V Sloveniji nimamo posebnih zakonov, ki bi se nanašali na starše, uporabnike drog.
Njihove težave in stiske rešuje področje socialnega varstva, ki mu zakonski okvir predstavlja Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/2007). Izhodišča za pomoč oz. obravnavno stisk in težav, ki jih uporabniki izražajo, predstavlja nacionalni program socialnega varstva. Socialnovarstvena dejavnost skuša preprečevati in reševati stiske posameznikov, družin in skupin prebivalstva, ki si zaradi okoliščin, na katere nimajo vpliva, ne morejo zagotoviti varnosti.
Strokovne aktivnosti, ki so namenjene reševanju socialne problematike v povezavi z uporabo drog, se izvajajo v okviru javne službe. Ta vključuje 62 centrov za socialno delo.
Poleg tega pomoč nudijo tudi zasebniki in nevladne organizacije, v katerih izvajajo dopolnilne programe socialnega varstva.
Storitve, namenjene odpravljanju socialnih stisk in težav, so:
- prva socialna pomoč;
- osebna pomoč;
- pomoč družini;
- institucionalno varstvo;
- vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji;
- pomoč delavcem v podjetjih, zavodih in pri drugih delodajalcih. (Drev, Štokalj in Krek, 2011)
Kot kaže, se z materami uporabnicami drog sistematično ne ukvarja nobena javna služba (razen centri za socialno delo, ki pa delujejo le tako, da gledajo, kaj je v korist otroka). To pomeni, da so po rojstvu otroka matere prepuščene samim sebi. Ne izpostavljajo se niti takrat, ko so stiske res velike, saj se bojijo stigme in obsojanj s strani okolice. Velikokrat se zgodi, da postanejo po rojstvu otroka še bolj socialno izključene. (Fingušt Pesek, 2012) 6.2. Nekaj smernic pomoči
Whittaker (2003) piše, da so noseče ženske, ki uporabljajo prepovedane droge, velikokrat nezaposlene in živijo na socialnem robu. Njihove težave so pogosto večplastne in zahtevajo multidisciplinarno obravnavo. Obravnava nosečnic oz. mater, ki so uporabnice drog, mora biti usmerjena v ženske in njihove družine. Pomembno je, da se jih v tem procesu ne obsoja. Vedno se moramo najprej usmeriti v posameznico in ne v oznake, ki
39
naj bi veljale za določeno skupino ljudi. V času nosečnosti jih (če je možno) seznanimo s prednostmi zgodnje obravnave v nosečnosti in spodbudimo k temu, da se je udeležijo.
Specifične informacije o nosečnosti, nasveti o posledicah uživanja na nosečnost in njen potek, priprava na porod oz. na skrb za otroka morajo biti eden izmed glavnih prioritet pri obravnavi nosečih uporabnic drog. Cilji zdravljenja morajo biti realistični in odvisni od vsake posameznice.
Nosečnost in prehod v starševstvo je zagotovo zelo pomemben življenjski dogodek. Za ženske, ki so uporabnice drog, to obdobje pomeni priložnost za drugačno življenje in hkrati določena tveganja. Uporabnice imajo v svojem življenju enaka upanja, enako razmišljajo o družinskem življenju, imajo enake skrbi glede nosečnosti, poroda in starševanja kot vse druge ženske. (Ford in Hepburn, 1997 v Whittaker, 2003) Pri obravnavi je pomembno, da strokovni delavci omogočijo podporo, ki bo uporabnicam omogočala zmanjšati tveganja, kolikor je le možno, in da bodo lahko izkoristile razpoložljive vire, ki jih imajo v svojem življenju, kar pomeni, da mora biti obravnava usmerjena tako v uporabnico kot tudi v njeno družino. Potrebno je, da kot strokovnjaki prepoznamo pomembne vloge, ki jih imajo različne osebe v življenju uporabnice (partner, družina ...), in jih spodbudimo k aktivni vlogi pri obravnavi nosečnice, poroda in življenju po porodu. Pomembne so informacije, na podlagi katerih se lahko osebe odločajo.
