4. OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV
4.3. POSLOVNI IZID
V letu 2008 smo intenzivirali usklajevanje obsega dela in dinamike dela z razpoložljivimi finančnimi sredstvi. Usklajevanje je zahtevalo dinamično postavljanje ciljev in smernic organizacijskih enot UKC Ljubljana, ki je potekalo na podlagi poglobljenih analiz stanja na strokovnem in poslovnem področju s ciljem, da se realizacija posameznih programov izpolni v planiranem obsegu.
Usklajevanje je bilo pogojeno tudi s sistemskimi spremembami v načinu financiranja zdravstvenega varstva, na kar vplivajo predvsem naslednji dejavniki:
• V praksi še ne dokončno izpeljan sistem financiranja zdravstvenih storitev po skupinah primerljivih primerov (SPP-ji), ki ga uvajamo postopno (petletno prehodno obdobje) in izločitev terciarnih primerov iz sistema SPP,
• Spremembe v nacionalni patologiji (kot npr. staranje prebivalstva, povečanja incidenca rakavih bolezni, porast srčno – žilnih obolenj), ki se odražajo v spremenjeni strukturi opravljenih zdravstvenih storitev ter v povečevanju števila obravnavanih najzahtevnejših primerov in urgentnih bolnikov na vseh medicinskih področjih,
• Naraščanjem potreb, ki se v praksi odražajo z naraščanjem dotoka pacientov-v povprečju 2 odstotka na leto,
• Napredek medicinskih in drugih znanosti, ki zahtevajo nenehno uvajanje novosti v zdravstvene obravnave.
Tabela 25: Poslovni izid po letih v evrih, brez centov
LETO 2007 LETO 2008 INDEKS 08/07
1 PRIHODKI 337.331.292 408.896.096 121,21
2 ODHODKI (brez davka) 344.684.052 394.161.982 114,35 3 ODHODKI (z davkom) 344.684.052 396.990.234 115,18 4=1-2 POSLOVNI IZID pred
obdavčitvijo -7.352.760 14.734.114
-5 DAVEK IZ DOHODKA 2.828.252
-6=4-5 POSLOVNI IZID -7.352.760 11.905.862
-7=6:1
DELEŽ
IZGUBE/PRESEŽKA V CELOTNEM PRIHODKU
-2,18 2,91
-Izkaz prihodkov in odhodkov je podrobno obravnavan v prilogi: »Obrazec 4--Izkaz prihodkov
Visok pozitivni rezultat je posledica:
• Aktivnosti na področju standardizacije in konsolidacije materialov in izpeljanih javnih razpisov. Prihranek iz tega naslova je najmanj 9 mio EUR,
• Uspešne izpolnitve delavnega programa, tako po obsegu kot po strukturi (uspešno uravnavanje delovnega programa),
• Notranjih optimizacij procesov dela v nemedicinskih službah, ki so se odrazili v zmanjšanju števila zaposlenih v teh enotah,
• Uspešno izpeljane II. faze konsolidacije laboratorijev, kar se odraža v kadrovskih, materialnih in prostorskih racionalizacijah (prihrankih),
• Bolje vrednotenje dela v strukturi cene storitve ZZZS,
• Povečanje prihodkov iz trženja.
UKC Ljubljana je dosegel visok pozitivni rezultat kljub temu, da je ZZZS zagotovila sredstva za bolnišnično zdravljenje bolnikov le v višini 1,48 planirane povprečne uteži za bolnike, ki je v primerjavi z realizirano povprečno utežjo zaostajala za 8,8%. Poleg tega pa je bilo za 1,2%
več obravnavanih pacientov kot plačanih.
Zaradi velikosti UKC Ljubljana in posledično zaradi delovanja zakonitosti ekonomije obsega, je v zavodu veliko možnosti za izboljšanje stroškovne učinkovitosti v poslovanju, kar se odraža v doseženih prihrankih. Zato bomo v zavodu aktivnosti notranjih konsolidacij intenzivno nadaljevali.
