Odgovore, ki so jih učitelji podali v vprašalniku, skupaj z meritvami efektivnih časov, smo statistično obdelali v programu SPSS, pri čemer smo računali povprečno vrednost, mediano, standardni odklon, minimum ter maksimum. S hi-kvadrat preizkusom smo poiskali statično pomembne razlike, ki smo jih nato argumentirali s pomočjo literature ter izsledkov raziskav.
23 6.0 REZULTATI IN RAZPRAVA
Raziskava, v kateri je skupno sodelovalo 109 učiteljev, je bila razdeljena na dva dela.
V prvem delu je 94 (86,2 %) razrednih učiteljev in športnih pedagogov izpolnjevalo spletni anketni vprašalnik, njihove rezultate pa smo primerjali z rezultati 15 (13,8 %) razrednih učiteljev ter športnih pedagogov, ki so sodelovali v drugem delu raziskave.
Drugi del raziskave je bil empirične narave, pri čemer smo merili efektivne čase znotraj 36 učnih ur športa. Ti učitelji so prav tako rešili anketni vprašalnik, le da je bil ta v fizični obliki.
Graf 1: Razmerje med sodelujočimi učitelji v spletni anketi ter meritvah
Znotraj vseh udeležencev je bilo prisotnih 96 (88,1 %) žensk in 13 (11,9 %) moških, glede na stroko pa so prevladovali učitelji razrednega pouka, ki jih je bilo 91 (83,5 %).
Športnih pedagogov, sodelujočih v raziskavi, je bilo 18 (16,5 %).
Graf 2: Razmerje med spoloma učiteljev, sodelujočih v raziskavi
86,2 % 13,8 %
Razmerje med sodelujočimi učitelji v spletni anketi ter meritvah
Anketa Meritve
11,9 %
88,1 %
Razmerje med spoloma učiteljev, sodelujočih v raziskavi
Moški Ženski
24
Graf 3: Razmerje med razrednimi učitelji ter športnimi pedagogi, ki so sodelovali v raziskavi
Pri pregledu delovne dobe sodelujočih je bilo opaziti, da največjo skupino učiteljev sestavljajo učitelji, ki imajo med 11 in 20 let delovne dobe. Teh je bilo v raziskavi 40 (36,7 %), vse ostale skupine pa so bile enakomerno razporejene. Sodelujočih učiteljev z delovno dobo od 1 do 10 let je bilo 25 (22,9 %), z delovno dobo od 21 do 30 let jih je bilo 24 (22,0 %), z delovno dobo od 31 do 40 let pa 20 (18,4 %). Povprečna delovna doba učiteljev, sodelujočih v anketi, je znašala 18 let in 2 meseca, povprečna delovna doba učiteljev, sodelujočih v meritvah, pa 24,0 let. Povprečna delovna doba vseh učiteljev, sodelujočih v raziskavi, je znašala 19,0 let.
Graf 4: Kategorična razporeditev delovne dobe vseh udeležencev raziskave
83,5 % 16,5 %
Razmerje med razrednimi učitelji ter športnimi pedagogi, ki so sodelovali v
raziskavi
Razredni učitelj Športni pedagog
22,9 %
36,7 % 22,0 %
18,4 %
Kategorična razporeditev delovne dobe vseh udeležencev raziskave
1–10 let 11–20 let 21–30 let 31–40 let
25
Graf 5: Povprečna delovna doba učiteljev, sodelujočih v raziskavi
V raziskavo so bili zajeti tako razredni učitelji kot tudi športni pedagogi, ki poučujejo pouk na razredni stopnji. Delitev glede na poučevane razrede je pokazala, da so bili v raziskavo enakomerno vključeni učitelji iz vseh razredov. V prvem razredu je poučevalo 19 (18,1 %) učiteljev, v drugem 25 (23,8 %), v tretjem 21 (20,0 %), v četrtem 23 (21,9 %) in v petem 17 (16,2 %). V anketi so sodelovali tako učitelji iz matičnih kot tudi učitelji podružničnih šol. Število učencev v posameznem oddelku se je gibalo vse od 6 na podružničnih šolah do 28 v matičnih šolah. V povprečju je bilo v oddelku 21,03 učencev. Športni pedagogi so bili pri vprašanju, povezanim s številom učencev v razredu, izvzeti zaradi poučevanja v več oddelkih hkrati.
