LETNO POROČILO
ZA LETO 2008
KAZALO
UVOD ... 1
OSEBNA IZKAZNICA ZAVODA ... 5
PREDSTAVITEV ZAVODA ... 6
POSLOVNO POROČILO ZA LETO 2008 ... 21
1. ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE, KI POJASNJUJEJO DELOVNO PODROČJE ZAVODA... 22
2. DOLGOROČNI CILJI ZAVODA ... 24
3. LETNI CILJI ZAVODA, KI IZHAJAJO IZ STRATEŠKIH CILJEV ... 25
4. OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV ... 67
4.1. REALIZACIJA LETNIH CILJEV... 67
4.2. REALIZACIJA DELOVNEGA PROGRAMA ... 67
4.2.1. Glavne značilnosti pogodbe z ZZZS ... 67
4.2.2. Uresničevanje planiranega fizičnega obsega dela v letu 2008 do ZZZS in ostalih plačnikov ... 68
4.2.3. Obrazložitev realizacije programa za leto 2008 glede na realizacijo programa za leto 2007 ter programa v letu 2008 glede na plan v letu 2008. ... 73
4.3. POSLOVNI IZID ... 74
5.NASTANEK MOREBITNIH NEDOPUSTNIH ALI NEPRIČAKOVANIH POSLEDIC PRI IZVAJANJU PROGRAMA DELA ... 84
6. OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV ... 85
7. OCENA GOSPODARNOSTI IN UČINKOVITOSTI POSLOVANJA... 90
7.1. KAZALNIKI POSLOVNE UČINKOVITOSTI ... 90
7.2. FINANČNI KAZALNIKI POSLOVANJA ... 90
7.3. KAZALNIKI KAKOVOSTI... 90
7.4. KAZALNIKI KLINIČNIH POTI ... 92
8. OCENA NOTRANJEGA NADZORA JAVNIH FINANC... 97
9. POJASNILA NA PODROČJIH, KJER ZASTAVLJENI CILJI NISO BILI DOSEŽENI ... 98
10. OCENA UČINKOV POSLOVANJA NA DRUGA PODROČJA ... 98
11. DRUGA POJASNILA, KI VSEBUJEJO ANALIZO KADROVANJA IN KADROVSKE POLITIKE IN POROČILO O INVESTICIJSKIH VLAGANJIH ... 99
11.1. ANALIZA KADROV IN KADROVSKA POLITIKA ... 99
11.2. POROČILO O INVESTICIJSKIH VLAGANJIH ... 105
11.2.1.2. Upravljanje z opremo ... 107
11.2.1.3. Investicije v nepremičnine, investicijsko in tekoče vzdrževanje ... 108
RAČUNOVODSKO POROČILO ZA LETO 2008... 1
1. POJASNILA K POSTAVKAM BILANCE STANJA IN PRILOGAM K BILANCI STANJA ... 3
1.1. SREDSTVA ... 3
1.2. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV ... 9
2. POJASNILA K POSTAVKAM IZKAZA PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV ... 15
2.1. ANALIZA PRIHODKOV... 15
2.2. ANALIZA ODHODKOV ... 16
2.3. POSLOVNI IZID ... 17
2.3.1. Pojasnila k postavkam izkaza prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po načelu denarnega toka ... 18 2.3.2. Pojasnila k izkazu računa finančnih terjatev in naložb določenih uporabnikov 18
2.3.3. Pojasnila k izkazu računa financiranja določenih uporabnikov ... 18 2.3.4. Pojasnila k izkazu prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti ... 18 3. POJASNILA K POROČILU O REALIZACIJI PRIHODKOV IN ODHODKOV PO OBRAČUNSKIH KONTIH... 19 4. POROČILO O IZVEDENIH INVESTICIJSKIH VLAGANJIH V LETU 2008 ... 19 5. POROČILO O OPRAVLJENIH INVESTICIJSKO VZDRŽEVALNIH DELIH V LETU 2008 ... 19
UVOD
Delovanje Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (v nadaljevanju UKC Ljubljana ali zavod) je v letu 2008 obeleževalo timsko in interdisciplinarno delo različnih strok. Pri uresničevanju pogodbenih obveznosti, kot tudi ključnih ciljev, so konstruktivno sodelovali vsi zaposleni, ki so vsak na svojem področju prispevali k uspešnemu uresničevanju zastavljenih ciljev in izpolnjevanju poslanstva UKC Ljubljana.
Vodstvo zavoda se zato zahvaljuje vsem zaposlenim za prizadevanje in trud, ki so ga vložili v izboljšanje oskrbe pacientov ter v izpolnjevanje poslanstva zavoda. Pri vseh odločitvah UKC Ljubljana je najpomembnejše vodilo blaginja pacientov.
Delovanje in upravljanje v UKC Ljubljana je potekalo v skladu z novo sprejetim statutom, ki krepi decentralizacijo upravljanja in vodenja UKC Ljubljana ter daje vodstvu večje kompetence v izvajanju kadrovske politike.
Pomembni dosežki in izboljšave UKC Ljubljana v letu 2008:
UKC Ljubljana je tako po obsegu kot po strukturi obravnav izpolnil in presegel program dela po pogodbi z ZZZS.
Zdravili smo 103.699 vseh hospitaliziranih bolnikov, kar predstavlja 1,6 odstotka več kot v preteklem letu. Oskrbeli smo kar 2.600 pacientov oziroma 2,6 odstotka več, kot je bilo določeno v programu iz pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije ( v nadaljevanju ZZZS) – skupaj 102.681. Največji porast bolnikov (oz. hospitalnih obravnav) je bil na ortopediji (22,8 %), nevrologiji (7,1 %) in ginekologiji (6,5 %). UKC Ljubljana je opravil tudi 45.345 prospektivnih primerov, kar pomeni 4.288 več prospektivnih obravnav pacientov, kot je bilo določeno s pogodbo z ZZZS (načrtovane obravnave, kjer so čakalne dobe), s tem pa je še dodatno prispeval k skrajševanju čakalnih dob. Spodbuden je porast števila transplantacij. Opravili smo jih za 19,9 odstotka več, kot smo načrtovali ( skupaj opravljenih 259, 43 več od načrtovanih). Obravnave v diagnostiki so se zvečale (4,1 odstotka nad planom) in podobno je na področju specialističnih ambulantnih obravnav ( 3,5 odstotka nad planom).
Napredek na področju izvajanja zdravstvene dejavnosti Na področju zdravstvene dejavnosti smo med drugim:
- uvedli 225 novih metod v diagnostiko in zdravljenje pacientov,
- z reorganizacijo dela v Centralnem operativnem bloku smo izvedli 11,7 odstotka več operacij (722 dodatnih operacij v rednem delovnem času); za 15 odstotkov smo znižali tudi število odpovedanih operacij,
- z reorganizacijo dela ter s številnimi ukrepi vodje in izboljšanjem komunikacij z vsemi sodelujočimi zdravniki je tim na Internistični prvi pomoči uspel prvič po več letih znižati priliv pacientov na IPP. Tako je bistveno vplival na manjše povečanje števila hospitalizacij, če jih primerjamo s preteklimi leti, ko je bilo zvišanje vsako leto do 3-odstotno, v letu 2008 pa v primerjavi z letom 2007 le 1.6 odstotka).
Napredek na področju izobraževalne dejavnosti
Povečuje se število študentov medicine in drugih zdravstvenih šol, temu primerno pa tudi število učiteljev in mentorjev. Redno je potekalo učenje učiteljev. Kar 46 odstotkov naših zdravnikov specialistov je habilitiranih na univerzi in kar 30 odstotkov njihovega dela je namenjenega poučevanju oziroma izobraževanju.
Posebno pozornost pa smo posvetili izobraževanju na področju etike.
Uspešno izvajanje raziskovalne dejavnosti
Na področju raziskav in razvoja je potekalo 174 internih terciarnih projektov, ki bodo dolgoročno prispevali k napredku medicine v slovenskem prostoru, 51 ARRS projektov, 23 evropskih raziskovalnih projektov, 15 raziskovalnih programov (8 ciljnih raziskovalnih, 7 bilateralnih). Narašča tudi število mednarodnih objav in citatov.
Presežek prihodkov nad odhodki
UKC Ljubljana je v letu 2008 dosegel presežek prihodkov nad odhodki, pred odbitkom davka v višini 14.734.000,00 evrov, oziroma po obračunu davka 11.906.000,00 evrov. Presežek prihodkov nad odhodki je rezultat:
- uspešne izpolnitve delovnega programa, tako po obsegu kot po strukturi, - povečanja prihodkov s področja trženja,
- aktivnosti na področju izboljšav in optimizacij, - pridobitve dodatnih programov v letu 2008,
- boljšega vrednotenja dela v strukturi cene storitev ZZZS.