Potrebno je zagotoviti vso pomoč, ki jo potrebujejo, na način da omogočimo dostop takrat, ko ga potrebujejo. (Whittaker, 2003)
Pomembno je tudi, da je oskrba v nosečnosti in tudi kasneje načrtovana skupaj z uporabnico in kjer je primerno, lahko vključimo tudi njene bližnje (starše, partnerja).
Načrtovati pomeni upoštevati želje in potrebe uporabnice, kar pomeni, da se dogovorimo, kakšno obliko pomoči ji bomo nudili, kdo jo bo izvajal in kakšne cilje si bomo postavili.
Pomembno je, da so ti cilji realistični in dosegljivi.
Pomembni cilji, h katerim strmimo v času nosečnosti:
- redni pregledi, ultrazvoki otrokove rasti;
- zdravljenje uporabe drog (realistični cilji in strategije);
- zadovoljitev socialnih potreb;
- vključitev parterja in družine;
- priprava na starševstvo;
- priprava na porod;
40 - priprava na neonatalni abstinenčni sindrom;
- priprava na dojenje;
- razmišljanje o različnih skrbeh, ki jih ima uporabnica v zvezi s starševstvom;
- načrtovanje sodelovanja različnih strokovnjakov. (The National Treatment Agency for Substance Misuse, 2012)
Strokovnjaki morajo biti pri svojem delu profesionalni. Izogniti se morajo morebitnih predsodkov in stereotipov, zato je potrebna sprotna samorefleksija. Vseskozi je potrebno spremljati potrebe, želje, interese uporabnic in njihovih otrok ter razpoložljive vire v okolju. Bistvenega pomena je tudi zgodnji kontakt in vzdrževanje odnosa z nosečimi uporabnicami drog. Te cilje najbolje dosežemo ravno s pristopom brez obsojanja.
Uporabnice se morajo počutiti, da jih podpiramo skozi celotno nosečnost in še kasneje v obdobju materinstva. (Whittaker, 2003)
Whittaker (2003) velik pomen daje predvidevanju določenih tveganj skozi vso nosečnost.
Na ta način lažje predvidevamo določene probleme, ki se lahko dogodijo materi, njeni nosečnosti in nerojenemu otroku. Hkrati se je potrebno zavedati, da uporaba drog v nosečnosti še ne pomeni, da bo starševanje oz. skrb za otroka slaba in nepravilna.
Težave, s katerimi se soočajo profesionalci pri delu s to skupino:
- nepovezanost, nekomuniciranje med različnimi strokami;
- pomanjkanje razumevanja profesionalne vloge in odgovornosti;
- nerealistični pričakovanja in cilji;
- oteženo načrtovanje srečanj, sestankov;
- nesodelovanje partnerja, družine;
- predajanje odgovornosti med različnimi strokami. (Whittaker, 2003) 7. PROGRAMI POMOČI V SLOVENIJI
Materam uporabnicam drog večinoma pomagajo centri za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti, centri za socialno delo in zdravstveno varstvo.
Mejak (2011) v magistrski nalogi opisuje, da matere uporabnice drog, ki se soočajo z različnimi težavami in stiskami, na centru za socialno delo prejemajo različne oblike pomoči:
41
- Prva socialna pomoč, ki vključuje pomoč pri prepoznavanju in opredelitvi stiske oz. težave, seznanjenje uporabnice o vseh mogočih oblikah pomoči (socialnovarstvene storitve), dajatvah, ki jih lahko uveljavi, obveznosti, ki jih ima v zvezi s storitvami in dajatvami, in seznanitev uporabnice o mreži socialnovarstvene pomoči in različnih programov, ki se ukvarjajo s tovrstnimi uporabniki.
- Pomoč družini na domu pomeni tako pomoč na domu kot tudi pomoč za dom in socialni servis. Pomoč družini za dom pomeni strokovno svetovanje in pomoč pri ureditvi odnosov med družinskimi člani ter pomaga skrbeti za otroke in za celotno družino ter njene vloge v vsakdanjem življenju.