Rezultat poslovanja po nižjih organizacijskih enotah:
V UKC Ljubljana spremljamo poslovanje tudi po nižjih organizacijskih enotah in iz strokovnih služb mesečno posredujemo podatke o doseženih stroških poslovanja in o realiziranem delovnem programu. Glede na sklep Poslovnega odbora se poslovanje mesečno obravnava na posamezni organizacijski enoti, kjer se sproti sprejemajo ukrepi za izboljšanja poslovanja. O aktivnostih za izboljšanje rezultatov poslovanja morajo poslovni direktorji poročati vodstvu zavoda. O rezultatu poslovanja po nižjih organizacijskih enotah se bo tudi za leto 2008 razpravljalo na poslovnem odboru.
4.3.1. Prihodki
Leto 2008 smo v UKC Ljubljana zaključili s prihodki v višini 408.896 tisoč evrov. Vsi prihodki so višji za 21,2% glede na realizacijo leta 2007 in 10.3% večji od dopolnjenega finančnega načrta, ki je bil sprejet oktobra 2008 zaradi povečanega obsega programa, povečanega indeksa rasti materialnih stroškov in zagotovitve dodatnih sredstev za plače na podlagi sprejetega Aneksa št. 1 k Splošnemu dogovoru.
Razlogi za dosežene višje prihodke v primerjavi s planiranimi so:
• prehod na novi plačni sistem, ki ni bil upoštevan v planu, ker v času planiranja še ni bilo pravnih podlag,
• izboljšanje vrednotenja in preseganje načrtovanega števila transplantacij,
• povečano število porodov in ortopedskih operacij, ki so bile plačane, niso pa bile vključene v plan,
• v cenah storitev priznana višja stopnja inflacije od planirane,
• višji prihodki iz naslova posebej zaračunljivih dragih zdravil.
Bistveni razlog za preseganje načrtovanih prihodkov je dejstvo, da ob pripravi plana še niso bile potrjene pravne podlage za povečanje prihodka zaradi višjih plač po novem sistemu.
Največji delež od vseh prihodkov (94,9%) v višini 387.882 tisoč evrov smo ustvarili na podlagi sklenjenih pogodbenih dokumentov z ZZZS. V primerjavi z letom 2007 so se prihodki, ki jih zagotavlja ZZZS povečali za 22,1%.
Izkazani prihodki iz obveznega zdravstvenega zavarovanja so se v letu 2008, v primerjavi z letom 2007, povečali za 22,9%, prihodki iz prostovoljnega zavarovanja pa za 12,6%.
Tabela 26: Pregled realiziranih prihodkov zdravstvenih programov v letu 2008, v primerjavi s FN 2008 in realizacijo 2007
v evrih
2007 2008 04 : 02 04 : 03
b 01 02 03 04 05 06
SKUPAJ PRIHODKI ZDRAVSTVENIH PROGRAMOV 342.574.823 359.067.817 326.244.564 397.654.327 110,7 121,9
Pogodba z ZZZS 333.704.819 350.197.813 317.796.864 387.881.892 110,8 122,1
od tega OZZ 307.204.819 323.697.813 292.121.690 358.975.531 110,9 122,9
od tega PZZ (Vzajemna, Adriatic, doplačila) 26.500.000 26.500.000 25.675.174 28.906.361 109,1 112,6
Prihodki po konvencijah 1.049.158 1.049.158 1.013.679 1.306.279 124,5 128,9
Prihodki od ministrstev 603.780 603.780 583.362 727.769 120,5 124,8
Prihodki od samoplačnikov in ostalih plačnikov 6.712.066 6.712.066 6.361.525 7.014.992 104,5 110,3
Prihodki od nadstandardne dejavnosti 505.000 505.000 489.133 723.395 143,2 147,9
V prihodke po pogodbi z ZZZS so vključeni tudi prihodki:
zdravila lekarne (OZZ+PZZ) 6.886.187 6.893.834 6.621.831 7.572.334 109,8 114,4
prihodki za specializante (OZZ) 11.987.725 12.487.725 9.269.935 12.991.115 104,0 140,1
Realizacija Indeks
IZKAZ PRIHODKOV Plan
2008
Dopolnjen plan 2008
Vir: FN 2007, glavna knjiga UKC Ljubljana
Tabela 27: Primerjava finančnih načrtov iz Pogodbe 2007 in pogodbe 2008 v cenah 1.4.2008 v EUR ter deležih posameznih dejavnosti v primerjavi s celotno dejavnostjo
Zap.