Izboljšanje likvidnosti
Konec leta 2008 se je izboljšala tudi likvidnost. Zavod poravnava svoje obveznosti do dobaviteljev brez večjih zamud glede na zapadle obveznosti.
Javna naročila
Bistveno se je povečala pokritost nabav z javnimi naročili. Prihranki zaradi standardizacije materialov in vpeljanih javnih naročil so znašali 9 milijonov evrov.
Izboljšanje tehnične infrastrukture
Na področju upravljanja z opremo in investicijami smo izpeljali številne aktivnosti..
Realizirali smo za 14,9 milijona evrov vlaganj v opremo in investicije v nepremičnine in neopredmetena sredstva.
Dokončanje odmevnejših projektov nabave opreme in investicij
• Septembra smo odprli najsodobnejši prenovljeni in avtomatizirani medicinski laboratorij, s katerim smo se tudi na področju avtomatizacije, vodenja in upravljanja laboratorijskih procesov postavili ob bok najsodobnejšim medicinskim laboratorijem v evropskem in svetovnem prostoru.
• Standardizirali smo opremo v intenzivnih terapijah, nabavo zaključujemo,
• Nevrološka klinika se bo kmalu preselila v novo stavbo, ki jo je UKC Ljubljana prevzel od Ministrstva za zdravje. S selitvijo bodo določeni timi na kliniki pridobili oz. izboljšali osnovne pogoje za delo. Predvsem pa bodo dobili bolniki obravnavo v evropsko primerljivi, funkcionalni in dobro opremljeni bolnišnici.
• Po odmevni akciji zbiranja sredstev za nakup aparata DSCT (računalniški tomograf z dvema izvoroma rentgenskih žarkov), ki je trajala od konca leta 2005, smo v prostorih Kliničnega inštituta za radiologijo julija prejeli v uporabo aparaturo, ki bo omogočila ohranitev sodobnega koraka na področju razvoja slikovne diagnostike. Slovenija je s tem bogatejša za drugo aparaturo te vrste.
• Prišlo je do največje donacije v zdravstvu. V decembru je začel redno delovati aparat za magnetno resonanco, ki ga je podaril Mercator, d.d. s poslovnimi partnerji.
Magnetnoresonančni tomograf, vreden kar milijon in pol evrov, je dopolnil opremo nove Nevrološke klinike, kar predstavlja največjo donacijo v zdravstvu in UKC Ljubljana nasploh. Aparat je izrednega pomena za kakovostno obravnavo bolnikov.
Strategija razvoja UKC Ljubljana za obdobje 2008─2013
V UKC Ljubljana smo v letu 2008 pripravili predlog Strategije razvoja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana za obdobje 2008─2013. Dokument, ki je še vedno delovno gradivo, je nastajal več kot leto dni. Prva zasnova je bila narejena že oktobra leta 2007. Pri pripravi so sodelovale vse organizacijske enote UKC Ljubljana. Na podlagi ciljev razvoja posameznih strokovnih enot smo v kratkem in jedrnatem dokumentu oblikovali skupne cilje UKC Ljubljana, ki bodo v naslednjem obdobju vodili razvoj in preoblikovanje zavoda..
Ker je UKC Ljubljana za širše družbeno okolje pomembna ustanova, smo želeli slišati tudi mnenje oziroma dopolnila širše družbene skupnosti. Zato smo Strategijo razvoja novembra posredovali v javno razpravo.
Plače po novem
V UKC Ljubljana smo 1. avgusta 2008 z uvedbo novega plačnega sistema, ki je spremenil plačna razmerja med profili različnih strok in izobrazbenih nivojev, pričeli uporabljati novi Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest. Prehod na nov sistem smo v praksi opravili v izjemno kratkem času. Prevedba plač iz starega na nov sistem je ob upoštevanju zadanih rokov zahtevala hitro in učinkovito organizacijo ter timsko delo. Imenovali smo skupine za področja, glavno besedo pri razvrščanju pa so imeli vodje organizacijskih enot, katerih naloga je bila dosledno upoštevanje zakonskih osnov. Po opravljeni prevedbi je preko posebne strokovne skupine, ki obravnava vsa vprašanja in pritožbe, stekel širok dialog. Pritožbe rešujemo še v letu 2009. Hkrati z novim sistemom plač je UKC Ljubljana uvedel tudi nov kadrovski informacijski sistem, ki ga v skladu s potrebami zavoda postopno dograjujemo.
Sistem uvajanja in zagotavljanje kakovosti
Na področju zagotavljanja kakovosti smo dosegli bistvene premike. Ti se kažejo v izdelanih standardih, protokolih, smernicah, kliničnih poteh ( preko 300 dokumentov). Izvedli smo tudi pripravo na akreditacijo transplantacijskih programov celic in tkiv ( več kot 30 programov). Izdelali smo obširen elaborat za preprečevanje legioneloz. Več v strokovnem poročilu.
Septembra 2008 je pričela delovati Služba za zagotavljanje kakovosti. Namen njenega delovanja je pomoč pri razširjanju dobre »lokalne prakse« v UKC Ljubljana. Služba sodeluje pri rednih notranjih strokovnih nadzorih, pri vzpostavitvi sistema kakovosti na področju preskrbe s tkivi in celicami in pri ostalih projektih.
Ustanovitev Sveta pacientov
Ker je skrb za paciente temelj v delovanju UKC Ljubljana, je vodstvo ustanovilo svoje posebno posvetovalno telo, ki ga sestavljajo predstavniki združenj pacientov. S tem smo napravili korak k izboljšanju partnerskega sodelovanja s pacienti. Vodstvo UKC Ljubljana namreč želi, da bi bil Svet pacientov njegov sogovornik pri tistih ključnih odločitvah zavoda, ki so vezane na kakovost bivanja in oskrbe. S tem je UKC Ljubljana verjetno postal prva slovenska bolnišnica, ki je ustanovila posebno posvetovalno telo.
V UKC Ljubljana so v letu 2008 potekali številni projekti izboljšav, ki smo jih opredelili v letnem načrtu. Projekti so večinoma uspešno potekali in njihovi rezultati se odražajo tako v večji kakovosti zdravstvenih obravnav kot tudi v presežku prihodkov nad odhodki. Tiste aktivnosti, ki so zaostajale iz različnih (tudi objektivnih) razlogov, bomo pospešili v letu 2009. Izboljšave so podrobneje izpostavljene in obrazložene v poglavju 3.
Vsi ključni cilji, ki smo si jih zastavili s poslovnim načrtom 2008, so bili doseženi, nekateri pa celo preseženi. Zaradi zaostrenih makroekonomskih razmer se bodo v letu 2009 aktivnosti na področju izboljšav nadaljevale še bolj pospešeno.
strokovna direktorica UKC Ljubljana:
prof. dr. Aleksandra Markovič - Predan, dr.
med., višja svetnica
generalna direktorica UKC Ljubljana:
mag. Darinka Miklavčič, univ. dipl. ekon.
glavna medicinska sestra UKC Ljubljana Ernestina Kos Grabnar, viš. med. ses
OSEBNA IZKAZNICA ZAVODA
Logotip:
Ime: Univerzitetni klinični center Ljubljana
Okrajšava: UKC Ljubljana
Naziv za poslovanje s tujino: Univerzitetni Klinični center Ljubljana - University Medical Center Ljubljana Sedež: Zaloška cesta 002, 1000 Ljubljana
Matična številka: 5057272 Identifikacijska številka za DDV: SI52111776
Šifra uporabnika: 27782
Št. transakcijskega računa: SI56-01100-603-0277-894 Telefon (uprava): 01/522 22 90
Telefaks (uprava): 01/522 24 82 Spletna stran: http://www.kclj.si
Ustanovitelj: Republika Slovenija
Datum ustanovitve: Leta 1786 (ustanovljena Civilna bolnica Ljubljana)
Dejavnosti:
Temeljne dejavnosti:
- zdravstvena dejavnost na sekundarni in terciarni ravni, - izobraževalna dejavnost,
- raziskovalna dejavnost.
Druge dejavnosti:
- bolnišnična zdravstvena dejavnost,
- specialistična izvenbolnišnična zdravstvena dejavnost, - zobozdravstvena dejavnost,
- druge zdravstvene dejavnosti,
- samostojne dejavnosti, ki jih ne opravljajo zdravniki, - druge zdravstvene dejavnosti d.n.,
- izdajanje knjig,
- izdajanje revij in periodike,
- posredništvo, specializirano na prodajo drugih določenih izdelkov, - trgovina na debelo s farmacevtskimi izdelki in medicinskimi pripomočki, - trgovina na debelo s kemičnimi proizvodi,
- dejavnost lekarn,
- dejavnost dijaških, študentskih domov, internatov, - druge dejavnosti za krajši čas,
- dejavnost menz,
- priprava in dostava hrane (catering),
- raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju naravoslovja, - raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju medicine, - čiščenje objektov in opreme,
- prirejanje razstav, sejmov in kongresov, - druge poslovne dejavnosti d.n.,
- drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, d.n., - dejavnosti pralnic in kemičnih čistilnic.
