Ker me je zanimalo, kako se s tovrstno problematiko soočajo v drugih državah, sem se usmerila v raziskovanje, kakšne oblike pomoči so na voljo drugod. Hkrati se dobre prakse dela zagotovo lahko prenašajo tudi v našo državo.
Veliko držav, kot so Velika Britanija, Belgija, Danska in Luxemburg, poudarja multidisciplinarno obravnavo, ki vključuje zdravnike, psihologe, socialne delavce in spremlja uporabnico drog od zgodnje nosečnosti do poznega otroštva. V ospredje postavlja skrb za mater in otroka. Na Danskem imajo organiziran poseben program za nosečnice in celotne družine, ki imajo ali so imele težave zaradi uporabe drog družinskega člana. Velik poudarek dajejo na zdravstveni in psihosocialni oskrbi otroka, dokler ne gre v šolo. Na podlagi tega so oblikovali več centrov na različnih lokacijah po
44
celi državi. Raziskava o uspešnosti je pokazala, da se je zmanjšalo število komplikacij in težav v nosečnosti uporabnice drog. (EMCCDA, 2012)
Tudi na Malti so odgovorili na potrebo po oblikovanju novih programov za uporabnice drog, ki so noseče ali matere, in za družine, ki imajo z drogami povezane težave. Tu so usmerjeni predvsem v multidisciplinarno oskrbo, ki skrbi za potrebe matere in otroka.
Usmerjeni so tudi v cilj, da otrok ostane v matični družini.
Finska ima storitve HAL (droge, alkohol in zdravila na recept), ki je multidisciplinaren model in vključuje mrežo materinskih programov po celotni državi. Programi omogočajo celotno psihosocialno in zdravstveno pomoč. Vsaka bolnišnica v državi ponuja te storitve in na leto poskrbi za okoli 400 primerov nosečih uporabnic drog in kasneje tudi za otroka, dokler ne gre v šolo.
Škotska, bolj natančno mesto Lothian pa je opisano v knjižici oz. priročniku za vse strokovnjake, ki delajo z uporabnicami drog, ki so noseče oz. matere. Knjiga »Substance Misuse in Pregnancy« opisuje različne smernice dela s to ciljno skupino. V ospredje postavlja kooperativno sodelovanje vseh strokovnjakov, ki so vključeni v »dajanje pomoči« uporabnicam drog, ki so v obdobju nosečnosti. Poudarja, da vsak strokovnjak v timu predstavlja enako pomembno vlogo, saj le na ta način lahko nudimo multidisciplinarno pomoč. Mesto Lothian bi lahko primerjali z našo državo, saj tudi oni nimajo posebnih organizacij oz. programov, ki bi bili namenjeni izključno samo uporabnicam drog, ki so noseče ali so matere. Bližnja prihodnost ne kaže sprememb na tem področju. Kljub temu da tega nimajo, pa je ta kraj drugačen zaradi epidemoloških, geografskih, organizacijskih, profesionalnih in kulturnih razlogov. Pristop, kot je zmanjševanje škode, je pri njih prisoten že od leta 1980. Vse do danes jim je uspelo izobraziti strokovnjake, ki se ukvarjajo s tematiko drog, hkrati pa so onemogočili, da bi nastale službe, ki bi lahko stigmatizirale in izključevale ženske, ki so nosečnice ali matere in uporabljajo drogo. (Whittaker, 2005)
ZAKLJUČEK TEORETIČNEGA DELA
Uporaba drog med nosečnostjo oz. v času materinstva za žensko pomeni kršenje norm, ki veljajo za žensko v družbi. Ženska ima v življenju mnogo vlog. Biti mama, biti gospodinja, delavka ... Kljub temu da je tudi uporabnica ženska in si želi postati mati, to v
45
očeh družbe velja za nekaj, kar si ne smemo privoščiti. Stigma ni edini problem, s katerim se soočajo uporabnice. Tu so še različni strahovi, saj se veliko sprašujejo o zdravju otroka, kakšne posledice bo imela uporaba, skrbi jih, da jim bodo otroka odvzeli, da ne bodo mogle takoj prenehati z uporabo …
Pri nas v Sloveniji programi pomoči niso še dodobra izdelani. Imamo sicer nekaj programov, kamor se lahko vključijo, vendar imajo različne pogoje za vstop, kot je abstinenca ali ločitev od otroka. Imamo samo en program, ki je usmerjen v abstinenco in omogoča, da so starši uporabniki lahko skupaj z otrokom v procesu zdravljenja, in en program, ki ob vstopu ne zahteva abstinence, vendar deluje bolj kot neka svetovalnica in ne kot prostor, kjer bi lahko potekal celoten proces zdravljenja.