št.
DEJAVNOST (na podlagi obrazca delovni program iz
priloge 3)
POGODBA
2007 POGODBA
2008 INDEKS EUR08/EUR07
EUR % EUR %
1. AKUTNA BOLN. OBRAVNAVA* 223.512.624 74,83 246.298.625 75,11 110,19 2. OSTALE BOLN. DEJAVNOSTI 7.272.074 2,43 7.605.278 2,32 104,58 3. NEAKUTNA BOLN. OBRAVNAVA 2.705.776 0,91 3.465.726 1,06 128,09 4. DOJEČE MATERE 261.012 0,09 271.905 0,08 104,17
5. SPREMLJEVALCI 12.764 0,00 13.316 0,00 104,32
6. OSNOVNA ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
2.367.440 0,79 2.456.702 0,75 103,77 7. ZOBOZDRAVSTVENA
DEJAVNOST
2.776.557 0,93 2.896.806 0,88 104,33 8. REŠEVALNI PREVOZI 3.010.017 1,01 3.795.346 1,16 126,09 9. LEKARNIŠKE STORITVE 490.660 0,16 505.376 0,15 103,00 10. DRUGO (radioterapija, PET CT,
samopl., privatniki…
- - - - -
11. LABORATORIJ - - - - -
12. SPEC.AMB.DEJAVNOST 37.353.199 12,51 39.262.089 11,97 105,11 13. FUNKCIONALNA DIAGNOSTIKA 7.830.265 2,62 10.099.310 3,08 128,98 14. DIALIZE 11.108.779 3,72 11.262.050 3,43 101,38
SKUPAJ 298.701.167 100 327.932.529 100 109,79
* Opomba: pod Zap.št. 1 je pri akutni boln. obravnavi upoštevan tudi terciar
Glede na knjigovodska pravila o prikazovanju prihodkov javnih zavodov smo prihodke za leto 2008 zmanjšali za 6.871 tisoč evrov, kot razliko med vračunano amortizacijo v cenah zdravstvenih storitev in obračunanim stroškom amortizacije. Ta znesek smo prenesli na časovne razmejitve.
Ostali porabniki proračunskih sredstev (ZZZS in Ministrstvo za zdravje) zagotavljata plačilo zdravstvenih storitev za tujce zavarovane po konvencijah, za nujno zdravljenje oseb neznanega bivališča in nujno zdravljenje tujcev iz držav, s katerimi nimamo sklenjene konvencije, ter tujcem, ki začasno prebivajo v RS Sloveniji. V letu 2008 so se prihodki iz tega naslova v primerjavi z letom 2007 povečali za 15,7%.
Z izvajanjem zdravstvene dejavnosti za samoplačnike in druge plačnike je bilo realizirano skupno 7.015 tisoč evrov prihodkov; ti so se v primerjavi z letom 2007 povečali za 10,3%.
Finančni prihodki so bili ustvarjeni v višini 331 tisoč evrov, med katerimi je največ prihodkov ustvarjenih od obresti. V skupnih prihodkih so upoštevani še izredni in prevrednotovalni prihodki v višini 127 tisoč evrov. Navedeno prikazuje »Obrazec 4-Izkaz prihodkov in odhodkov« v prilogah.