Graf 6: Procentualna razporeditev opazovanih ur glede na poučevani razred
Do zaskrbljujočih rezultatov so nas pripeljali odgovori pri odprtem vprašanju: »Kaj za Vas pomeni besedna zveza "efektivni čas"?«. 50,5 % učiteljev je na vprašanje odgovorilo pravilno, kar 49,5 % sodelujočih učiteljev pa je svojo definicijo zapisalo
18,2
24,0
19,0
0 5 10 15 20 25 30
Anketa Meritve Skupno
Povprečna delovna doba učiteljev, sodelujočih v raziskavi
18,1 %
23,8 %
20,0 % 21,9 %
16,2 %
Procentualna razporeditev opazovanih ur glede na poučevani razred
1. razred 2. razred 3. razred 4. razred 5. razred
26
pomanjkljivo ali napačno. Glede na to, da naj bi se vsak učitelj pri svojem poučevanju zavzemal za čim višji efektivni čas, je zaskrbljujoče že dejstvo, da polovica učiteljev ne pozna ustrezne definicije efektivnega časa – čas, ko so učenci aktivni po navodilih učitelja (Štemberger, 2005).
Razlog za večino napačnih odgovorov je bil predvsem v tem, da so učitelji pozabili navesti, da je efektivni čas tisti čas, ko so učenci aktivni »po navodilih učitelja«. Tako je kar nekaj odgovorov zapisanih v stilu »Efektivni čas je aktivna vadba«, »Efektivni čas je čas, ko se otrok med poukom športa giblje«, »Efektivni čas je aktivno preživet čas« ipd. Te odgovore bi lahko šteli za delno pravilne, vendar je težava v tem, da je učenec v tem primeru »aktiven« tudi takrat, ko se npr. lovi oziroma divja po telovadnici.
Učenec lahko aktivno preživlja čas tudi na poti do telovadnice. Precej bolj zaskrbljujoči so odgovori, ki s pravilno definicijo efektivnega časa nimajo veliko skupnih točk. Teh odgovorov ni bilo malo, zapisali pa jih bomo le nekaj:
− »Efektivni čas je dejanski čas.«
− »Efektivni čas je čas, ki je maksimalno izkoriščen z aktivnostjo.«
− »Efektivni čas je dobro izkoriščen čas.«
− »Efektivni čas pomeni čim bolj ekonomično porabiti čas, čim manj časa porabiti, da je snov razumljena.«
− »Efektivni čas je zelo dejaven čas, zbranost …«
− »Efektivni čas je čas, ko produktivno delam, ko izpolnjujem svoje obveznosti.«
Po tem odgovoru smo za lažje in uspešnejše reševanje ankete zapisali pravilno definicijo efektivnega časa: »Efektivni čas je čas, ko je učenec pri predmetu šport aktiven po navodilih učitelja. V ta čas sodi samo aktivnost, ki jo učenec izvaja, ko za to dejavnost dobi navodilo (sem sodi tudi priprava in pospravljanje orodij, rekvizitov, prostora, če je učenec za to zadolžen). V ta čas ne sodi tekanje po prostoru, ki je posledica nediscipline učencev. To opredelitev prosim upoštevajte pri odgovarjanju na naslednja vprašanja.«
Graf 7: Pravilnost definicije efektivnega časa
V nadaljevanju raziskave nas je zanimalo, kakšen efektivni čas je po mnenju učiteljev ustrezen. Odgovori so bili zelo raznoliki, zajemali so vse od 20 do 45 minut. Povprečna
50,5 % 49,5 %
Pravilnost definicije efektivnega časa
Pravilno Nepravilno
27
vrednost ustreznega efektivnega časa je po mnenju učiteljev znašala 33,3 minute.
Kljub temu, da smo pred tem predstavili pravilno definicijo efektivnega časa, nas višina povprečne vrednosti preseneča. Visoka vrednost še v večji meri dokazuje, da učitelji ne poznajo ustrezne definicije efektivnega časa, ob dejstvu, da so rezultati meritev pokazali, da povprečna ura športa traja 35,5 minut. Glede na povprečno vrednost ustreznega efektivnega časa, ki so jo podali učitelji (33,3 minute), bi torej efektivni čas zavzemal 93,8 % ure, kar pa je povsem nerealno.