EMPIRIČNI DEL Izhodišče raziskave
V magistrskem delu raziskujem značilnosti uporabe drog, nosečnosti in materinstva pri uporabnicah prepovedanih drog. Zanimalo me je, kako uporaba drog in nosečnost oz.
materinstvo vplivata na oblikovanje identitete in identitetnih položajev na ožjih (družina, partner, prijatelji) in širših (institucije) življenjskih področjih. Raziskovala sem, kako se našteta področja družbe odzivajo na posameznice, ki uporabljajo drogo in so noseče oz.
matere, in kakšen vpliv imajo ti odzivi na lastno doživljanje identitete matere oz.
nosečnice in identitete uporabnice. Moj cilj je bil spoznati in analizirati obstoječe podporne mreže (družina, prijatelji, partnerji in obstoječe strokovne ponudbe oz.
organizacije). Pri tem sem se usmerila v vprašanje, v kolikšni meri podporne mreže zadovoljujejo potrebe, ki jih uporabnice opredeljujejo kot pomembne (osebne, socialne, zdravstvene ...) ter identificirala morebitne nezadovoljene potrebe. Z raziskovanjem sem želela pridobiti informacije o tem, kako dostopne in prilagojene so različne službe in programi potrebam, ki jih uporabnice izražajo v času nosečnosti in materinstva. Zanimalo me je, ali programi omogočajo dejavno sodelovanje uporabnic drog v samem procesu zdravljenja.
Področje, ki ga raziskujem, je relativno pri nas še slabo raziskano, saj tudi ni veliko literature na to temo oziroma je veliko zastarele. Lažje sem našla literaturo, ki se nanaša bolj na zdravstveni vidik kot pa na socialni vidik.
46 METODOLOGIJA
Raziskovalna vprašanje, ki sem si jih zastavila:
RV1: Kako se ožja in širša družba odziva na uporabnico drog, ki je noseča oz. mati?
RV2: Kakšen vpliv ima uporaba drog na zdravje uporabnice in njenega otroka?
RV3: Na katerih področjih uporabnice potrebujejo podporo za kakovostnejše soočanje z življenjskimi izzivi?
RV4: Kakšno podporo so uporabnice prejemale med nosečnostjo, kakšno prejemajo sedaj in kako jo vrednotijo?
RV5: Kakšna je dostopnost, dosegljivost in ustreznost programov pomoči glede na potrebe, ki jih izražajo kot pomembne?
RV6: Kako in kaj matere in nosečnice, ki uporabljajo droge, doživljajo kot ovire do splošne in specifične pomoči?
RV7: Kakšna je možnost dejavnega sodelovanja pri oblikovanju, izvedbi in ovrednotenju programov pomoči?
Vrsta raziskave
Raziskava je kvalitativna, saj sem izhajala iz analize odprtih intervjujev, skozi katere sem ugotavljala, kako uporaba drog vplivata na identiteto ženske in njene identitetne položaje.
Zanimal me je odziv okolice na to, da je uporabnica in hkrati noseča ali mati.
Osredotočila sem se tudi na podporne mreže in raziskala, kako le te poskrbijo oz.
zadovoljijo različne potrebe uporabnic.