Osebna pomoč obsega svetovanje, urejanje in vodenje z namenom, da bi posameznikom omogočili razvijanje, dopolnjevanje, ohranjanje in izboljšanje socialnih zmožnosti.
Nekaj programov, ki so pri nas na voljo:
Društvo Projekt Človek v Sopotnici je visokopražni program za starše, ki imajo težave s prepovedanimi drogami. Program deluje v Sopotnici v Škofji Loki od leta 2010. Program nudi pomoč materam uporabnicam drog, oz. staršem uporabnikom drog. Program je namenjen mamam oz. staršem, ki imajo kakršnekoli težave zaradi uporabe drog (droge, alkohol, hazarderstvo …), in njihovim otrokom. V program se lahko vključijo tudi nosečnice. Gre za program v Sloveniji, ki je prvi na tem področju, saj omogoča, da so skupaj z materami (oz. starši) vključeni tudi otroci. Program traja 24 ur na dan. Velik pomen dajejo tudi na vključenosti otrok, partnerja in drugih bližnjih oseb (njihove družine). (Drev idr., 2011)
Raziskava, ki je bila narejena v Angliji med leti 2011–2012, je pokazala, da so starši, ki živijo skupaj s svojimi otroki, bolj motivirani za vstop v zdravljenje, hkrati jim zdravljenje onemogoča, da razvijejo dodatne težave, povezane z uporabo drog. Pokazala se je večja uspešnost zdravljenja, saj se uporabnice bolj zavedajo negativnih posledic njihove uporabe na druge ljudi (v tem primeru na otroka). Na nek način imajo več socialnega kapitala in podpore, ki jim pomaga pri obravnavi. Raziskava je pokazala, da je bilo zdravljenje uspešno pri več kot polovici staršev, ki imajo poleg svoje otroke (54 %).
Starši, ki ob sebi nimajo svojih otrok, imajo večje možnosti za razvoj dodatnih težav zaradi uporabe drog (socialne težave, brezposelnost …). Imajo tudi večje možnosti za
42
uporabo heroina in cracka in uporabo drog z injiciranjem. Večkrat se zgodi, da ne živijo s svojimi otroki, kar je posledica odvzema ali prostovoljne oddaje otroka zaradi nezmožnosti skrbi zanj. (The National Treatment Agency for Substance Misuse, 2012)
V društvu Zdrava pot imajo žensko svetovalnico in iz tega oblikovan program za nosečnice in matere odvisnice z otroki, namenjen zmanjševanju škode zaradi uporabe drog. Idejo o programu so dobili iz organizacije Condrobs iz Munchna. Ženska svetovalnica izvaja programe, namenjene uporabnicam drog. Delo svetovalnice temelji na znanju in izkušnjah dela s tovrstno populacijo. Vse terapevtske ponudbe izhajajo iz potreb, ki jih izražajo uporabnice, in se razlikujejo po intenzivnosti ter vrsti nastanitve.
Naloga strokovnih delavcev je, da pomagajo ženskam pri krepitvi samopodobe in sprejemanju odgovornosti. Program je namenjen tudi materam uporabnicam drog, ki se znajdejo v različnih stiskah ter potrebujejo pomoč pri soočanju z njimi, ter nudi oporo pri vsakodnevnih aktivnostih, skrbi za otroke. Pomoč nudijo tudi nosečnicam, ki uporabljajo droge, saj v drugih delujočih programih aktivnih uporabnic ne sprejemajo. Program omogoča, da uporabnice svoj položaj ubesedijo brez strahu, da jih bo nekdo zato obsodil.
Prednosti programa so fleksibilni cilji, sprotne evalvacije, načrtovanje in izvajanje pomoči skupaj z uporabnico.