Organi zavoda:
Svet UKC Ljubljana
Strokovni svet UKC Ljubljana Generalni direktor UKC Ljubljana Strokovni direktor UKC LJubljana Vodstvo:
Imenovano leta 2005:
• Generalna direktorica: mag. Darinka Miklavčič, univ. dipl. ekon.,
• Strokovna direktorica: prof. dr. Aleksandra Markovič - Predan, dr. med., višja svetnica,
• Glavna medicinska sestra: Ernestina Kos Grabnar, viš. med. ses.
PREDSTAVITEV ZAVODA
Na dan 31. december 2008 je zavod zaposloval 7.524 zaposlenih, od tega 8 odstotkov zaposlenih, ki jih Univerzitetni klinični center Ljubljana (v nadaljevanju: zavod ali UKC Ljubljana) izobražuje in usposablja za delo: specializanti, sekundariji ter pripravniki, za katere posebej zagotavlja sredstva Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Bolnišnica je imela leta 2008 skupaj 2.274 bolniških postelj, v bolnišnični obravnavi pa se je zdravilo 103.669 pacientov. Število specialistično ambulantnih obiskov znaša 734.487. Te številke uvrščajo UKC Ljubljana med največje bolnišnice v Srednji Evropi.
Zavod poleg zdravljenja najtežjih bolnikov v Sloveniji, skrbi za razvoj medicine, zdravstvene in babiške nege, medicinske rehabilitacije, visoko specializirane laboratorijske dejavnosti in ostalih ved v slovenskem prostoru, saj v sodelovanju z izobraževalnimi institucijami izobražuje kadre vseh zdravstvenih poklicev. Po svoji visoki strokovnosti in usmerjenosti v terciar se UKC Ljubljana bistveno razlikuje od ostalih bolnišnic v Sloveniji, kar ga postavlja ob bok podobnim univerzitetnim bolnišnicam v razviti Evropi in ZDA.
Poslanstvo UKC Ljubljana kot terciarne bolnišnice je biti in ostati vodilna strokovna, pedagoška in znanstvena ustanova slovenskega zdravstva. To vključuje tudi skrb za mednarodno primerljiv in na znanstvenih dokazih temelječ razvoj vseh bolnišničnih specialnosti, ki jih Slovenija potrebuje, uvajanje in izvajanje najzahtevnejših oblik zdravljenja in posredovanje znanja drugim zdravstvenim ustanovam in posameznikom.
Poslanstvo UKC Ljubljana kot sekundarne bolnišnice je, da za prebivalce svoje regije zagotavlja vse sekundarne bolnišnične storitve z enako dostopnostjo, kot jo uživajo prebivalci drugih regij.
Za prebivalce Slovenije se ti poslanstvi kažeta v izvajanju visoko strokovne, dostopne, kakovostne, varne, prijazne in učinkovite zdravstvene oskrbe.
Vizija UKC Ljubljana je ostati najbolj kakovostna in varna bolnišnica, želeno mesto zdravljenja za paciente, motivirajoče delovno okolje za zaposlene, privlačno mesto izobraževanja zdravstvenih strokovnjakov ter center sodobnih raziskav, ki bo pritegnil in zadržal najboljše raziskovalce.
PODROBNEJŠA ORGANIZACIJA ZAVODA
V UKC Ljubljana so organizirane:
1. temeljna zdravstvena dejavnost, 2. dejavnosti skupnega pomena,
3. strateško upravljanje in poslovno administrativne storitve.
1. Temeljna zdravstvena dejavnost:
Skladno z Odlokom o preoblikovanju javnega zdravstvenega zavoda Klinični center v javni zdravstveni zavod Univerzitetni klinični center in Statutom Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, potrebami strokovnega in zaokroženega delovnega procesa ter načelom učinkovitosti in ekonomičnosti poslovanja je delo na področju temeljne zdravstvene dejavnosti organizirano na klinikah, kliničnih inštitutih, kliničnih oddelkih, centrih in službah ter centrih odličnosti.
UKC Ljubljana je ustanova, sestavljena iz 141 organizacijskih enot: klinik, kliničnih inštitutov in kliničnih oddelkov, centrov, služb in sektorjev. Na vseh teh ravneh potekajo tudi vse ključne odločitve povezane tako z oskrbo pacientov, kot tudi z razvojnim in raziskovalnim delom. Te odločitve morajo biti skladne s cilji in usmeritvami na ravni UKC.
Vsaka enota ima svojega vodjo, ki jo zastopa in je odgovoren za organizacijo dela, izpolnjevanje planov dela, strokovni razvoj, uravnoteženost delovanja enote s finančnimi viri, vzdušje in odnose med zaposlenimi v enoti.
Klinike, ki imajo v sestavi več notranjih organizacijskih enot (kliničnih oddelkov) so: Interna klinika, Kirurška klinika, Nevrološka klinika, Ginekološka klinika, Pediatrična klinika in Stomatološka klinika, ki jih vodijo strokovni direktor, glavna medicinska sestra in poslovni direktor; klinične oddelke pa vodijo predstojniki in glavne medicinske sestre.
Samostojne klinike in klinični inštituti so: Dermatovenerološka klinika, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Očesna klinika, Ortopedska klinika, Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, Inštitut za medicinsko rehabilitacijo in Klinični inštitut za medicino dela prometa in športa, ter samostojne diagnostične enote:
Klinika za nuklearno medicino, Klinični inštitut za radiologijo, Klinični inštitut za klinično kemijo in biokemijo, ki imajo skupno poslovno upravljanje. Samostojne klinike vodita predstojnik in glavna medicinska sestra; diagnostične enote pa predstojnik.
Za posamezna strokovna področja se znotraj klinik, kliničnih inštitutov in kliničnih oddelkov oblikujejo centri in službe, ki jih vodijo vodje.
2. Dejavnosti skupnega pomena
Dejavnosti skupnega pomena so potrebne za izvajanje temeljnih dejavnosti. V okviru dejavnosti so za posamezna področja oblikovane službe, oddelki in enote. V dejavnosti sodijo: Lekarna, Reševalna postaja, Oskrbovalne službe, Služba bolniške prehrane in dietoterapije in Tehnično – vzdrževalna služba.
3. Strateško upravljanje in poslovno administrativne storitve
Strateške službe nudijo strokovno podporo vodstvu UKC Ljubljana pri izvajanju nalog strateškega vodenja UKC Ljubljana. Vse službe v okviru strateškega upravljanja se organizacijsko vežejo v upravo zavoda in ji tudi neposredno odgovarjajo.
Za opravljanje dejavnosti strateškega upravljanja in poslovno administrativnih storitev so organizirani sektorji, službe, oddelki in enote na naslednjih področjih: splošnem, pravnem, kadrovsko–izobraževalnem, finančno–ekonomskem, komercialnem, na področju informacijske tehnologije, zagotavljanja kakovosti in varnosti ter ostalih področjih strateškega upravljanja.
ORGANI UPRAVLJANJA ZAVODA
Upravljanje zavoda poteka v skladu s Statutom in Pravilnikom o organizaciji pooblastilih in odgovornostih pripravljenem v letu 2008.
Svet UKC Ljubljana je organ upravljanja, ki ima 11 članov, od katerih je šest predstavnikov ustanovitelja, trije so predstavniki zaposlenih, predstavnik Mestne občine Ljubljana in predstavnik zavarovancev. Svet sprejema programe dela, razvoja in nabav, investicij in naložb ter spremlja njihovo izvrševanje; sprejema zaključni račun in odloča o razporejanju presežkov prihodkov nad odhodki ter o drugih stvareh skladno s statutom.
Strokovni svet je kolegijski strokovni organi, ki načrtuje, obravnava in usmerja strokovno dejavnost UKC Ljubljana upoštevaje strokovno samostojnost posameznih organizacijskih enot. Strokovni svet sestavljajo: strokovni direktor UKC Ljubljana, strokovni direktorji klinik, dva predstavnika samostojnih klinik in kliničnih inštitutov ter glavna medicinska sestra UKC Ljubljana. Vodi ga strokovni direktor UKC Ljubljana. Usmeritve sveta so usklajene strategijo razvoja UKC Ljubljana. Temeljno vodilo pri delu v letu 2008 je bilo krepitev terciarnosti na vseh področjih delovanja UKC Ljubljana. Posebna pozornost pa je bila posvečena pripravi strategije razvoja UKC Ljubljana za obdobje 2009–2013, programom terciarne dejavnosti na področju zdravstvene oskrbe bolnikov, izobraževalni dejavnosti, in strategiji kakovosti in varnosti Več o tem v Strokovnem poročilu.