V povezavi s prejšnjim vprašanjem nas je zanimalo tudi, kako učitelji ocenjujejo ustreznost efektivnega časa učencev pri svojem poučevanju športa. Kar 71 (65,2 %) jih je odgovorilo, da je njihov efektivni čas ustrezno visok, 25 (22,9 %) jih je menilo, da efektivni časi otrok pri njihovem poučevanju niso dovolj visoki, 13 (11,9 %) pa se glede odgovora ni znalo opredeliti.
Graf 8: Mnenje učiteljev o ustreznosti efektivnih časov pri njihovem poučevanju
Učitelji prav tako niso bili enotni pri odgovorih, v katerih smo jih spraševali, če bi si želeli, da učenci pri njihovih urah športa dosegajo višje efektivne čase. Razveseljuje nas, da je 64 (58,7 %) učiteljev dejalo, da si želijo višjih efektivnih časov pri svojem poučevanju, kar pomeni, da se zavedajo svojih napak in si želijo dodatnega znanja s področja čim višjega izkoristka ur športa. 30 (27,5 %) jih je dejalo, da si višjih efektivnih časov pri svojem poučevanju ne želijo, tako kot pri prejšnjem vprašanju pa se tudi tukaj 15 (13,8 %) učiteljev glede svojega odgovora ni znalo opredeliti.
65,2 % 22,9 %
11,9 %
Mnenje učiteljev o ustreznosti efektivnih časov pri njihovem poučevanju
Da Ne Ne vem
28
Graf 9: Mnenje učiteljev o tem, če bi pri svojih urah želeli dosegati višje efektivne čase V nadaljevanju bomo namenili pozornost predstavitvi rezultatov, pridobljenih z meritvami.
V prvi vrsti nas je zanimalo, koliko znaša povprečna dolžina ure športa. Če izvzamemo tri izvedene blok ure, ugotovimo, da povprečna dolžina ure znaša 35,5 minut. To pomeni, da se izmed 45 minut, namenjenih uri športa, kar 10 minut porabi za druge stvari: preoblačenje učencev, prihod do telovadnice, priprava prostora ipd. V primeru naše raziskave se telovadnica nahaja znotraj same šole, se pa določene šole srečujejo tudi s težavami, povezanimi z realizacijo samega pouka. Izpostavljamo dve skupini šol:
prva so šole, ki si delijo telovadnico s katero od drugih ustanov, v drugo skupino pa spadajo šole, ki imajo telovadnico kot samostojni objekt zunaj šole. S krajšo raziskavo smo želeli opozoriti na problematiko nekaterih šol, ki zaradi delitve telovadnih prostorov nimajo enakih možnosti za izvedbo pouka kot druge, telovadnica v samostojnem objektu zunaj šole pa doprinese k še krajšemu trajanju učne ure. Odkrili smo kar nekaj slovenskih osnovnih šol, ki se srečujejo z omenjeno težavo, zaradi varovanja osebnih podatkov pa šol nismo poimenovali.
− Osnovna šola si deli telovadnico s srednjo šolo. Zaradi delitve telovadnice sta v istem prostoru pogosto tudi dva razreda skupaj. To se največkrat zgodi prav na razredni stopnji. Tedensko si vsaj enkrat delijo telovadnico z drugim razredom.
− Podružnična šola nima svoje telovadnice, zato se ure športa izvajajo v bližnjem kulturnem domu.
− Podružnična šola ima telovadnico v samostojni stavbi, v neposredni bližini šole, le-to pa si delijo z vrtcem.
− Podružnična šola si telovadnico deli z gimnazijo.
− Podružnična šola nima svoje telovadnice, zato ure športa izvajajo v vrtcu in drugih dvoranah. Nekaj časa so na matični šoli izvajali blok ure športne vzgoje, kar pa je znova prineslo dodatne težave, saj so učenci za prevoz med šolama potrebovali mestni avtobus.
58,7 % 27,5 %
13,8 %
Mnenje učiteljev o tem, če bi pri svojih urah želeli dosegati višje efektivne čase
Da Ne Ne vem
29
− Podružnična šola ima telovadnico kot samostojni objekt, oddaljen 50 metrov, telovadnico pa si delijo skupaj s športnim društvom. Težavo vidijo predvsem v tem, da njihove ure trajajo le 30 minut, saj je predvsem pri mlajših učencih potreben čas, da se preobujejo, kasneje pa še preoblečejo v športno opremo.
