Vloge ženske

1.3.1. Žena in gospodinja

Moderna gospodinja je oseba, ki ima dve vlogi: je ženska in delavka v poklicu, ki ima enake značilnosti, kot vsa druga delovna mesta, z razliko, da gospodinjstvo ni plačano.

Gospodinjsko delo je eno izmed področij razlikovanja, ki se ohranja kljub poudarkom, da morata mož in žena sodelovati in oba skrbeti za otroke. Eden izmed dejavnikov, ki to prepričanje ohranjajo, je prepričanje v »naravno« delitev med spoloma. (Oakley, 2000)

V procesu industrializacije so se oblikovale tradicionalno določene spolne vloge in tradicionalna delitev dela. Ta proces je povzročil ločitev produkcije od potrošnje in delovnega mesta od doma. Dom je dobil oznako zasebno, delo pa oznako javne sfere.

Obdobje industrializacije je poskrbelo, da so se razlike med spoloma institucionalirane.

Prostorsko ločevanje med domom in delom je ženskam onemogočilo vključitev med delovno silo. Posledično so se ženske bolj posvetile družinskemu življenju in domu, vključevanje v javno sfero je s tem postalo omejeno. (Černigoj Sadar, 2000)

Jogan (2001) je mnenja, da je bila delitev dela po spolu in osebnostih lastnosti nadzorovana tako, da se je moškim določila javna sfera in s tem nadrejen položaj, medtem ko je bila ženskam dodeljena zasebna sfera in podrejen položaj. Oboje je institucionalno zagotovljeno. Tudi Leskošek (2002) pravi, da je že od nekdaj gospodinjstvo gledano kot naravni poklic žensk. Od tega, kako je bila ženska dobra kot

12

gospodinja, je bil odvisen tudi njen odnos z možem. Če je bila ženska v gospodinjstvu nespretna, je to pomenilo, da bo imela težave z možem oz. je lahko prišlo tudi do ločitve.

Švab (2001) bolj kot o gospodinjstvu govori o družinskem delu, ki je v moderni družini predvsem spolno determinirano. Empirične raziskave narejene v današnjem času ne ugotavljajo bistvenih sprememb. Te ugotovitve v neki meri veljajo predvsem za tista dela, ki so povezana z gospodinjskim delom. Vtis, da se družinsko delo ne spreminja, dajejo predvsem kvantitativne analize opravljanja gospodinjskih del (kuhanje, čiščenje ipd.) po spolu. Te analize se redko osredotočajo na odkrivanje mehanizmov, ki omogočajo in poganjajo spolno delitev dela. Odpornost do spreminjanja lahko pojasnimo z naravo družinskega dela, s funkcionalnostjo družinskega dela ter z atributi in pogoji, ki jih ustvarja rizična družba.

1.3.2. Lepa ženska

»Glavna nuja ženske je, da očara moško srce, neustrašno in drzno, kot le more, to je nagrada, h kateri težijo vse junakinje;najpogosteje se od njih ne zahteva drugih kvalitet kakor lepota. Razumljivo je, da postane skrb za fizični videz za mlado dekle prava obsesija;ne glede na to, ali je princeska ali pastirica, vselej mora biti lepa, da bi bila ljubljena in srečna.« (De Beauvoir, 2000, 173)

Ključni pomen za žensko identiteto, ki deluje kot moralni imperativ in kot delujoča značilnost ženske, je lepota. Ženski videz se zagotovo veliko bolj poudarja kakor moški.

O tem, kako nujna je privlačnost ženskih teles, govori že poimenovanje »lepši spol«.

Ženska lepota je nekaj pričakovanega, iskanega in nagrajenega v številnih situacijah. Za sodobno zahodno kulturo je značilno, da ženske že od malih nog uči, da na svoje telo gledajo kot na objekt. Poleg tega jih spodbuja, da ga pokažejo drugim. Večina žensk se je nezavedno, skozi različna sporočila, ki jih prejema, naučila, da je zunanjost pomembna in da je veliko odvisno od videza. (Kuhar, 2004)

Eden izmed idealov lepote je tudi vitko telo, ki ga večkrat povezujemo s srečo, uspehom, mladostjo, vitalnostjo, zdravjem in družbeno sprejemljivostjo. Želja po vitkem telesu je danes prignana do ekstremov. Vse več žensk trpi za različne oblike odvisnosti od hrane (odklanjanje hrane, pretirano hranjenje, basanje s hrano in nato bruhanje ter kombinacije tega). To dokazuje povezanost odvisnosti s fenomenom razvitih držav, kjer obstaja posebna ideologija ženskega telesa. Ženske imajo za vsakodnevno borbo s hrano individualne razloge: iskanje identitete in razmejitve sebe od drugih, nadzor nad čustvi,

13

doseganje uspeha in idealnega telesa ipd. Tako kot večina odvisnosti je tudi hrana edino področje, ki ga lahko nadzirajo in rečejo »ne«. Odvisnost tako postane način življenja, ki poskuša premagati strah, občutek praznine in lastne neavtonomnosti. (Zaviršek, 1992)

1.3.3. Ženska kot delavka

Beauvoir (2000, 533) pravi, da je ženska največ razdalje z moškim naredila s tem, da se je zaposlila.

Černigoj Sadar (2000) ugotavlja, da se je v zadnjih desetletjih povečalo število žensk in mater z majhnimi otroki, ki so zaposlene na trgu delovne sile. Razloge lahko iščemo v povečanju storitvenega sektorja, večjih finančnih pritiskih, povečanem dostopu žensk do izobraževanja, padanju rodnosti, povečanju števila razvez, sodobnih potrošnih vzorcih, javnem varstvu otrok ... Kljub temu imajo ženske danes slabše zaposlitvene pogoje kot moški. Poleg tega opravijo več neplačanega dela, ki jim pomeni dvojno ali celo trojno obremenitev (gospodinjstvo, skrbijo za otroke in včasih še za ostarelega člana družine).

Zaradi takšne delitve dela so tudi ženske, ki niso obremenjene z neplačanim delom, prikrajšane, saj delodajalec predpostavlja, da takšne obremenitve ženska ima oz. če jih še nima, jih bo pa še imela. Neplačano delo ženskam omejuje ponudbo dela, zmanjšuje njihov zaslužek in možnost, da bi poklicno napredovale.

1.3.4. Usodna ženska

»Famme fatale je ambivalenten lik, ki briše mejo med pasivnostjo in aktivnostjo, med zavednim in nezavednim in ni podvržena moči, ampak je njena nosilka.« (Kristan, 2005, 137)

Usodna ženska oz. bolj znana kot femme fatale, je ženska, ki je ambivalentna in ima v sebi neko skrivnost, ki jo ne razumemo, česar moški oz. moška kultura ne razume. Tisto, kar ne razumemo, ponavadi prinaša grožnjo. V tem primeru je to usodna privlačnost, ki pa je na eni strani zaželena, na drugi ogrožujoča. (prav tam)

Famme fatale v današnjem času pomeni vse tisto, kar ni materinsko telo. Gre za telo, ki ničesar ne producira, se ne podvrže materinstvu in ni ujeto v družbeno zapovedane oblike vedenja. Ženska je zaradi tega privlačna in hkrati grozeča. Taka ženska ostaja svobodna, posledično se nam zdi, da prinaša nekaj nevarnega, a ostaja usodno privlačna. Moški o njej sanjarijo kot o Ženski, medtem ko je ženska, katere ključna vloga je mati, za njih bolj mati kot ženska. (prav tam)

14