Slika 5: Struktura realiziranih prihodkov UKC Ljubljana v letu 2008
FINANČNI, IZREDNI in PREVREDNOTEVAL
NI PRIHODKI 0,1%
Prihodki od ministrstev in po
konvencijah 0,5%
Prihodki od nadstandardne
dejavnosti 0,2%
PRIHODKI IZ NEZDRAVSTVENE
DEJAVNOSTI 2,6%
Prihodki od samoplačnikov in
ostalih plačnikov 1,7%
Pogodba z ZZZS - od tega OZZ
87,8%
Pogodba z ZZZS - od tega PZZ (Vzajemna, Adriatic,
doplačila) 7,1%
Vir: računovodski izkazi, glavna knjiga UKC Ljubljana
4.3.2. Odhodki
Slika 6: Struktura realiziranih odhodkov UKC Ljubljana v letu 2008
FINANČNI, IZREDNI in PREVREDNOTEVALNI
ODHODKI 0,6%
Stroški dela 53,3%
Nabavna vrednost prodanega blaga in
materiala 1,8%
Drugi stroški 0,9%
Porabljeni material 30,0%
Amortizacija
2,3% Stroški storitev
11,0%
Vir: glavna knjiga UKC Ljubljana
V letu 2008 so odhodki UKC Ljubljana znašali 396.990 tisoč evrov in so v primerjavi z letom 2007 nominalno porasli za 15,2%. Ob upoštevanju povprečnega indeksa rasti cen življenjskih potrebščin v letu 2007 (105,7) so se odhodki realno povečali za 9,5 odstotne točke. Povečani odhodki so posledica porasta števila obravnavanih bolnikov za 1,6%, ter uvedbe novega plačnega sistema. Odhodki so podrobneje predstavljeni v Obrazcu 4 v prilogah.
Materialni stroški:
Vsi materialni stroški so v letu 2008 znašali 119.174 tisoč evrov; v primerjavi z letom 2007 se je vrednost nominalno povečala za 8,7%. Poraba zdravstvenega materiala je vrednostno porasla za 8,1%. Porabo zdravstvenih materialov smo racionalizirali s sanacijskimi ukrepi.
Vpliv na nižje stroške pa so imele tudi aktivnosti na nabavnem področju. Ob dejstvu, da se je poraba zdravstvenih materialov prestrukturirala zaradi uvajanja sodobnejših in dražjih materialov, je porast materialnih stroškov relativno nizek. Vzrok za preseganje stroškov je tudi večje število bolnikov. Poraba nezdravstvenega materiala se je vrednostno povečala za 9,4%.
Na nizek porast stroškov so vplivali uspešno vodeni projekti, standardizacije istovrstnih materialov in racionalizacije porabe materialov in javni razpisi (prihranki za 9 mio evrov).
Največji vpliv na povečanje stroškov zdravstvenega materiala so imeli v letu 2008 stroški gotovih zdravil, ki so se povečali za 5.240 tisoč evrov, kar predstavlja 15,4% povečanje glede na leto 2007. Visok indeks rasti v primerjavi z letom 2007 zaznavamo tudi pri izdelkih, ki se vgrajujejo v telo (109,4) in pri krvi in krvnih sestavinah (106,5).
Stroški zdravil so se povečali zaradi povečanja porabe zdravil za zdravljenje onkoloških pacientov, povečanja števila transplantacij in povečane rabe bioloških zdravil za zdravljenje kronične vnetne črevesne bolezni pri odraslih in otrocih ter boleznih vezivnega tkiva (revmatologija). Navedene skupine zdravljenj so vzrok za tretjino porasta stroškov zdravil.
Druga tretjina povečanja stroškov zdravil je pretežno posledica povečane porabe protigljivičnih zdravil in imunoglobulinov, nekaj malega pa tudi posledica porasta porabe
Razlogi za porast stroškov vgradnih materialov je večje število primerov na kirurški kliniki, ki so jih beležili na naslednjih kliničnih oddelkih: kliničnem oddelku za plastično in estetsko kirurgijo, urologijo, maksilofacialno in oralno kirurgijo, travmatologijo in abdominalno kirurgijo. Porast beležimo tudi na ortopediji, kjer so porabili za 150 protez kolka in kolena več, kot v letu 2007. Višje stroške vgradnega materiala v letu 2008 beležimo tudi na kliniki za ORL in cervikofacialno kirurgijo, kjer so uporabili 12 kohilearnih implantantov več, kot v preteklem letu.