Storitve, ki jih izvajajo v ženski svetovalnici:
- »pomoč pri ureditvi življenjskega prostora;
- vzpostavitev načrta pomoči;
- strukturiranje dnevnih in tedenskih obveznosti;
- individualni in skupinski pogovori;
- pomoč pri zmanjševanju uporabe nedovoljenih substanc;
- vzpostavitev socialnih stikov;
- individualna svetovalna srečanja z oblikovanjem individualnega načrta;
- skupina za samopomoč za matere – uporabnice nedovoljenih drog;
- zagovorništvo, spremljanje na različne institucije, nudenje medsebojne podpore, reševanje posameznih konfliktnih situacij, učenje socialnih veščin;
- izvajanje izobraževalnih delavnic – motivacijsko delo;
- razbremenilne aktivnosti, usmerjene h kakovostnemu preživaljanju prostega časa;
- mediacija med uporabnicami in institucijami (reševanje sporov in sprejemanje kompromisov);
43 - učna pomoč otrokom;
- pomoč pri organizaciji in izvedbi vsakodnevnih aktivnosti;
- nudenje konkretne pomoči tukaj in zdaj pri reševanju težav.« (Fingušt Pesek, 126, 127–2012)
Iz programa Condrobs so se tudi pri nas nekaj naučili. Osredotočili so se predvsem na področja pomoči, ki pri nas niso pokrita oz. so slabše pokrita. Gre za programe pomoči za nosečnice in matere uporabnice drog z otroki. Gre za edini program pri nas, ki je nizkopražen in se usmerja v zmanjševanje škode zaradi uporabe drog.
Ugotovili so, da so tovrstne storitve za uporabnice zelo pomembne. Težava, ki se pri nas pojavlja, je, da se v ospredje postavlja varovanje osebnih podatkov pred otrokovimi pravicami. Zaradi tega je težko vzpostaviti mrežo pomoči, kamor so vključene vse potrebne institucije, ki bi morale ukrepati in sodelovati, da bi bila pomoč za uporabnice celovita. Težko je tudi tesno sodelovanje institucij, kakor je to v organizaciji Condrobs, saj se pri nas posveča več pozornosti temu, da vsaka organizacija pokrije svoje področje, posluha za sodelovanje pa primanjkuje. (Fingušt Pesek, 2012)
Programi, kamor se lahko vključujejo matere in nosečnice uporabnice drog, so še Zavod Pelikan, ki je visokopražni program, društvo mama Zofa.
8. PRIMERI DOBRE PRAKSE IZ TUJINE
Ker me je zanimalo, kako se s tovrstno problematiko soočajo v drugih državah, sem se usmerila v raziskovanje, kakšne oblike pomoči so na voljo drugod. Hkrati se dobre prakse dela zagotovo lahko prenašajo tudi v našo državo.
Veliko držav, kot so Velika Britanija, Belgija, Danska in Luxemburg, poudarja multidisciplinarno obravnavo, ki vključuje zdravnike, psihologe, socialne delavce in spremlja uporabnico drog od zgodnje nosečnosti do poznega otroštva. V ospredje postavlja skrb za mater in otroka. Na Danskem imajo organiziran poseben program za nosečnice in celotne družine, ki imajo ali so imele težave zaradi uporabe drog družinskega člana. Velik poudarek dajejo na zdravstveni in psihosocialni oskrbi otroka, dokler ne gre v šolo. Na podlagi tega so oblikovali več centrov na različnih lokacijah po
44
celi državi. Raziskava o uspešnosti je pokazala, da se je zmanjšalo število komplikacij in težav v nosečnosti uporabnice drog. (EMCCDA, 2012)
Tudi na Malti so odgovorili na potrebo po oblikovanju novih programov za uporabnice drog, ki so noseče ali matere, in za družine, ki imajo z drogami povezane težave. Tu so usmerjeni predvsem v multidisciplinarno oskrbo, ki skrbi za potrebe matere in otroka.
Usmerjeni so tudi v cilj, da otrok ostane v matični družini.
Finska ima storitve HAL (droge, alkohol in zdravila na recept), ki je multidisciplinaren model in vključuje mrežo materinskih programov po celotni državi. Programi omogočajo celotno psihosocialno in zdravstveno pomoč. Vsaka bolnišnica v državi ponuja te storitve in na leto poskrbi za okoli 400 primerov nosečih uporabnic drog in kasneje tudi za otroka, dokler ne gre v šolo.