Generalni direktor je poslovodni organ zavoda, ki ga imenuje in razrešuje svet zavoda s soglasjem Vlade RS za dobo štirih let. Generalni direktor organizira, vodi delo in poslovanje zavoda, zavod predstavlja in zastopa ter odgovarja za zakonitost poslovanja. Generalna direktorica v mandatnem obdobju od 10. 08. 2005 dalje je mag. Darinka Miklavčič, univ. dipl.
ekon.
Strokovni direktor vodi, usklajuje in odgovarja za strokovno dejavnost UKC Ljubljana.
Strokovna direktorica v mandatnem obdobju od 18. 4. 2005 dalje je prof. dr. Aleksandra Markovič, dr. med., višja svetnica.
Glavna medicinska sestra UKC Ljubljana, ki po določbah Statuta ni umeščena med organe upravljanja; načrtuje, organizira, vodi in nadzira dejavnost zdravstvene in babiške nege ter oskrbe bolnikov in odgovarja za učinkovito in kakovostno delovanje zdravstvene nege.
Glavna medicinska sestra zavoda v mandatnem obdobju od 17. 7. 2005 je Ernestina Kos Grabnar, viš. med. ses.
Ožje vodstvo zavoda sestavljajo generalni direktor, strokovni direktor in glavna medicinska sestra. Na kolegiju ožjega vodstva, ki se sestaja dvakrat mesečno obravnavajo vprašanja, ki se nanašajo na strateške zadeve, usklajujejo različna področja delovanja zavoda, opredeljujejo prioritetne aktivnosti, nadzorujejo izvajanje ključnih projektov in obravnavajo zapisnike odborov, svetov in komisij.
POSVETOVALNI ORGANI IN DELOVNA TELESA ZAVODA
V pomoč organom upravljanja v zavodu delujejo posvetovalni organi: odbori, sveti in komisije.
Poslovni odbor je kolegijski posvetovalni organ generalnega direktorja UKC Ljubljana, ki obravnava in usmerja usklajenost delovanja zavoda z ekonomskimi možnostmi, obravnava strateške in letne plane, plane izboljšav, odstopanja od zastavljenih ciljev, organizacijska navodila, pravilnike. Člani Poslovnega odbora so generalni direktor UKC Ljubljana, ki ga tudi vodi, strokovni direktor UKC Ljubljana, glavna medicinska sestra UKC Ljubljana , pomočniki generalnega direktorja in strokovnega direktorja UKC Ljubljana, pomočniki glavne medicinske sestre UKC Ljubljana, strokovni in poslovni direktorji ter glavne medicinske sestre klinik, predstojniki ter glavne medicinske sestre klinik in kliničnih inštitutov, vodje dejavnosti skupnega pomena za UKC Ljubljana in vodje služb strateškega upravljanja UKC Ljubljana. Odbor se je v letu 2008 sestal devetkrat, od tega trikrat v širši sestavi v obliki poslovne konference, ki so se je udeležili vsi vodilni in vodstveni delavci zavoda. Poslovne konference imajo informativno posvetovalni značaj Na Poslovnem odboru in razširjenih sestankih Poslovnega odbora (Poslovnih konferencah) zavoda so se vodilni in vodstveni delavci seznanjali s ključnimi usmeritvami zavoda ter predstavitvijo dobrih poslovnih praks.
Odbor za kakovost sprejema strategijo zagotavljanja sistema celovite kakovosti v UKC Ljubljana ter spremlja njeno uresničevanje, pospešuje uvajanje dejavnosti za zagotavljanje kakovosti ter uvajanje kulture kakovosti v zavodu ter zagotavlja vire. Odbor sestavljajo:
generalni direktor UKC Ljubljana, ki ga tudi vodi, strokovni direktor UKC Ljubljana, glavna medicinska sestra UKC Ljubljana, vodja Službe za zagotavljanje kakovosti, pomočnik strokovnega direktorja za kakovost ter pomočnik glavne medicinske sestra zavoda za kakovost. Odbor za kakovost se je v letu 2008 sestajal vsak mesec.
Komisija za kakovost je posvetovalni organ, ki ga vodi pomočnica strokovne direktorice za kakovost. Komisijo za kakovost sestavljajo predstavniki medicine, zdravstvene nege, farmacije, ekonomije, upravljanja, poslovodstva, informatike, obvladovanja bolnišničnih okužb, izobraževanja ter predstavnik pacientov. Za izvajanje sistema kakovosti sta na vsaki organizacijski enoti imenovana koordinatorja za kakovost (zdravnik in medicinska sestra).
Poleg tega deluje v UKC Ljubljana sistem varnosti oz. upravljanja z odkloni (varnostni zapleti in drugi neželeni dogodki), ki ga upravljata dve pooblaščenki za varnost skupaj s stalno strokovno skupino za presojo sistema upravljanja z odkloni. Sredi septembra 2008 je pričela delovati Služba za zagotavljanje kakovosti, ki naj bi v skladu s strategijo razvoja za obdobje 2008-13 poskrbela za postavitev celovitega sistema obvladovanja kakovosti.
Svet za izobraževanje je posvetovalni organ strokovnega direktorja UKC Ljubljana, ki obravnava ter usklajuje izobraževalno dejavnost namenjeno izvajanju terciarne dejavnosti zavoda v skladu s poslanstvom zavoda. Svet za izobraževanje se je v letu 2008 sestal šestkrat in obravnaval več vidikov problematike izobraževanja v UKC Ljubljana in sprejel konkretna priporočila ter organiziral 4 delavnice učenja učiteljev. Več o tem je predstavljeno v Strokovnem poročilu.
Raziskovalni svet je posvetovalni organ strokovnega direktorja UKC Ljubljana, ki obravnava ter usklajuje raziskovalno dejavnost v skladu z izvajanjem dejavnosti UKC Ljubljana in
prizadeval za vzpodbujanje strategije kvalitetnega raziskovanja v klinični medicini in večjega števila mladih raziskovalcev za področje medicinskih ved. Raziskovalni svet se je v l. 2008 sestal enkrat. Več o tem je predstavljeno v strokovnem poročilu.
Strokovni svet zdravstvene nege je posvetovalni organ, ki ga vodi glavna medicinska sestra UKC Ljubljana. Sestavljajo ga pomočnice glavne medicinske sestre zavoda ter glavne medicinske sestre klinik. V letu 2008 je bil ključni poudarek na vzpostavljanju pogojev za boljšo in varnejšo zdravstveno oskrbo pacientov. V ta namen so bila pripravljena številna navodila za delo, sprejeti so bili standardi uporabe različnih materialov in delovnih pripomočkov izbranih na javnih naročilih. Preko Kolegija za izboljšanje kakovosti in varnosti v zdravstveni in babiški negi je bila oblikovana strategija za preprečevanje padcev pacientov.
Več o tem je predstavljeno v strokovnem poročilu.
Komisija za zagotavljanje kakovosti in interni strokovni nadzor ima naslednje naloge:
• priprava predloga strategije zagotavljanja celovitega sistema kakovosti v UKC Ljubljana,
• priprava predloga poslovnika in drugih internih predpisov v zavodu za zagotavljanje in spremljanje sistema kakovosti,
• koordiniranje aktivnosti uvajanja sistema celovite kakovosti na vseh nivojih (klinike, nepovezane samostojne organizacijske enote (SOE), klinični oddelki, klinični inštituti, službe in centri skupnega pomena, medicinske in nemedicinske dejavnosti),
• predlaga in izvaja stalni nadzor nad procesom zagotavljanja kakovosti v UKC Ljubljana.
Člane komisije in predsednika imenuje strokovni direktor zavoda v soglasju z generalnim direktorjem zavoda.
Komisija za kakovost se je v letu 2008 sestala dvakrat. Na obeh sestankih je obravnavala dejavnosti na področju uvajanja sistema kakovosti na različnih področjih dela UKC Ljubljana.
Predstavljeno je bilo delo na področju temeljne dejavnosti, v katero sodi obvladovanje varnosti, kakovost na strokovno-medicinskem področju, na področju zdravstvene nege, bolnišnične prehrane in na področju ravnanja z zdravili. Poleg tega so bile predstavljene aktivnosti na poslovnem področju, področju informatike in tehničnih služb. Komisija za kakovost usklajuje dejavnosti in deluje pospeševalno z izmenjavo dobrih praks med posameznimi področji. Poseben napredek je v letu 2008 dosegla Služba za bolnišnično prehrano in dietoterapijo, ki je pred certifikacijo.
Komisija za strokovno etična vprašanja UKC Ljubljana (KME–UKC Ljubljana) obravnava in ocenjuje vprašanja s področja klinične etike in bioetike, bodisi na poziv javnih ustanov in posameznikov, ali na lastno pobudo. Komisija ima 9 članov, 4 člani ne smejo biti –zdravniki, svojega člana ima p; področje zdravstvene nege. Komisija se pri svojem delu opira na etične kodekse in na zakone Republike Slovenije ter na mednarodna priporočila in konvencije (Sveta Evrope, Helsinško deklaracijo, na nekatere dokumente Evropske zveze, smernice CIOMS in WHO). KME-UKC Ljubljana je stalno povezana s Komisijo za medicinsko etiko Republike Slovenije (KME-RS), ki obravnava vse raziskovalne naloge, kar omogoča tudi republiško preglednost.