Večjo porabo krvi in krvnih derivatov beležimo na Interni kliniki, na kliničnem oddelku (KO) za hematologijo, ki je posledica večjega števila transplantacij kostnega mozga in nove metode zdravljenja krvnih bolezni. Večjo porabo beležimo tudi na KO za kirurgijo srca in ožilja, ki je posledica povečanja večjega števila operacij in zahtevnejših primerov oz. obteženih pacientov.
Tabela 28: Stroški materiala v UKC Ljubljana v letu 2008 v primerjavi s FN 2008 in s preteklim letom.
v evrih
2007 2008 05 : 02B 05 : 04
02B 04 05 17 19
SKUPAJ STROŠKI MATERIALA 116.554.135 109.629.157 119.173.510 102,2 108,7
STROŠKI ZDRAVSTVENEGA MATERIALA
(s prejetimi popusti) 102.813.481 96.695.420 104.491.343 101,6 108,1 - gotova zdravila 37.066.117,21 34.035.779,13 39.276.128,19 106,0 115,4
- kri in krvne sestavine 7.094.082,49 6.787.498,57 7.229.876,86 101,9 106,5
- zavojni in šivalni material 2.037.067,33 2.013.762,53 1.840.390,91 90,3 91,4
- izdelki, ki se vgrajujejo v telo 13.150.528,41 12.106.718,60 13.249.431,50 100,8 109,4
- diagnostična sredstva, ki se ne vnašajo v telo 5.991.054,93 5.772.823,91 6.047.065,30 100,9 104,8
- medicinski material za enkratno uporabo 17.106.267,00 16.402.997,65 17.207.718,65 100,6 104,9
- dializni material 5.656.980,81 5.423.110,33 5.137.923,24 90,8 94,7
- rentgenološki material 8.946.650,19 8.723.433,55 8.852.970,20 99,0 101,5
- izotopi 1.781.929,92 1.674.096,54 1.646.189,11 92,4 98,3
- drugi zdr. material (farm.kem.droge,
stom. in lab. mat., mat za večkr.upor., razkužila, plini) 3.982.802,82 3.755.199,57 4.003.649,01 100,5 106,6 STROŠKI NEZDRAVSTVENEGA MATERIALA 8.255.309 7.780.333 8.511.954 103,1 109,4 - živila, jedila - gotova prehrana 2.404.094,72 2.258.607,46 2.697.590,13 112,2 119,4
- material za pranje in čiščenje 1.026.695,91 964.572,86 877.797,31 85,5 91,0
- teh. mat. z rez.deli in m. za popravila in vzdrževanje 1.587.592,13 1.491.530,56 1.648.087,11 103,8 110,5
- drugi nezdrav mat. (perilni, potrošni, pisarniški,…) 3.236.926,45 3.065.621,97 3.288.479,91 101,6 107,3
STROŠKI ENERGETSKIH VIROV 5.485.345 5.153.404 6.170.212 112,5 119,7
Indeks
STROŠKI MATERIALA
Plan 2008
Realizacija
Vir: FN 2008, glavna knjiga
V okviru stroškov nezdravstvenega materiala beležimo visok porast na stroških živil in jedil (119,4). Rast stroškov živil je deloma posledica dviga cen živil. Prav tako je UKC Ljubljana prevzel pripravo hrane za bolnike Onkološkega inštituta, kar pomeni pripravo obrokov za večje število bolnikov.
Med materialne stroške štejemo tudi stroške energetskih virov, katerih cene so se v letu 2008 precej povečale. Indeks rasti stroškov energetskih virov v letu 2008 je bil 119,7 v primerjavi z letom 2007.