− Osnovna šola ima prav tako telovadnico v samostojnem objektu, ki je stacioniran v neposredni bližini šole in s šolo povezan s kletnim hodnikom.
Učenci razredne stopnje se v športno opremo preoblačijo v matičnih razredih in sami odidejo v telovadnico, s tem pa se čas izvajanja ur skrajša.
− Osnovna šola izvaja reden pouk za učence 1. in 2. razreda v stari zgradbi šole, ki je od glavne zgradbe šole in telovadnice oddaljena približno 250 metrov. Ti učenci imajo zato 1-krat tedensko blok uro športa v telovadnici, tretjo uro športa pa izven telovadnice (na šolskem igrišču, v sprostitveni učilnici ali na igrišču v bližnjem parku).
− Osnovna šola prav tako izvaja pouk športa v telovadnici, ki je oddaljena približno 50 metrov, kljub temu pa se srečujejo s težavo pri izvedbi ur, saj se morajo učenci obleči in obuti. Zaradi tega so njihove ure športa krajše za vsaj 15 minut, učitelji pa se zaradi dotrajanosti telovadnice večkrat odločijo, da v primeru ustreznih vremenskih pogojev izvedejo ure športa na zunanjem igrišču ob šoli.
− Osnovna šola s prilagojenim programom ima telovadnico v samostojnem objektu, oddaljenem 200 metrov, telovadnico pa si delijo z bližnjimi ustanovami.
Ob lepem vremenu ure športa izvajajo na zunanjem igrišču, če je telovadnica zasedena, pa ure izvedejo v drugem prostoru (balkon v telovadnici).
− Osnovna šola ima svojo telovadnico, ki je na drugi lokaciji kot šola. Učenci potrebujejo do nje približno 5 minut hoje.
− Osnovna šola za učence 4. in 5. razredov izvaja pouk športa v telovadnici športnega društva, ki je od šole oddaljen 50 metrov.
Zavedati se moramo, da je tukaj izpostavljenih le nekaj slovenskih šol, s podobnimi težavami pa se srečujejo še številne druge. Vloga učiteljev na teh šolah je še toliko večja, saj morajo kljub krajši učni uri izvesti enak program kot ostale osnovne šole, ki se s težavami ne srečujejo.
30 6.1 Splošna analiza meritev
V splošni analizi meritev smo se osredinili na analize učnih ur športa. Zanimalo nas je, kako je povprečna učna ura razdeljena in kolikšen delež zavzemajo uvodni, osrednji ter zaključni del učne ure. Raziskovali smo tudi, kako učitelji napovedujejo čase, namenjene posameznemu delu učne ure, in le-te primerjali z meritvami. Znotraj vsakega dela učne ure nas je zanimal tudi efektivni delež, ki smo ga na koncu preračunali v povprečni efektivni delež znotraj celotne učne ure.
Graf 10: Povprečna delitev učne ure športa
Da bi pridobili čim večji vpogled v razumevanje efektivnega časa učiteljev, smo vse sodelujoče pri meritvah prosili, da po koncu ure časovno analizirajo svojo učno uro, mi pa smo njihove napovedi primerjali z izmerjenimi časi. Ugotovili smo, da je časovna percepcija učiteljev zelo natančna, saj so se napovedani časi le za malenkost razlikovali od izmerjenih. Učitelji so v povprečju napovedali, da uvodnemu delu namenijo 9,8 minute, izmerjen čas pa je znašal 10,1 minute. Osrednjemu delu učne ure so učitelji po napovedi namenili 23,3 minute, izmerjen čas pa je znašal slabo minuto manj, tj. 22,3 minute. Tudi pri zaključnem delu se napovedani časi v primerjavi z izmerjenimi časi ne razlikujejo preveč. Učitelji so menili, da zaključnemu delu namenijo 6,0 minut svoje ure, meritve pa so pokazale, da je zaključnemu delu namenjenih 5,0 minut.