Opis vzorca
Izvedla sem intervjuje s petimi uporabnicami drog, ki so matere. Štiri intervjuvanke so v postopku zdravljenja, ena pa ima za sabo izkušnjo uporabe drog. Zaradi varnosti podatkov bom društva, v katerih sem opravljala intervjuje, poimenovala z NVO – nevladna organizacija. Tri intervjuvanke trenutno stanujejo v NVO1, ena pa v NVO2.
Starost ob intervjuju je bila 35, 25, 32, 40, 36. Število otrok, ki jih imajo matere, se razlikuje. Dve imata po dva otroka, dve enega in ena pet otrok. Socialno ekonomski status intervjuvank je pri štirih sogovornicah nižji, saj prejemajo denarno socialno pomoč in imajo stanovanjske težave. Vse imajo dokončano osnovno šolo. Tri sogovornice imajo v
47
načrtu končati srednjo šolo, dve pa sta jo že uspešno opravili. Vključitev v intervjuje je bila anonimna in prostovoljna.
Postopek vzorčenja
Kontakte za intervjuvanke sem pridobila preko strokovnih delavcev iz NVO1 in NVO2.
Izbor oseb je bil v NVO1 naključen. Strokovna delavka jih je povabila k sodelovanju, stanovalke pa so se potem same odločile, katera želi sodelovati. V NVO2 sem prišla sama predstavit namen svojega raziskovanja. Pogovarjala sem z uporabnicami, jim predstavila, kaj raziskujem, in jih prosila za sodelovanje. K sodelovanju so bile pripravljene pristopiti tri uporabnice. Dogovorile smo se za termin intervjuvanja, ki so ga določile uporabnice.
Ko sem prišla narediti intervjuje, pa je sodelovala samo ena, saj ostali dve nista mogli prisostvovati, ker sta bili pod vplivom droge. Eno izmed intervjuvank pa sem pridobila preko strokovne delavke iz materinskega doma, ki jo pozna osebno. Vse intervjuje sem posnela na diktafon in jih kasneje napisala v pisno obliko.
Merski instrumenti in viri podatkov
Intervjuji so polstrukturirani. Pred opravljenim intervjujem sem glede na teme, ki sem jih raziskovala, oblikovala vprašanja, ki sem jih potem sproti dopolnjevala glede na vsebino povedanega. Tri intervjuje sem opravila v NVO1, enega v varni hiši NVO2, eno bivšo uporabnico pa sem pridobila preko strokovne delavke, ki dela v enem izmed materinskih domov. Vsi intervjuji so bili posneti na diktafon in potem dobesedno pretipkani.
Omejitve raziskave
Ciljna skupina raziskovanja ni lahko dostopna. Na prošnjo po intervjujih sta se odzvali samo dve organizaciji. Razlogi so bili predvsem v tem, da je predvsem v programih zmanjševanja škode veliko uporabnic, ki niso stalne. Kot primer lahko navedem, da sem bila v NVO2 dogovorjena s tremi uporabnicami, vendar zaradi tega, ker sta bili dve uporabnici pod vplivom drog, pri intervjuju nista mogla prisostvovati. Ena izmed uporabnic, ki občasno jemlje heroin, je z intervjujem želela opraviti čim hitreje, ker je že čutila krizo in je želela čim prej oditi po drogo.
Obdelava in analiza podatkov
Analizo empiričnega gradiva sem opravila s kvalitativno analizo.
a) Izbor pomembnih delov besedila in določitev enot kodiranja
48
Iz dobesedno zapisanega intervjuja sem določila najbolj pomembne dele besedila, ki sem jih zapisala. Iz teh izjav sem ponovno izločila izjave, ki so se nanašale na zastavljene teme.
b) Kodiranje izjav
Za vsako izmed sogovornic sem oblikovala tabelo, kamor sem vnašala izbrane dele besedila oz. izjave. Vsaki izjavi sem nato določila določene pojme.