Slika 7: Struktura realiziranih stroškov porabljenega materiala v UKC Ljubljana v letu 2008
kri in krvne sestavine
6,0%
izdelki, ki se vgrajujejo v telo
11,1% gotova zdravila
33,3%
medicinski material za enkratno uporabo
14,4%
ENERGETSKI VIRI 5,2%
Rtg in dializni material
11,7%
diagnostična sredstva
5,0%
NEZDRAVSTVENI MATERIAL
7,1%
drugi zdravstveni material
6,3%
Vir: Glavna knjiga UKC Ljubljana
Stroški storitev:
Tabela 29: Stroški storitev v UKC Ljubljana v letu 2008 v primerjavi s FN 2008 in s preteklim letom.
v evrih
2007 2008 05 : 02B 05 : 04
02B 04 05 17 19
SKUPAJ STROŠKI STORITEV 41.434.648 40.141.792 43.846.421 105,8 109,2
Medicinske storitve 18.244.793 17.330.260 18.473.610 101,3 106,6
- storitve inštitutov MF 11.365.869 11.211.952 12.116.892 106,6 108,1
- storitve ZTM 3.629.046 3.609.787 3.665.532 101,0 101,5
- storitve O.I. 2.378.305 1.640.376 1.795.443 75,5 109,5
- druge storitve izven KC 871.574 868.145 895.743 102,8 103,2
Nemedicinske storitve 23.189.854 22.811.532 25.372.811 109,4 111,2
- telefonske in računalniške storitve 2.464.379 2.077.816 2.104.697 85,4 101,3
- čiščenje in pranje s transportom 5.352.638 5.142.646 5.127.594 95,8 99,7
- tekoče in investicijsko vzdrževanje 5.700.000 5.501.838 4.999.344 87,7 90,9
- podjemne in avtorske pogodbe in študentsko delo 3.075.319 2.923.647 4.697.270 152,7 160,7
- stroški izobraževanja 1.167.877 1.913.558 2.701.373 231,3 141,2
- komunalne storitve, varovanje premoženja in zavarovanja 2.297.853 2.220.148 2.220.595 96,6 100,0
- ostali stroški 3.131.789 3.031.880 3.521.939 112,5 116,2
Indeks
STROŠKI STORITEV Plan 2008 Realizacija
Vir: FN 2008, glavna knjiga UKC Ljubljana
Stroški storitev so v letu 2008 znašali 43.846 tisoč evrov in so glede na leto 2007 porasli za 9,2%.
V vseh stroških storitev zavzemajo medicinske storitve 42,1% delež. Te storitve izvajajo zunanji izvajalci: Inštituti Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, laboratorij Onkološkega instituta Ljubljana, Inštitut za transfuzijsko medicino in Inštitut za varovanje zdravja RS.
Vrednost medicinskih storitev je v letu 2008 znašala 18.474 tisoč evrov; v primerjavi z letom 2007 zaznavamo 6,6% povečanje. Največji delež povečanja stroškov za storitve Medicinske
fakultete je posledica večjega števila transplantacij: priprave pacientov na transplantacijo in vodenje po transplantaciji.
Med nemedicinskimi storitvami so najbolj porasli stroški podjemnih in avtorskih pogodb ter študentsko delo (za 1.774 tisoč evrov). Razlog za povečanje stroškov za izplačila po podjemnih pogodbah je povečanje dela v samoplačniških in nadstandardnih ambulantah.
Porast stroškov podjemnih pogodb je tudi posledica najemanja zdravnikov deficitarnih poklicev (anestezisti) iz drugih bolnišnic ter upokojenih zdravnikov. Stroški avtorskih honorarjev so se povečali zaradi večjih aktivnosti na področju preizkušanja zdravil, sredstva pa so v celoti zagotovili naročniki raziskav.
V letu 2008 beležimo porast stroškov izobraževanja, tako v primerjavi z realizacijo leta 2007, kot tudi glede na plan. Višji stroški v primerjavi s planom so bili v celoti financirani z namenskimi donacijami. Stroški izobraževanja se nanašajo na pridobivanje novih znanj zaposlenih iz področja medicine, usposabljanje administrativnih delavcev, ki se ukvarjajo z dokumentarnim in arhivskim gradivom, izobraževanje medicinskih sester in zdravstvenih administratorjev za področje splošne terminologije bazične zdravstvene dejavnosti v angleškem jeziku in podobne aktivnosti.
