz drugih kulturnih ozadij.

34 83 %

č) Drugo

1 2 %

Vir: Anketna obdelava, 2016.

Podobno kot slovenisti so odgovarjali tudi učitelji geografije. Za tretjo možnost, ki izhaja iz zavedanja lastne kulturne identitete, ter jo nadgradi v odprte medkulturne odnose, se je odločila večina, tj. 83 % anketirancev, za prvi dve možnosti pa skupaj 14 % učiteljev.