27,6 %
58,8 % 13,6 %
Povprečna delitev učne ure športa
Uvodni del Osrednji del Zaključni del
31
Graf 11: Napovedan in izmerjen čas, namenjen uvodnemu delu učne ure
Graf 12: Napovedan in izmerjen čas, namenjen osrednjemu delu učne ure
Graf 13: Napovedan in izmerjen čas, namenjen zaključnemu delu učne ure
0 5 10 15 20 25
Napovedan čas Izmerjen čas
Napovedan in izmerjen čas, namenjen uvodnemu delu učne ure
0 5 10 15 20 25
Napovedan čas Izmerjen čas
Napovedan in izmerjen čas, namenjen osrednjemu delu učne ure
0 5 10 15 20 25
Napovedan čas Izmerjen čas
Napovedan in izmerjen čas, namenjen zaključnemu delu
učne ure
32
Ker pa je glavno vprašanje našega magistrskega dela vezano na efektivni čas, nas je zanimalo, kakšen je časovni izkoristek ur športa. Pri tem smo iz meritev vzeli izmerjene vrednosti posameznega dela ure in jih primerjali z izmerjenim efektivnim časom posameznega dela ure.
Ugotovili smo, da je uvodni del učne ure procentualno najbolje izkoriščen. Glede na čas, ki ga učitelji namenijo uvodnemu delu (10,1 minute), kar 70,7 % tega časa zavzame efektivni čas. Rezultati tukaj niso presenetljivi, saj je prav za uvodni del z elementarno igro in gimnastičnimi vajami značilna visoka aktivnost učencev, pri kateri postopno povečajo cirkulacijo krvi ter srčni utrip in se s tem pripravijo na osrednji del učne ure.
Graf 14: Procentualni izkoristek uvodnega dela ure
Pri osrednjem delu ure so rezultati drugačni, saj od 22,3 minut, ki jih učitelji namenijo osrednjemu delu, le dobro polovico (11,4 minute) zavzema efektivni čas. Po podrobnejši analizi ugotovimo, da tak odstotek ni presenetljiv, saj so učitelji v osrednjih delih opazovanih ur veliko časa porabili za posredovanje navodil in nazorno demonstracijo. Prav tako je bilo kar nekaj osrednjih delov ure zasnovanih z nalogami, v katerih so učenci pri določeni gibalni nalogi čakali, pri tem pa so bili posledično neaktivni. Vsekakor bi učitelji morali v prihodnosti težiti k temu, da se efektivni čas v osrednjem delu učne ure izboljša.
70,7 % 29,3 %
Procentualni izkoristek uvodnega dela ure
Efektivni čas Preostali čas
33
Graf 15: Procentualni izkoristek osrednjega dela ure
Nasprotno so nas presenetile meritve pri zaključnem delu učnih ur športa, saj smo ugotovili, da so učenci kar polovico časa aktivni po učiteljevih navodilih (2,6 minute od izmerjenih 5,0 minut). Glede na to, da je zaključni del namenjen umirjanju otrok in zniževanju srčnega utripa, smo pričakovali, da bodo efektivni časi otrok v zaključnem delu ure nižji.
Graf 16: Procentualni izkoristek zaključnega dela ure
Iz spodnjega grafa lahko razberemo tudi razmerje med posameznimi deli učnih ur in efektivnimi deleži znotraj njih. Kljub temu, da je v povprečju uvodnemu delu namenjena le dobra četrtina učne ure (27,6 %), je efektivni delež znotraj uvodnega dela najvišji
51,1 % 48,9 %
Procentualni izkoristek osrednjega dela ure
Efektivni čas Preostali čas
51,2 % 48,8 %
Procentualni izkoristek zaključnega dela ure
Efektivni čas Preostali čas
34
(70,7 %). Skoraj 60 % učne ure je namenjeno osrednjemu delu učne ure (58,8 %), efektivni delež znotraj njega pa je 51,1 %. Skoraj identičen efektivni delež zasledimo tudi pri zaključnem delu učne ure (51,2 %), ki mu je v povprečju namenjenih 13,6 % učne ure. Opazimo, da efektivni deleži niso odvisni od deležev, ki jih posamezen del učne ure zavzema, temveč predvsem od namena ter vsebine posameznega dela učne ure.
Graf 17: Razmerje med deleži posameznih delov učnih ur ter efektivnimi deleži znotraj njih
Ob združitvi vseh rezultatov ugotovimo, da od 35,5 minut, kolikor traja povprečna učna ura športa, efektivni čas zavzema 56,1 % ure, kar v minutah pomeni zgolj 19,9 minute.