Primer:
1 Stara sem 36 let. Sem ekonomski tehnik, trenutno brezposelna. Nimam partnerja.
Osnovni podatki
2 Imam dva otroka. Eden je star 11 let, drugi pa 5. Otroci
3 Nisem na nobeni substituciji, sem pa občasni jemalec heroina.
Občasni jemalec heroina
4 Od svojega 17. leta. Začetek jemanja drog
5 Začelo se je s THC, potem s temi party drogami, z 21 leti pa sem šaltala na trdo drogo. Heroin, kokain.
Največ heroin, za kokain niti nimam denarja.
Vrste drog
6 V bistvu sem bla na metadonu, potem pa sem se 2013 pozdravla na DTO-ju. Zdej niti nisem navlečena, ampak občasno jemljem heroin.
Drugače bila sem na DTO-ju, pa v Italiji enkrat za dva mesca v komuni.
Kariera zdravljenja
ŠT. IZJAVA KODA
49
7 Zjutri se zbudim, če imam, si posnifam heroin.
Potem grem na kralje prodajat časopis. To je moj tipičen dan že 4 mesce. Potem 4 ure prodajam časopis, da imam za cigarete ali pa če rabim heroin, potem pridem domov in delam kaj, odvisno kaj se v hiši dogaja. Včasih imamo čistilno akcijo.
Tipičen dan
8 Hvala bogu jaz pravim, da me v tej hiši zadržujejo pred marsičem.
9 Doma se z mamo ne razumem, zato ne morem domov. Moje otroke pa ima mama. Ampak je rekla, da se moram skulirat, ampak to ni tako enostavno.
Drugače imamo z njo probleme že od prej.
Nerazumevanje z mamo, mama skrbi za njene otroke
10 Sem pa drugače kar takšna, komunikativna in mi je zlo fajn prodajat časopis, sem že dosti ljudi
13 Sem živela 11 let s parterjem, očetom mojih otrok.
Sem donosla devet mesecev in normalno rodila.
Partner
c) Ureditev izjav po kodah in združevanje v kategorije
Posamezne izjave, ki so sovpadale glede na vsebino, sem združila v kategorije in jih razvrstila v določene teme in podteme.
Tabela 2
Primer ureditve izjav po kodah in združevanja v kategorije:
OSNOVNI PODATKI
50 A) STAROST
1 Stara sem 25 let.
1 32 sem stara.
1 Stara sem 35.
1 40 sem bila letos stara.
1 Stara sem 36 let.
B) IZOBRAZBA IN ZAPOSLITVENI STATUS 2 Imam končano srednjo šolo. Trenutno nimam službe
2 Administrativno mam narjeno. Drgač sem pred leti delala za bolničnega negovalca in se grem v četrtek vpisat, ker mam še dva izpita za nardit.
2,3 Nisem zaposlena. Sem bla že v različnih službah, recmo v knjižnici preko javnih del. Potem natakar, čiščenje, v enem salonu za masaže in alternativo, no pa neki pisarniških del. Trenutno pa nisem zaposlena.
2 Sem kot vzgojiteljica delala, zdej sem pa doma, tako da … Sicer zdej študiram tko prek spleta. Edino to mi uspe pa tudi program mi je zelo všeč. Imam pa peto stopnjo izobrazbe.
1 Sem ekonomski tehnik, trenutno brezposelna. Nimam partnerja
C) ŠTEVILO OTROK IN NJIHOVA STAROST 5 Enega. Star je 5 mesecev.
4 Enega. In bo pomoje ostala edina. K mi je tko uredu, da lohk dam sebe celo njej.
Stara 1 leto in pol.
5 Imam dva otroka. Eden star 12, drugi 6 in pol. Eden živi pri očetu. Tamala je pa tukaj z mano.
2 Sem poročena.
Enega otroka imam od prej. Z možem pa imava 4. Pri nama živi pa še njegova hčerka. Tako da skrbim za 6.