Slika 8: Struktura realiziranih stroškov storitev v UKC Ljubljana v letu 2008
zavarovanja in varovanje premoženja
4,3%
stroški drugih storitev
7,7%
telefonske, računalniške in administrativne
storitve 5,1%
izobraževanje in službena potovanja
6,2%
pogodbe, avtorski honorarji in delo
študentov 10,7%
storitve MF, OI, ZTM, drugi 42,1%
pranje, čiščenje, transport, komunalne storitve
12,4%
tekoče in investicijsko
vzdrževanje 11,4%
Vir: glavna knjiga UKC Ljubljana
Stroški dela:
Tabela 30: Stroški dela v UKC Ljubljana v letu 2008 v primerjavi s FN 2008 in s preteklim letom.
v evrih
2007 2008 05 : 02B 05 : 04
02B 04 05 17 19
Bruto plače zaposlenih 146.795.669 130.950.680 158.607.712 108,0 121,1 - plače z dodatki in nadomestili 129.521.229 114.326.886 130.467.686 100,7 114,1
- delo preko red. del.časa 15.287.962 14.924.133 24.872.581 162,7 166,7
- delovna uspešnost 1.986.478 1.699.662 3.267.445 164,5 192,2
Druga izplačila 8.730.860 8.321.362 8.971.703 102,8 107,8
- regres 5.051.463 4.790.347 5.057.728 100,1 105,6
- jubilejne nagrade 212.001 210.215 225.793 106,5 107,4
- odpravnine 526.322 521.886 735.966 139,8 141,0
- solidarnostne pomoči 192.296 190.676 214.610 111,6 112,6
- kolektivno zavarovanje 2.748.777 2.608.239 2.728.229 99,3 104,6
- druga izplačila 9.376
Prispevki delodajalcev 23.104.927 21.207.602 25.686.830 111,2 121,1
Davek na izplačane plače 4.762.648 5.616.784 3.446.198 72,4 61,4
Drugi stroški dela 14.596.123 13.493.861 15.052.412 103,1 111,6
- stroški prevoza na delo 9.094.076 8.408.178 9.126.711 100,4 108,5
- stroški prehrane med delom 5.421.095 5.014.996 5.781.922 106,7 115,3
- drugi stroški 80.952 70.686 143.779 177,6 203,4
SKUPAJ STROŠKI DELA 197.990.226 179.590.289 211.764.855 107,0 117,9 SKUPAJ STROŠKI DELA
z podj. pog. in delom štud. preko ŠŠ 200.635.447 182.098.382 215.647.121 107,5 118,4 Indeks
STROŠKI DELA Plan 2008 Realizacija
Vir: FN 2008, glavna knjiga UKC Ljubljana
Stroški dela so v letu 2008 znašali 211.765 tisoč evrov; v odhodkih UKC Ljubljana predstavljajo največji delež (53,3%). V primerjavi z letom 2007 so se povečali za 17,9%.
Bistveni razlog za povečanje stroškov dela je uvedba novega plačnega sistema od maja 2008 dalje. Stroški dela so višji tudi v primerjavi s finančnim načrtom. Razlog za odstopanje od plana je, ker pri pripravi rebalansa plana še niso bili znani vsi parametri oz. pravne podlage.
Plače so bile izplačane po določilih Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije, Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Slovenije in Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi.
V letu 2008 je znašala v povprečno izplačana bruto mesečna plača UKC Ljubljana 1.705 evrov za: redno delo z nadomestili, delo preko rednega delovnega časa, dežurstvo in pripravljenosti, ter nagrajevanjem uspešnosti, glede na povprečno število zaposlenih iz stanj konec meseca. V primerjavi s preteklim letom se je povprečno izplačana bruto mesečna plača povečala za 16%.
Daljše odsotnosti so se v letu 2008 zapolnjevale z delom preko polnega delovnega časa in z delom študentov preko študentskih servisov. Zato so se stroški tovrstnih storitev v primerjavi s preteklim letom povečali.
Slika 9: Struktura realiziranih stroškov dela UKC Ljubljana v letu 2008
Prehrana med delom
2,7%
Davek in prispevki zavoda 13,8%
Bruto plače zaposlenih
75,0%
Prevoz na in z dela 4,3%
Regres, jub.nagr.,odpravnin
e,dod.pok.zavar.