Graf 18: Razmerje med povprečnim trajanjem učne ure ter povprečnim efektivnim časom znotraj nje
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
Uvodni del Osrednji del Zaključni del
Razmerje med deleži posameznih delov učnih ur ter efektivnimi deleži znotraj njih
Delež izmerjenega časa Delež efektivnega časa
56,1 % 43,9 %
Razmerje med povprečnim trajanjem učne ure ter povprečnim efektivnim časom znotraj
nje
Efektivni čas Preostali čas
35
Vrednost izmerjenega efektivnega časa nam pokaže pomembnost opravljene raziskave prav v primerjavi z napovedmi efektivnih časov v spletni anketi in anketnih vprašalnikih, ki so jih reševali učitelji, udeleženi v meritvah. Povprečna vrednost napovedanih efektivnih časov v spletni anketi znaša 34,7 minute, medtem ko povprečna vrednost napovedanih efektivnih časov v anketnih vprašalnikih, ki so jih reševali učitelji, udeleženi v meritvah, znaša 27,9 minute. Odstopanja med predvidevanji so tukaj še toliko večja, če vemo, da v povprečju izmerjen efektivni čas znaša 19,9 minute.
Graf 19: Izmerjen efektivni čas v primerjavi z napovedanim efektivnim časom v anketnih vprašalnikih ter meritvah
V sklopu anketnih vprašalnikov nas je zanimalo tudi to, kakšne spremembe razredni učitelji in športni pedagogi predlagajo za izboljšanje efektivnih časov pri svojih urah.
To vprašanje je bilo odprte narave, saj učiteljev nismo želeli omejevati z že vnaprej pripravljenimi odgovori, zaradi boljše preglednosti pa smo odgovore nato združili v skupine. Najpogosteje zastopani odgovori so se nanašali na delo učiteljev samih.
Predlagajo boljšo organizacijo, pripravljenost na uro in načrtovanje samih dejavnosti.
V sklopu načrtovanja učitelji predlagajo primerno izbrane oblike in metode dela, ki bodo za učence v prvi vrsti zanimive ter motivacijsko naravnane. Učitelji bi efektivne čase izboljšali tudi z enostavnejšimi navodili, ki jih tekom ure ne bi večkrat ponavljali. Kar nekaj učiteljev je podalo tudi predloge, ki zahtevajo širše sistemske rešitve. Večkrat so predlagali, da bi pri svojih urah imeli pomoč dodatnega učitelja, njegova dodana vrednost pa bi bila poleg dodatnih specifičnih znanj iz športa tudi vnaprejšnje pripravljanje pripomočkov in orodij. Poleg teh odgovorov učitelji predlagajo tudi to, da bi se pri pouku športa zmanjšal normativ učencev, efektivni čas pa bi lahko izboljšali tudi s podaljšanjem odmorov, kar bi učencem omogočilo dovolj časa za preoblačenje ter prihod do telovadnice. S tem bi omogočili tudi točen začetek ure, saj so prav (pre)kratki odmori eden glavnih razlogov za krajše trajanje učnih ur športa.
Primerjali smo tudi odgovore, podane v spletni anketi, z odgovori, podanimi v sklopu meritev. Pri večini vprašanj nismo zasledili statistično pomembnih razlik, kar je prav tako svojevrsten pokazatelj verodostojnosti med odgovori v spletni anketi in odgovori, podanimi na anketnih vprašalnikih v sklopu meritev.
Edino statistično pomembno razliko smo zabeležili pri odgovoru, povezanim z oceno učiteljev o ustreznosti efektivnega časa pri njihovih urah.
19,9
Izmerjen efektivni čas v primerjavi z napovedanim efektivnim časom v anketnih vprašalnikih ter
meritvah
36
Vrednost Stopinje prostosti Stopnja značilnosti (dvostranska)
Pearsonov hi-kvadrat 39,230a 10 ,000
Razmerje verjetja 32,890 10 ,000
Linearna združitev 9,228 1 ,002
Število veljavnih enot 109
Tabela 1: Hi-kvadrat test za primerjanje odgovora o ustreznem efektivnem času znotraj učne ure športa
Razlog za statistično pomembna odstopanja razumemo predvsem v tem, da so učitelji
Razlog za statistično pomembna odstopanja razumemo predvsem v tem, da so učitelji