Škotska, bolj natančno mesto Lothian pa je opisano v knjižici oz. priročniku za vse strokovnjake, ki delajo z uporabnicami drog, ki so noseče oz. matere. Knjiga »Substance Misuse in Pregnancy« opisuje različne smernice dela s to ciljno skupino. V ospredje postavlja kooperativno sodelovanje vseh strokovnjakov, ki so vključeni v »dajanje pomoči« uporabnicam drog, ki so v obdobju nosečnosti. Poudarja, da vsak strokovnjak v timu predstavlja enako pomembno vlogo, saj le na ta način lahko nudimo multidisciplinarno pomoč. Mesto Lothian bi lahko primerjali z našo državo, saj tudi oni nimajo posebnih organizacij oz. programov, ki bi bili namenjeni izključno samo uporabnicam drog, ki so noseče ali so matere. Bližnja prihodnost ne kaže sprememb na tem področju. Kljub temu da tega nimajo, pa je ta kraj drugačen zaradi epidemoloških, geografskih, organizacijskih, profesionalnih in kulturnih razlogov. Pristop, kot je zmanjševanje škode, je pri njih prisoten že od leta 1980. Vse do danes jim je uspelo izobraziti strokovnjake, ki se ukvarjajo s tematiko drog, hkrati pa so onemogočili, da bi nastale službe, ki bi lahko stigmatizirale in izključevale ženske, ki so nosečnice ali matere in uporabljajo drogo. (Whittaker, 2005)
ZAKLJUČEK TEORETIČNEGA DELA
Uporaba drog med nosečnostjo oz. v času materinstva za žensko pomeni kršenje norm, ki veljajo za žensko v družbi. Ženska ima v življenju mnogo vlog. Biti mama, biti gospodinja, delavka ... Kljub temu da je tudi uporabnica ženska in si želi postati mati, to v
45
očeh družbe velja za nekaj, kar si ne smemo privoščiti. Stigma ni edini problem, s katerim se soočajo uporabnice. Tu so še različni strahovi, saj se veliko sprašujejo o zdravju otroka, kakšne posledice bo imela uporaba, skrbi jih, da jim bodo otroka odvzeli, da ne bodo mogle takoj prenehati z uporabo …
Pri nas v Sloveniji programi pomoči niso še dodobra izdelani. Imamo sicer nekaj programov, kamor se lahko vključijo, vendar imajo različne pogoje za vstop, kot je abstinenca ali ločitev od otroka. Imamo samo en program, ki je usmerjen v abstinenco in omogoča, da so starši uporabniki lahko skupaj z otrokom v procesu zdravljenja, in en program, ki ob vstopu ne zahteva abstinence, vendar deluje bolj kot neka svetovalnica in ne kot prostor, kjer bi lahko potekal celoten proces zdravljenja.
EMPIRIČNI DEL Izhodišče raziskave
V magistrskem delu raziskujem značilnosti uporabe drog, nosečnosti in materinstva pri uporabnicah prepovedanih drog. Zanimalo me je, kako uporaba drog in nosečnost oz.
materinstvo vplivata na oblikovanje identitete in identitetnih položajev na ožjih (družina, partner, prijatelji) in širših (institucije) življenjskih področjih. Raziskovala sem, kako se našteta področja družbe odzivajo na posameznice, ki uporabljajo drogo in so noseče oz.
matere, in kakšen vpliv imajo ti odzivi na lastno doživljanje identitete matere oz.
nosečnice in identitete uporabnice. Moj cilj je bil spoznati in analizirati obstoječe podporne mreže (družina, prijatelji, partnerji in obstoječe strokovne ponudbe oz.
organizacije). Pri tem sem se usmerila v vprašanje, v kolikšni meri podporne mreže zadovoljujejo potrebe, ki jih uporabnice opredeljujejo kot pomembne (osebne, socialne, zdravstvene ...) ter identificirala morebitne nezadovoljene potrebe. Z raziskovanjem sem želela pridobiti informacije o tem, kako dostopne in prilagojene so različne službe in programi potrebam, ki jih uporabnice izražajo v času nosečnosti in materinstva. Zanimalo me je, ali programi omogočajo dejavno sodelovanje uporabnic drog v samem procesu zdravljenja.