4,2%
Vir: glavna knjiga UKC Ljubljana, obračun plač
V letu 2008 je bil eden izmed ključnih ciljev dvig učinkovitosti dela na vseh področjih in s tem racionalizacije stroškov dela. Za dosego tega bo potrebno poleg že sprejetih ukrepov, kot so dograjevanje obveznega evidentiranja prisotnosti, izpopolnitev in informatizacija poenotenih mesečnih razporedov, prerazporejanje zaposlenih med organizacijskimi enotami glede na potrebe, dokončanje projekta standardnih obremenitev ter izvedba prerazporeditev ter zaostriti odgovornost na vseh področjih.
5. NASTANEK MOREBITNIH NEDOPUSTNIH ALI NEPRIČAKOVANIH POSLEDIC PRI IZVAJANJU PROGRAMA DELA
Pri pregledu realizacije programa se izkazuje, da je bilo najpomembnejše odstopanje od načrtovanega obsega pri realizaciji storitev magnetne resonance, ki so bile opravljene za ambulantne bolnike. Te storitve so izpostavljene zato, ker imajo dolgo čakalno dobo in veliko število čakajočih bolnikov.
Kljub temu je potrebno poudariti, da je bilo v letu 2008 skupno realizirano večje število preiskav kot v letu 2007.
Obrazložitev nerealiziranega plana ambulantnih MR preiskav v letu 2008 :
• V letu 2008 je bilo za program ZZZS prvotno načrtovanih 4.786 ambulantnih MR preiskav. Omenjeni plan smo na Kliničnem inštitutu za radiologijo (KIR) dosegli:
realizacija 2008 je bila 5.289 ambulantnih MR preiskav (za ZZZS), kar je za 28,2%
več, kakor leto prej (v letu 2007 smo opravili 4.127 preiskav).
• V letu 2008 je bilo za hospitalne bolnike opravljenih 3.298 MR preiskav. V primerjavi z letom 2007 smo v letu 2008 opravili 716 hospitalnih MR preiskav več, in s tem preprečili podaljševanje ležalne dobe bolnikov na klinikah.
• Sredi leta je ZZZS odobrila širitev programa za dodatnih 757 ambulantnih MR preiskav. Ta cilj bi bil delno izvedljiv, če bi pričeli, že sredi avgusta 2008 opravljati ambulantne MR preiskave na novem MR aparatu, na nevroradiološkem oddelku nove Nevrološke klinike, in če bi zaposlili dodatne zdravnike radiologe.
• Ker je vodstvo UKC Ljubljana skupaj z vodstvom KIR-a ugotovilo, da redni program za ZZZS zaradi pomanjkanja kadra in aparatur ne bo realiziran, so zaposleni opravljali ambulantne MR preiskave tudi po Uredbi o dodatni delovni uspešnosti: od ponedeljka do petka od 20. do 24. ure in ob sobotah in nedeljah od 8. do 20. ure. V tem dodatnem programu so opravili 2.127 ambulantnih MR preiskav. Posledično se je skrajšala čakalna doba, kar je razvidno iz spodnje tabele.
Slika 10: MR preiskave v letu 2007 in 2008
Primerjava opravljenih MR preiskav med letoma 2007 in 2008
2007
2007
2007 2008
2008
2008
0 2.000 4.000 6.000 8.000 10.000
amb. MR hosp. MR skupaj MR
MR preiskave
število MR preiskav
2007 2008
Tabela 31: Čakalne dobe za MR preiskave v letu 2008
Januar Junij December
Trebuh 3 mesece 2 meseca 2 meseca
Prsni koš 1 mesec sproti sproti
Nevra 10 mesecev 6 mesecev 5,5 mesecev Obrazni del 3 mesece 5 mesecev 2 meseca Skelet 24 mesecev 5 mesecev 5,5 mesecev Srce, ožilje 3 mesece 2 meseca 2 meseca MR artro 4 mesece 7,5 mesecev 7 mesecev
mesec
preiskava AMBULANTA