KME-UKC Ljubljana enkrat letno poroča o delu Strokovnemu svetu UKC Ljubljana in KME-RS v obliki pisno izdelanega letnega poročila, ki ga pripravi predsednik komisije s pomočjo strokovnega tajnika. Poročila sestankov, ko se obravnavajo občutljive zadeve, ostajajo v varovanem arhivu komisije. V letu 2008 je KME UKC Ljubljana organizirala 3 predavanja o medicinski etiki. Več o tem je predstavljeno v strokovnem poročilu.
Komisija za zdravila sprejema merila za oblikovanje seznama zdravil, ki se uporabljajo v UKC Ljubljana, sodeluje v postopkih zagotavljanja sodobnega nabora zdravil v zavodu, spremlja in predlaga ukrepe za uvajanje sodobnih načel optimalne in racionalne farmakoterapije in drugo. Sestavljena je iz specialistov medicinskih vej, farmacevtov in ekonomistov z dodatnimi funkcionalnimi znanji s področja klinične farmakologije, klinične farmacije in farmakoekonomike. Komisija je v letu 2008 poleg stalnih nalog posodobila intranetno spletno stran UKC Ljubljana »Zdravila«; spremljala je neželene učinke zdravil in pripravila poročilo. Ob tem je spremljala porabo zdravil in sodelovala v programu obvladovanja stroškov zdravil. Prispevek komisije je bil pomemben pri oblikovanju strokovnih kriterijev za javne razpise. Več o tem je predstavljeno v strokovnem poročilu.
Komisija za obvladovanje bolnišničnih okužb (KOBO) pripravlja strokovna pisna navodila za epidemiološko spremljanje, preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb, svetuje glede nabave opreme in materiala, ki se uporablja pri diagnostičnih, terapevtskih, negovalnih in ostalih postopkih, potrjuje program izobraževanja zdravstvenih in drugih delavcev s področja preprečevanja bolnišničnih okužb, ter najmanj enkrat letno pripravi in sprejme pisno poročilo o izvajanju programa. Delovanje Komisije za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb (KOBO) v letu 2008 je potekalo na naslednjih področjih:
• priprava in posodabljanje strokovnih navodil: poglavitno delo KOBO je bilo v letu 2008 povezano s pripravo Programa za preprečevanje legionel oz. v UKC Ljubljana. Program je bil potrjen na strokovnem svetu UKC Ljubljana v decembru mesecu,
• izobraževanje in svetovanje vsem poklicnim skupinam zaposlenih v UKC Ljubljana - številni tečaji in delo v skupinah,
• pomoč pri obravnavi problemov s področja bolnišničnih okužb na posameznih oddelkih UKC Ljubljana.
Člani komisije sodelujejo v rednih in izrednih strokovnih nadzorih. Vključevali pa so se tudi v mednarodno sodelovanje. Več v o tem je predstavljeno v Strokovnem poročilu.
Komisija za klinične raziskave (KKR) operativno-tehnično usklajuje vse notranje razpise za razvojno raziskovalno dejavnost v UKC Ljubljana. Objava notranjega razpisa je usklajena s smernicami razvojno-raziskovalne dejavnosti UKC Ljubljana, ki jih pripravi Raziskovalni svet. Komisijo sestavljajo: strokovni direktor zavoda, predsednik Raziskovalnega sveta, pomočnik strokovnega direktorja za raziskovalno dejavnost, pomočnik glavne medicinske sestre zavoda za izobraževalno dejavnost, predsednik Komisije za strokovno etična vprašanja in vodja Službe za raziskave in razvoj. Člane komisije in predsednika imenuje strokovni direktor zavoda. Pregledali in uskladili so razdelitev sredstev za leto 2008 za 174 odobrenih projektov iz razpisa v letu 2007 in zbrali ter ocenili vsa poročila. Več o tem v strokovnem poročilu.
Komisija za opremo obravnava izkoriščenost medicinske in nemedicinske opreme, z namenom, da se ugotovitve komisije uporabijo kot pomoč pri racionalizaciji nabave opreme in pri delu z njo. Komisija pripravlja standarde za posamezna področja zdravstvene opreme ter pripravi predlog prioritetnih nabav v skladu z metodologijo.
Člane komisije in predsednika imenuje generalni direktor zavoda v soglasju s strokovnim direktorjem zavoda.
Podatke, potrebne za delo komisije, zagotavljajo skrbniki opreme, ki jih imenujejo predstojniki kliničnih oddelkov. Te podatke skrbniki opreme komisiji posredujejo do 15. dne
v naslednjem mesecu za pretekli mesec. Komisija poroča o svojem delu in o izkoriščenosti opreme generalnemu direktorju UKC Ljubljana vsakih 6 mesecev, na njegovo zahtevo pa pogosteje.
Komisija za kadrovske zadeve razpravlja o kadrovskih predlogih posameznih enot, spremlja zdravstveni absentizem zaposlenih, izvaja spremljanje obremenjenosti zaposlenih in pripravlja predloge za nagrajevanje – delovno uspešnost. Člane komisije in predsednika imenuje generalni direktor zavoda.
ORGANI UPRAVLJANJA KLINIK IN KLINIČNIH INŠTITUTOV
Organi upravljanja klinik in kliničnih inštitutov so: predstojnik klinike oz. kliničnega inštituta in poslovni direktor klinike in Diagnostičnih enot. Klinike, ki imajo v sestavi več kliničnih oddelkov, pa strokovno vodi strokovni direktor klinike. Posvetovalni organi in delovna telesa klinik in kliničnih inštitutov so: strokovno – poslovni svet, strokovni kolegij in strokovni kolegij zdravstvene nege.
PREDSTAVITEV ZAPOSLENIH PO POKLICIH IN PODROČJIH DELA V UKC Ljubljana je bilo na dan 31. 12. 2008 zaposlenih 7.524 delavcev. V primerjavi z istim datumom lanskega leta, se je število vseh zaposlenih povečalo za 44 zaposlenih. Število nezdravstvenega kadra se je zmanjšalo za 45 zaposlenih na ravni UKC Ljubljana.
Nezdravstveni kader se je v največji meri zmanjšal v dejavnostih skupnega pomena. Število zdravstvenega in nezdravstvenega kadra po področjih dela prikazujeta tabeli 1 in 2.
Tabela 1:Število zaposlenih po dejavnostih v UKC Ljubljana v letu 2008 v primerjavi s številom zaposlenih v letu 2007 in planom 2008.
2007 2008 2007 2008 03 : 02 05 : 04
01 02 03 04 05 06 07
UKC - temeljna zdr. dej. 5.542 4.661 4.756 820 813 102,0 99,1
UKC - diagnostične OE 470 398 399 62 64 100,3 103,2
UKC - dejavnosti skupnega pomena 1.549 293 286 1.246 1.206 97,6 96,8
UKC Ljubljana 7.612 5.352 5.441 2.128 2.083 101,7 97,9
ŠTEVILO ZAPOSLENIH po stanju
Indeks Planirano
stanje 31.12.2008
Zdravstveni kader Nezdravstveni kader
Opomba: v planu je upoštevano 51 nerazporejenih zaposlenih; podatki v tabeli niso popolnoma primerljivi s podatki v prilogi k poglavju 11 zaradi spremembe v šifriranju zaposlenih.
Vir: Kadrovski informacijski sistem
Tabela 2: Število zaposlenih v breme UKC Ljubljana po dejavnostih v letu 2008 v primerjavi s številom zaposlenih v letu 2007
2007 2008 2007 2008 02:01 04:03
01 02 03 04 05 06
UKC - temeljna zdr. dej. 4.106 4.173 820 813 101,6 99,1
UKC - diagnostične OE 353 356 62 64 100,8 103,2
UKC - dejavnosti skupnega pomena 284 285 1.246 1.206 100,4 96,8
UKC Ljubljana 4.743 4.814 2.128 2.083 101,5 97,9
ŠTEVILO ZAPOSLENIH
po stanju - v breme UKC Ljubljana
Indeks Zdravstveni kader Nezdravstveni kader
Opomba: podatki v tabeli niso popolnoma primerljivi s podatki v prilogi k poglavju 11 zaradi spremembe v šifriranju zaposlenih.
Vir: Kadrovski informacijski sistem
UKC Ljubljana je na dan 31.12.2008 zaposloval 8% zaposlenih, ki zavod ne bremenijo, in so financirani iz drugih virov. Med slednjimi prevladujejo predvsem zdravniki (7%), in med njimi specializanti. Iz slike 1 je razvidno, da predstavlja zdravstvena nega 43 odstotkov vseh zaposlenih, od katere prevladuje kader z manj kot šesto stopnjo izobrazbe (66%). Zavod je na zadnji dan v letu 2008 zaposloval 28 odstotkov nezdravstvenih sodelavcev.