Področje, ki ga raziskujem, je relativno pri nas še slabo raziskano, saj tudi ni veliko literature na to temo oziroma je veliko zastarele. Lažje sem našla literaturo, ki se nanaša bolj na zdravstveni vidik kot pa na socialni vidik.
46 METODOLOGIJA
Raziskovalna vprašanje, ki sem si jih zastavila:
RV1: Kako se ožja in širša družba odziva na uporabnico drog, ki je noseča oz. mati?
RV2: Kakšen vpliv ima uporaba drog na zdravje uporabnice in njenega otroka?
RV3: Na katerih področjih uporabnice potrebujejo podporo za kakovostnejše soočanje z življenjskimi izzivi?
RV4: Kakšno podporo so uporabnice prejemale med nosečnostjo, kakšno prejemajo sedaj in kako jo vrednotijo?
RV5: Kakšna je dostopnost, dosegljivost in ustreznost programov pomoči glede na potrebe, ki jih izražajo kot pomembne?
RV6: Kako in kaj matere in nosečnice, ki uporabljajo droge, doživljajo kot ovire do splošne in specifične pomoči?
RV7: Kakšna je možnost dejavnega sodelovanja pri oblikovanju, izvedbi in ovrednotenju programov pomoči?
Vrsta raziskave
Raziskava je kvalitativna, saj sem izhajala iz analize odprtih intervjujev, skozi katere sem ugotavljala, kako uporaba drog vplivata na identiteto ženske in njene identitetne položaje.
Zanimal me je odziv okolice na to, da je uporabnica in hkrati noseča ali mati.
Osredotočila sem se tudi na podporne mreže in raziskala, kako le te poskrbijo oz.
zadovoljijo različne potrebe uporabnic.
Opis vzorca
Izvedla sem intervjuje s petimi uporabnicami drog, ki so matere. Štiri intervjuvanke so v postopku zdravljenja, ena pa ima za sabo izkušnjo uporabe drog. Zaradi varnosti podatkov bom društva, v katerih sem opravljala intervjuje, poimenovala z NVO – nevladna organizacija. Tri intervjuvanke trenutno stanujejo v NVO1, ena pa v NVO2.
Starost ob intervjuju je bila 35, 25, 32, 40, 36. Število otrok, ki jih imajo matere, se razlikuje. Dve imata po dva otroka, dve enega in ena pet otrok. Socialno ekonomski status intervjuvank je pri štirih sogovornicah nižji, saj prejemajo denarno socialno pomoč in imajo stanovanjske težave. Vse imajo dokončano osnovno šolo. Tri sogovornice imajo v
47
načrtu končati srednjo šolo, dve pa sta jo že uspešno opravili. Vključitev v intervjuje je bila anonimna in prostovoljna.
Postopek vzorčenja
Kontakte za intervjuvanke sem pridobila preko strokovnih delavcev iz NVO1 in NVO2.
Izbor oseb je bil v NVO1 naključen. Strokovna delavka jih je povabila k sodelovanju, stanovalke pa so se potem same odločile, katera želi sodelovati. V NVO2 sem prišla sama predstavit namen svojega raziskovanja. Pogovarjala sem z uporabnicami, jim predstavila, kaj raziskujem, in jih prosila za sodelovanje. K sodelovanju so bile pripravljene pristopiti tri uporabnice. Dogovorile smo se za termin intervjuvanja, ki so ga določile uporabnice.
Ko sem prišla narediti intervjuje, pa je sodelovala samo ena, saj ostali dve nista mogli prisostvovati, ker sta bili pod vplivom droge. Eno izmed intervjuvank pa sem pridobila preko strokovne delavke iz materinskega doma, ki jo pozna osebno. Vse intervjuje sem
Ko sem prišla narediti intervjuje, pa je sodelovala samo ena, saj ostali dve nista mogli prisostvovati, ker sta bili pod vplivom droge. Eno izmed intervjuvank pa sem pridobila preko strokovne delavke iz materinskega doma, ki jo pozna osebno. Vse intervjuje sem