Tastarejši je star 14, moževa hčerka 13, najini otroci pa 4, 5, 6, 7.
51
2 Imam dva otroka. Eden je star 11 let, drugi pa 5.
REZULTATI KARIERA UPORABE DROG
Vse intervjuvanke so z uporabo droge začela v najstniških letih: »Z uporabo sem začela s travo pri 13-ih, pri 15-ih ostale, pri 18-ih heroin.« Droga, s katero so pričele z uporabo, je bila v večini primerov marihuana, kasneje pa so začele z uporabo heroina, kokaina, tablet, metadona: »Najbolj sem uporabljala heroin, drugače pa vse od a do ž, od začetka travo pa alkohol, potem pa kokain, plesne droge, gobice, vse, tudi tablete, metadon. Z uporabo sem začela s travo pri 13-ih, pri 15-ih ostale, pri 18-ih heroin.« Samo ena bivša uporabnica je začela takoj z vbrizgavanjam: »Heroin, kokain. Jaz sem takoj začela z vbrizgavanjem. Je pa res, da sem šla pol kmalu na metadon.«
Začetek uporabe opisujejo kot posledica nekih težav z odnosom v družini. Vse sogovornice imajo slabe izkušnje z odnosi v družini: »Ja z mamo se nikol nismo dobr razumele, pa še zmer se ne razumemo.« Ena izmed intervjuvank se je z uporabo soočala s panično motnjo: »Začetek, to je bilo čisto načrtno. To ni bilo tako, da bi me kdorkoli prepričval. Sem bila tako nesrečna. Sem vedla, da je z mano neki narobe. Šele kasneje sem ugotovila, da je bilo to zaradi panične motnje.«
Trenutno so štiri intervjuvanke na zdravljenju. Tri so nastanjenje v NVO1, ena v varni hiši NVO2, ena pa živi skupaj z možem. Štiri sogovornice trenutno ne uporabljajo drog, ena pa si občasno vbrizgava heroin: »Nisem na nobeni substituciji, sem pa občasni jemalec heroina.«
NOSEČNOST
Nosečnosti so bile v večini primerov nenačrtovane: »Prav načrtovana ni bila nobena, ampak ni blo nič narobe.« Večina sogovornic je za svojo nosečnost izvedla razmeroma kmalu. Ena izmed intervjuvank je izvedela šele v četrtem mesecu. Vzrok je bila miselnost, da ji menstruacija zamuja zaradi drog:»Šele v četrtem mesecu sem zvedela.
52
Drogirala sem se in sem misla, da menstruacije ni zaradi droge. Tud večkrat sem že mela trebuh, pač sem bla napihnjena, tak da nisem temu sploh posvečala pozornosti.«
Tudi Murphy in Roseunbaum (1999) pišeta o tem, da je velikokrat nosečnost pri uporabnicah drog nenačrtovana in pri nekaterih tudi pozno ugotovljena, saj so znaki lahko malo drugačni. Nekatere izgubijo menstruacijo in za nosečnost ugotovijo šele v drugem ali tretjem trimesečju. Ženske v tem primeru ne morejo več prekiniti nosečnosti, hkrati pa je prepozno, da bi prenehale z uporabo drog, saj lahko s tem ogrozijo življenje otroka. V takih primerih se velikokrat poslužujejo metadona. Metadon pripomore k bolj stabilnemu in manj stresnemu življenju, saj jim ni več potrebno skrbeti za pridobivanje denarja za heroin. Posledično se nosečnica lahko posveti načrtovanju, osvajanju starševskih prijemov, nakupu potrebnih stvari. Težava poznega odkritja nosečnosti je pomanjkljiva oskrba ploda in matere in možnost večjih težav.