Slika 1: Struktura zaposlenih po področjih dela na dan 31.12.2008
Ostali zdravstveni delavci 746
Nezdravstveni delavci 2.079
7.524
Zdravniki in zobozdravniki 1.318
Refundirani 575
Zaposleni v breme zavoda 743
Nezdravstveni delavci skupaj 2.079
ZAPOSLENI V UKC LJUBLJANA
Farmacevtski delavci
1%
Zdravstvena nega 43%
Zdravniki in zobozdravniki
18%
Nezdravstveni delavci
28%
Ostali zdravstveni delavci
10%
ZDRAVNIKI Refundirani Zaposleni v 44%
breme zavoda 56%
NEZDRAVSTVENI DELAVCI
Administraci ja 26%
Strokovni sodelavci in
ostali 74%
IZVAJALCI ZDRAVSTVENE IN
BABIŠKE NEGE
Diplomirani in višji negovalni
kader 34%
Zdravstveni tehniki in bolničaji
66%
Vir: Kadrovski informacijski sistem
UKC Ljubljana je konec leta 2008 zaposloval skupaj 43 odstotkov zaposlenih od z vključno višjo stopnjo strokovne izobrazbe naprej. Tabela 3 prikazuje razmejitev zaposlenih po doseženi stopnji strokovne izobrazbe ter delež posamezne stopnje v številu vseh zaposlenih UKC Ljubljana.
Tabela 3: Število zaposlenih v UKC Ljubljana po stopnji strokovne izobrazbe
Stopnja strokovne izobrazbe
Število zaposlenih na dan 31.12.2007
% v strukturi
(2007)
Število zaposlenih na dan 31.12.2008
% v strukturi
(2008)
I. 68 1 158 2
II. 817 11 703 9
III. 91 1 127 2
IV. 460 6 389 5
V. 2.824 38 2.904 39
VI. 462 6 501 7
VII. 1.985 27 2.048 27
VIII 773 10 694 9
Skupaj 7.480 100 7.524 100
Vir: Kadrovska služba
Kakovost bolnišnic je premosorazmerna z ustrezno izobraženim in strokovno usposobljenim kadrom. Zaradi hitrega razvoja medicine in drugih znanosti, novih načinov diagnosticiranja, zdravljenja, uporabe novih tehnologij, aparatur se mora osebje nenehno prilagajati spreminjajočim se potrebam. Načelo vseživljenjskega izobraževanja in učenja je postalo temeljna filozofija za vse zaposlene. V UKC Ljubljana tako potekajo različni procesi izobraževanja – stalno izobraževanje zaposlenih in vseh tistih, ki jih izobražujemo kot terciarna učna ustanova. Izobraževanje pa ne poteka samo na področju medicine in
zdravstvene nege ter drugih specialnih področjih, ampak tudi na področjih, ki so pomembna za učinkovito vodenje in timsko delo.
Tabela 4: Seznam zdravnikov po nazivih
Zdravniki po nazivih Število akademiki (med njimi predsednik SAZU) 5
doktorji znanosti 270
magistri znanosti 142
asistenti 153
docenti 67
izredni profesorji 50
redni profesorji 33
primariji 101
svetniki 26
višji svetniki 32
učitelji 332
mentorji za podiplomsko izobraževanje 234
Tabela 5: Predstavitev zaposlenih po profilih UKC Ljubljana
2007 2008
Indeks glede na
plan
Indeks glede na realizacijo
01 03 04 04:01 04:02
1. ZDRAVNIKI IN ZOBOZDRAVNIKI VSI 1321 1273 1331 100,8 104,6
1.1 zdravniki in zobozdravniki KC 805 776 777 96,5 100,1
1.2. mladi raziskovalci 10 10 11 110,0 110,0
1.3.sekundariji 106 106 99 93,4 93,4
1.4.zdravniki specializanti - ZZZS 400 381 444 111,0 116,5
2. MEDICINSKE.SESTRE 1003 975 1.035 103,2 106,2
2.1. medicinske sestre - MZ 40 40 19 47,5 47,5
3. ZDRAVSTVENI TEHNIKI 2070 2.065 2.073 100,1 100,4
3.1. zdravstveni tehniki - MZ 100 39 27 27,0 69,2
4. DIPL.FARMACEVTI.FAR.TEH. IN INŽ. 104 105 102 98,1 97,1
4.1. dipl.farmacevti.far.teh. in inž.- MZ 8 4
5. MEDICINSKI BIOKEMIKI 29 29 30 103,4 103,4
6. RADIOLOŠKI INŽENIRJI 141 142 150 106,4 105,6
6.1. radiološki inženirji - MZ 14 5 5 35,7 100,0
7. LABORATORIJSKI TEHNIKI 176 178 176 100,0 98,9
7.1. laboratorijski tehniki - MZ 2 2
8. FIZIOTERAPEVTI IN DEL.TERAPEVTI 197 199 201 102,0 101,0
8.1. fizioterapevti in del. terapevti-MZ 10 5 3 30,0 60,0
9. ZOBOTEHNIKI INŽ.PROT.ZOB.ASISST.ZDRAVSTVENE ASIST 27 27 24 88,9 88,9
10. ZDRAVSTVENI SODELAVCI 145 145 142 97,9 97,9
10.1. zdravstveni sodelavci - MZ 3 3 1 33,3 33,3
11. DRUGI RAZISKOVALCI 14 14 18 128,6 128,6
12. BOLNIČARJI 101 102 104 103,0 102,0
12.1 bolničarji - MZ
13. STREŽNICE, ČISTILKE 579 585 579 100,0 99,0
14. KUHARSKO OSEBJE 146 147 144 98,6 98,0
15. TEHNIČNO OSEBJE 156 158 151 96,8 95,6
16. VOZNIKI REŠEVALNIH VOZIL 17 17 12 70,6 70,6
17. UPRAVNO-ADMINISTR.DELAVCI 840 848 830 98,8 97,9
18. OSTALI NEZDRAVSTVENI DELAVCI 369 373 367 99,5 98,4
PRIPRAVNIKI MZ 177 98 55 31,1 56,1
19. SKUPAJ ZDRAVSTVENI DELAVCI 5.505 5.352 5.441 98,8 101,7
20. SKUPAJ NEZDRAVSTVENI DELAVCI 2.107 2.128 2.083 98,9 97,9
21. SKUPAJ VSI DELAVCI 7.612 7.480 7.524 98,8 100,6
22. DELAVCI V BREME KC 6.905 6.871 6.897 99,9 100,4
23. Delavci iz drugih virov ( 21. - 22. ) 707 609 627 88,7 103,0
Nerazporejeno (specializanti, pripravniki ZZZS,...)
ŠTEVILO ZAPOSLENIH po stanju
Planirano stanje na
dan 31.12.2008
Indeksi in razlike Stanje na zadnji dan
meseca decembra
Opomba: navedena tabela ni popolnoma primerljiva s tabelo v prilogi k poglavju 11 zaradi drugačnih zahtev Ministrstva za zdravje po šifriranju profilov.
POSLOVNO
POROČILO ZA
LETO 2008
1. ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE, KI POJASNJUJEJO DELOVNO PODROČJE ZAVODA
a) Zakonske podlage za izvajanje dejavnosti zavodov:
• Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 12I/1991, 45I/1994 Odl.US: U-I-104/92, 8/1996, 18/1998 Odl.US: U-I-34/98, 36/2000-ZPDZC, 127/2006-ZJZP),
• Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 36/04, 23/05),
• Zakon o zdravniški službi (Uradni list RS št. 98/1999, 67/2002, 15/2003, 45/2003-UPB1, 63/2003 Odl.US: U-I-291-00-15, 2/2004, 36/2004-UPB2, 62/2004 Odl.US: U-I-321/02- 12, 47/2006, 72/2006-UPB3, 15/2008-ZPacP, 58/2008),
• Določila Splošnega dogovora za leto 2007 in 2008 ter Področnega dogovora za bolnišnice za leto 2007 in 2008 z aneksi,
• Pogodbe o izvajanju programa zdravstvenih storitev za pogodbeno leto 2008 z ZZZS.
b) Zakonske in druge pravne podlage za pripravo letnega poročila:
• Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02-ZJU, 127/06-ZJZP, 14/07-ZSPDPO, 109/08),
• Zakon o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99, 30/02-ZJF-C),
• Navodilo o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter metodologije za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna (Uradni list RS, št. 12/01, 10/06, 8/07),
• Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 115/02, 21/03, 134/03, 126/04, 120/07, 124/08),
• Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 54/02, 117/02, 58/03, 134/03, 34/04, 75/04, 117/04, 141/04, 117/05, 138/06, 120/07 in 124/08),
• Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (Uradni list RS, št. 134/03, 34/04, 13/05, 138/06 in 120/07),
• Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev (Uradni list RS, št. 45/05, 138/06 in 120/07),
• Pravilnik o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (Uradni list RS, 46/03),
• Pravilnik o načinu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37. člena Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 117/02, 134/03).
c) Interni akti zavoda:
• Statut Univerzitetnega Kliničnega centra Ljubljana,
• Pravilnik o volitvah predstavnikov zaposlenih v svet KC,
• Pravilnik o varovanju osebnih in drugih zaupnih podatkov ter dokumentarnega gradiva,
• Pravilnik o uporabi konkurenčne prepovedi,
• Pravilnik o sistemu upravljanja z odkloni (sprejet v letu 2008).
• Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest (sprejet v letu 2008),
• Pravilnik o organizaciji in delovanju zdravstvene nege v KC Ljubljana,
• Pravilnik o računovodstvu,
• Pravilnik o prostovoljnem delu v UKC Ljubljana (sprejet v letu 2008),
• Pravilnik o povečanem obsegu dela oziroma nadpovprečni obremenitvi zaposlenih v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana,
• Pravilnik o postopku za reševanje pritožb in zahtev za prvo obravnavo kršitev pacientovih pravic,
• Pravilnik o ocenjevanju in izvajanju nagrajevanja delovne uspešnosti zaposlenih v KC Ljubljana,
• Pravilnik o notranjem revidiranju (sprejet v letu 2008),
• Pravilnik o naročanju,
• Pravilnik o načinu dajanja informacij javnosti,
• Pravilnik o merilih in postopkih za določitev dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela (sprejet v letu 2008),
• Pravilnik o internem strokovnem nadzoru,
• Pravilnik o določitvi vrste in števila delovnih mest, na katerih se opravlja dežurstvo,
• Pravilnik o disciplinski in odškodninski odgovornosti,
• Pravilnik o delu na področju civilne obrambe, zaščite in varnosti,
• Pravilnik o delovni obleki, obutvi in osebni varovalni opremi,
• Pravilnik o delovnem času in vrednotenju oblik delovnega časa v KC Ljubljana,
• Pravila o službenih odsotnostih izven sedeža UKC Ljubljana,
• Požarni red (sprejet v letu 2008),
• Poslovnik za delo komisije za izbor najugodnejše ponudbe za javna naročila KC,
• Poslovnik o delu z opredmetenimi in neopredmetenimi osnovnimi sredstvi,
• Poslovnik komisije za medicinsko etiko,
• Ostali pravilniki, poslovniki ter navodila,
• Organizacijska navodila za postopek kadrovanja,
• Navodilo o oddaji naročil male vrednosti,
• Navodilo o evidentiranju, hranjenju in registriranju pogodb,
• Navodila za obveščanje o lastnostih in učinkih zdravil in medicinskih pripomočkov,
• Navodila UKC za klinično preizkušanje zdravil in medicinskih pripomočkov,
• Ocena tveganja z izjavo varnosti.
2. DOLGOROČNI CILJI ZAVODA
UKC Ljubljana si prizadeva izboljšati kakovost in varnost zdravstvene oskrbe, raven izobraževanja, učenja in poučevanja, ter okrepiti razvojno-raziskovalno delo. Prav tako si prizadeva povečati veljavo v mednarodnem prostoru in postati mesto izbora za paciente, učeče se in zaposlene. Cilj je doseči odličnost na vseh področjih dela.
Na podlagi analize UKC Ljubljana danes, analize globalnega in lokalnega okolja in razvoja medicinskih in sorodnih znanosti, smo oblikovali pet ključnih strateških ciljev:
1. Postati referenčna evropska bolnišnica
UKC Ljubljana želi slediti vsem spremembam, ki so nujne, da se uvrsti med najboljše bolnišnice prihodnosti. Terciarna dejavnost UKC Ljubljana je ključna za raven zdravstva v državi in zato jo bomo tudi v prihodnje krepili na vseh področjih. Težili bomo k mednarodni odličnosti. Prizadevali si bomo, da bodo vse tri dejavnosti uravnotežene in bo razvoj vsake od jih predstavljal osnovo za skupni razvoj in dosego temeljnega cilja, da bo UKC Ljubljana utrdil svojo vlogo med najbolj uglednimi bolnišnicami v evropskem prostoru. Zato bomo:
1.1. razvijali in vzpodbujali terciarne bolnišnične dejavnosti in s tem krepili referenčnost ustanove,
1.2. krepili razvojno - raziskovalno delo,
1.3. razvijali izobraževalno dejavnost, ki nas bo uvrščala med vrhunske interdisciplinarne učne centre.
2. Pacient v središču pozornosti
UKC Ljubljana se zaveda, da moramo novo kakovost doseči na področju celostne in kontinuirane zdravstvene oskrbe pacientov vključujoč preventivo, kurativo in vsestransko rehabilitacijo. Vse dejavnosti moramo organizirati tako, da bo v središču pacient in omogočiti moramo celovito obravnavo vsakega pacienta. Partnerski odnos ima koristi tako za izvajalce kot tudi za uporabnike, zato je toliko bolj pomembno, da to postane vodilo pri našem delu, ki se tiče prav vsakega člena v dejavnosti zavoda. Zato bomo uporabili vse naše znanje in sredstva, da bomo:
2.1. izboljšali zdravstveno oskrbo,
2.2. zagotovili enako dostopnosti do zdravstvene oskrbe vsem pacientom, 2.3. vzpostavili pristen partnerski odnos z uporabniki zdravstvenih storitev.
3. Učinkovita organizacija in upravljanje
Naš cilj je postati sodobna bolnišnica, ki bo vedno bolj procesno organizirana okoli potreb pacientov. Vzpostavili bomo celovit sistem vodenja in zagotavljanja kakovosti. Na novo vzpostavljena organizacijska struktura, bo zagotavljala jasne pristojnosti in odgovornosti na vseh nivojih vodenja ter enoten in učinkovit sistem notranjih kontrol ter obvladovanje vseh tveganj. UKC Ljubljana bo deloval kot sinhronizirana celota s strateškim upravljanjem na ravni zavoda ter decentraliziranim operativnim upravljanjem na ravni klinik in kliničnih inštitutov. Z učinkovitim upravljanjem vseh resursov ter prizadevanji za pridobitev programa dela v skladu z naraščajočimi potrebami, bomo ohranjali finančno vzdržnost sistema. V ta namen je naše delovanje usmerjeno v:
3.1. Vzpostavitev sodobne, učinkovite in fleksibilne organiziranosti in izboljšanje učinkovitosti upravljanja
3.2. Vzpostavitev in vzdrževanje sistema celovite kakovosti in varnosti 3.3. Razvoj sodobne informacijske tehnologije
3.4. Doseganje ravnotežja med zdravstvenimi potrebami okolja in razpoložljivimi viri 3.5. Izboljšanje tehnične infrastrukture in strategije investiranja
3.6. Večji pretok informacij in graditev pozitivnih odnosov z javnostmi 4. Zadovoljni zaposleni
Zavedamo se, da so zadovoljni in motivirani zaposleni najpomembnejši v delovanju naše ustanove, zato bomo ustvarjali klimo, v kateri bo vsak posameznik začutil, kako pomembno je njegovo delo in kakšne so možnosti za njegov osebni razvoj v funkciji razvoja celotne ustanove. Zato bomo:
4.1. vzpostavili učinkovit sistem upravljanja s človeškimi viri.
5. Odgovornost do okolja
UKC Ljubljana bo izvajal vse zakonsko predpisane in v oceni tveganja zapisane ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, in se vključeval v ohranjanje naravovarstvene odgovornosti do okolja na vseh področjih:
5.1. Ohranjanje naravovarstvene odgovornosti do okolja
5.2. Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, požarne varnosti in varstva pred sevanji 3. LETNI CILJI ZAVODA, KI IZHAJAJO IZ STRATEŠKIH CILJEV Pri postavitvi letnih ciljev smo izhajali iz dolgoročnih ciljev. S postavljenimi letnimi cilji in aktivnostmi za njihovo dosego smo poskušali narediti nadaljnji korak v smeri povečanja stroškovne učinkovitosti poslovanja ter preobrazbe na vseh področjih delovanja. Področja izboljšav, ki smo jih opredelili v preteklih letih in jih operacionalizirali s konkretnimi projekti, smo za leto 2008 dopolnili, s poudarkom na:
• optimizaciji procesov dela,
• izboljšanju internih storitev servisnih služb,
• upravljanju s kadri,
• večji urejenosti razvojno-raziskovalnega dela,
• uvajanju sistema varnosti,
• izboljšanju organiziranosti.
Letne cilje smo opredelili v Poslovnem načrtu UKC Ljubljana za leto 2008, kjer so zajeta vsa področja delovanja zavoda, tako diagnostika, zdravljenje in oskrba pacientov, kot tudi razvojno raziskovalno in pedagoško delo. Pri pripravi Poslovnega načrta so sodelovale vse organizacijske enote. Poslovni načrt je bil pripravljen na ravni UKC Ljubljana ter na ravni nižjih organizacijskih enot (klinik, kliničnih inštitutov); za klinike, ki imajo v sestavi več organizacijskih enot pa tudi na ravni kliničnih oddelkov. V tabeli 6 povzemamo pregled letnih ciljev, povezanih z dolgoročnimi cilji.
Strateški cilj 1: REFERENČNA EVROPSKA BOLNIŠNICA
Dolgoročni cilj Letni cilji 2008
1.1. Krepitev terciarne bolnišnične dejavnosti in referenčnosti ustanove 1.1.1.Sprotno prilagajanje strokovnem razvoju posameznih dejavnosti v svetu in enakomeren razvoj vseh strok
1.1.2.Postopno ločevanje terciarne in sekundarne dejavnosti 1.1.3. Krepitev centrov za diagnostiko in zdravljenje težkih bolezni
1.1.4.Širjenje programov za obravnavo in zdravljenje pacientov, obolelih za rakom.
1.1.5.Krepitev transplantacijske dejavnosti 1.1.6.Ustanavljanje nacionalnih registrov 1.1.7.Vključevanje v mednarodne registre
1.2. Krepitev razvojno - raziskovalnega dela 1.2.1.Zagotavljanje sistema večje preglednosti, učinkovitosti, kakovosti in promocije raziskovalnega dela.
1.2.2.Večje vključevanje v EU projekte in v bilateralna sodelovanja 1.2.3.Organizacija pisarne za prijavo projektov na ravni UKC Ljubljana 1.2.4. Povečanje števila znanstvenih bibliografskih enot in citiranosti
1.2.5. Povečanje števila testiranj inovativnih zdravil in vstop v mednarodne skupine
1.3. Razvoj v vrhunski interdisciplinarni učni center 1.3.1. Izboljšanje in reorganizacija programa usposabljanja zdravnikov in medicinskih sester ter drugih strokovnjakov
1.3.2. Aktivno sodelovanje v izdelavi novih programov izobraževanja 1.3.3.Izboljšanje kakovosti učenja in poučevanja
1.3.4.Mednarodne akreditacije učnih programov
1.3.5.Širitev mednarodnega učenja in poučevanja zdravstvenih strokovnjakov
Tabela 6: Pregled letnih ciljev v letu 2008
Strateški cilj 2: PACIENT V SREDIŠČU POZORNOSTI
Dolgoročni cilj Letni cilji 2008
2.1. Izboljšanje zdravstvene oskrbe 2.1.1 Zagotavljanje celovite in kontinuirane zdravstvene oskrbe
2.1.2. Izboljšanje informiranosti pacientov o bolezni, zdravljenju, prehrani, zdravstveni negi in rehabilitaciji
2.1.3.Izboljšanje pretoka pacientov v sistemu obravnave z uvedbo sistema načrtovanja sprejemov in odpustov pacientov in centralnim upravljanjem s posteljami
2.1.4.Organiziranje negovalnih oddelkov
2.1.5.Humana in racionalna raba pripomočkov za inkontinenco
2.1.6.Izboljšanje bivalnih pogojev za paciente (prostori, bolniške postelje,pripomočki, klima …) 2.1.7.Širitev paliativnih timov in izboljšanje sistema za obvladovanje bolečine
2.2. Zagotovitev enake dostopnosti do zdravstvene oskrbe vsem pacientom 2.2.1. Širitve programov 2.2.2. Skrajševanje čakalnih dob
2.2.3.Odpravljanje "ozkih grl" v diagnostiki in zdravljenju 2.2.4 Izboljšanje delovanja Poliklinike
2.3. Vzpostavitev partnerskega odnosa z uporabniki zdravstvenih storitev 2.3.1 Ustanovitev Sveta pacientov 2.3.2. Sodelovanje z društvi pacientov
2.3.3. Uveljavitev določil Zakona o pacientovih pravicah
2.3.4.Pripravljanje zloženk ter drugih informacij prilagojenih potrebam pacientov o delovanju bolnišnice in zdravstvenih problemih
Strateški cilj 3: UČINKOVITA ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE
Dolgoročni cilj Letni cilji 2008
3.1. Vzpostavitev sodobne, učinkovite in fleksibilne organiziranosti in izboljšanje učinkovitosti 3.1.1 Priprava Strategije razvoja zavoda za obdobje 2008 do 2013
upravljanja 3.1.2 Priprava pravil organiziranosti
3.1.3. Krepitev decentralizacije upravljanja 3.1.4. Prenova Akta o sistemizaciji delovnih mest 3.1.5. Usposabljanje managerskih struktur 3.1.6. Priprava internih pravilnikov 3.2. Vzpostavitev in vzdrževanje sistema celovite kakovosti in varnosti 3.2.1 Obvladovanje bolnišničnih okužb
3.2.2 Vzpostavitev sistema upravljanja z odkloni 3.2.3. Izboljšave na ravni OE
3.2.4. Klinične smernice in klinične poti
3.2.5. Izboljšanje preglednosti in konkurenčnosti notranjih storitev 3.2.6. Vzpostavitev registra tveganj
3.2.7. Izboljšanje organizacije dela na Polikliniki 3.2.8. Kazalniki poslovne učinkovitosti
3.2.9. Kazalniki kakovosti v zdravstveni dejavnosti 3.2.10. Izvajanje rednih in izrednih strokovnih nadzorov 3.2.11Uvajanje strokovnih standardov in priprava navodil za delo 3.2.12. Zadovoljni pacienti
3.3. Razvoj sodobne informacijske tehnologije 3.3.1 Prenova zdravstvenega informacijskega sistema - BIS
3.3.2 Prenova poslovnega informacijskega sistema 3.3.3. Prenova spletnih mest
3.3.4. Posodobitev strežniške infrastrukture
3.3.5. Informacijski sistem za upravljanje in arhiviranje slikovne diagnostike 3.3.6. Uvedba sistema e-rojstva
3.3.7. Integracijska hrbtenica 3.3.8. Uvajanje črtne kode 3.3.9. Varovanje osebnih podatkov 3.4. Doseganje ravnotežja med zdravstvenimi potrebami okolja in razpoložljivimi viri 3.4.1 Povečanje prihodkov
3.4.2. Izboljšanje stroškovne učinkovitosti in upravljanja z vsemi resursi
3.4.3. Uvajanje standardizacije in konsolidacije materialov na ravni UKC Ljubljana 3.4.3. Uvajanje standardizacije in konsolidacija materialov na ravni UKC Ljubljana 3.4.4. Pozitivni trendi na področju postopkov oddaje javnih naročil
Strateški cilj 4: ZADOVOLJNI ZAPOSLENI
Dolgoročni cilj Letni cilji 2008
4.1. Vzpostavitev učinkovitega upravljanja s človeškimi viri 4.1.1. Uvedba novega plačnega sistema
4.1.2. Uvajanje novega kadrovsko informacijskega sistema, 4.1.3. Izvedba projekta Letni razgovori z zaposlenimi v UKC, 4.1.4. Izboljšanje notranjih komunikacij
4.1.5. Uspešno sodelovanje s sindikati 4.1.6. Ustvarjanje možnosti za karierni razvoj
4.1.7 Ustvarjanje varnega in zdravega delovnega okolja 4.1.8. Vzpostavitev učinkovitega upravljanja s človeškimi viri.
Strateški cilj 5: ODGOVORNOST DO OKOLJA
Dolgoročni cilj Letni cilji 2008
5. Odgovornost do okolja
5.1. Ohranjanje naravovarstvene odgovornosti do okolja 5.1. 1. Ohranjanje naravovarstvene odgovornosti do okolja
5.2. Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, požarne varnosti in varstva pred sevanji 5.2. 1. Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, požarne varnosti in varstva pred sevanji
Zastavljeni cilji v letu 2008 so bili veliko širši kot uresničevanje sprejetega splošnega in področnega dogovora za bolnišnice ter pogodbe o izvajanju programa zdravstvenih storitev z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Da bi učinkovito izvajali vse naštete letne cilje, smo intenzivno uvajali projektni način vodenja. Tako smo oblikovali 24 ključnih projektov, ki jih je vodstvo še posebej spremljalo.
Sistematično smo pričeli uvajati projektno vodenje in usposabljati zaposlene za uspešno načrtovanje in vodenje projektov. Oblikovali smo projektno pisarno, ki naj bi s kadrovsko okrepitvijo s pomočjo notranje razporeditve zaposlenih postala motor pri koordiniranju in vodenju projektov ter zagotavljanju sinergijskih učinkov pri doseganju ključnih ciljev.