Novico o nosečnosti so sprejele pozitivno. Veselje je bilo še toliko večje, ker so zaradi uporabe drog imele občutek, da otrok ne bodo imele: »Sem bla ful vesela, ker so mi rekl, da jaz ne bom mogla met otrok, ker sem mela neke težave, unetja cevodov. Sam sem si ful želela. Sam me je blo strah, ker sem že prej mela izvenmaternično nosečnost, in to so mi pol skos preverjal al bo spet, ker to se lohk ponovi.«
Tri intervjuvanke so mi zaupale, da so občutile tudi krivdo, ker so uporabljale drogo, in jih je skrbelo, da bo z otrokom kaj narobe:»Del mene je bil vesel, ker sem bla prepričana, da ne bom mogla met otrok. Hkrati me je bilo pa strah za otroka, če bo normalen, pa počutila sem se krivo.«
Ena izmed sogovornic je povedala, da je v tistem, ko je izvedela za nosečnost, takoj pomislila na to, da bo to njena rešilna bilka: »Sem velik razmišljala o tem, da če me noben ne bo rešu, me bo pa otrok.«
Intervjuvanke so izrazile tudi občutek strahu pred odvzemom otroka: »Ves čas me je blo strah, no in še zdej me je včasih, da mi jo bodo vzel.« Ena izmed intervjuvank je povedala, da jo je bilo celo nosečnost strah, da ne bo mogla biti dobra mama svojemu otroku. Večkrat se je spraševala, če bo sploh vse v redu z otrokom in če bo zanj lahko skrbela: »Strah me je blo, skos sm se sprašvala, če bom jaz sploh dobra mama, če bom sploh znala poskrbet za otroka.«
53
Jackson, Klee, Lewiss (2002) pravijo, da vsi napotki o tem, kakšna mora biti mama, lahko bodočim materam vzbujajo občutke, da so nekompetentne in da ne bodo zmogle. Zlasti pri ženskah, ki so ranljive, manj samozavestne, z nižjo samopodobo to lahko sproža občutke krivde in strahu. Včasih se morajo soočiti tudi z različnimi občutki dvomov, skrbi, ki jih povzročajo strokovni delavci, ki preverjajo, ali je uporabnica primerna oz.
sposobna opravljati materinsko vlogo.
Tu lahko delno odgovorim na raziskovalno vprašanje tri (RV3), ki sprašuje o tem, kakšne oblike podpore pomoči potrebujejo uporabnice drog, ki so noseče ali matere. Če povzamem, nosečnosti ni načrtovala nobena izmed intervjuvank. Kljub temu so novico sprejele pozitivno. Ena je bila v nosečnosti prepričana, da jo bo to rešilo iz kroga uporabe drog. Nekatere so imele občutke krivde zaradi uporabe drog. Poleg tega jih je bilo tudi strah, da jim bodo zaradi uporabe drog otroka odvzeli. Nosečnost je zagotovo tema, iz katere lahko izhajamo pri pomoči tovrstni ciljni skupini, saj velikokrat pomeni motivacijo za zdravljenje. Na tem področju potrebujejo pozitivno podporo, ki ne obsoja uporabe drog, nosečnosti in materinstva, ampak v tem išče rešitve za drugačno življenje.
ODZIV BLIŽJIH
Reakcije družine in partnerja na nosečnost so bile različne. Odziv strica in babice moje najmlajše intervjuvanke, ki je stara 25 let, je bil, naj gre narediti splav, saj po njunem mnenju še ni bil pravi čas za otroka. Sama tega ni želela storiti, ker se je zavedala, da se bo za takšno odločitev lahko kesala še celo življenje in kot posledica ne bo mogla imeti
Reakcije družine in partnerja na nosečnost so bile različne. Odziv strica in babice moje najmlajše intervjuvanke, ki je stara 25 let, je bil, naj gre narediti splav, saj po njunem mnenju še ni bil pravi čas za otroka. Sama tega ni želela storiti, ker se je zavedala, da se bo za takšno odločitev lahko kesala še celo življenje in kot posledica ne bo mogla imeti