0
2 4 6 8 10 12 14
SMREKA HRAST BUKEV
Število otrok
Drevesna vrsta
Lubje
pred-test MV
po-test MV
pred-test BV
po-test BV
37
V tabeli 7 so prikazani rezultati Mann-Whitney U testa, v katerem sem primerjala dosežke otrok z vidika stila vodenja pred dejavnostjo (A) in po dejavnosti (B). Pri dejavnosti Pecelj lahko s 4 % tveganjem trdimo, da izvajanje dejavnosti v gozdu na temo listnih pecljev bolj vpliva na dosežke otrok v bolj vodeni skupini (U = 399,00, α = 0,041). Pri nalogi Gozdne živali lahko s tveganjem, manjšim od 0,1 % trdimo, da dejavnosti o drobnih gozdnih živalih vplivajo bolje na dosežke otrok v bolj vodeni skupini (U = 275, 000, α = 0,000). Pri nalogi Čutna pot lahko s 5 % tveganjem trdimo, da dejavnosti v gozdu vplivajo bolj na dosežke otrok v bolj vodeni skupini (U = 307, 000, α = 0,054). Ko primerjamo rezultate vseh pred testov, ugotovimo, da med skupino manj vodenih in skupino bolj vodenih otrok ni razlik v dosežkih (α = 0,608). Iz skupnega rezultata po testov vidimo, da je napredek otrok večji pri bolj vodeni skupini otrok (α < 0,001).
Tabela 7 Rezultati Mann-Whitney U testa za primerjavo dosežkov otrok z vidika vodenja skupine pred in po dejavnostih
38
Napredek v dosežkih otrok pred (A) in po (B) dejavnosti sem ločeno primerjala z vidika vodenja skupine (Tabela 8). Uporabila sem Wilcoxonov test. Otroci v manj vodeni skupini so statistično pomembno napredovali pri šestih nalogah (α ≤ 0,05), pri eni pa ne (Gozdne živali).
Otroci v bolj vodeni skupini so statistično pomembno napredovali pri vseh nalogah.
Tabela 8 Napredek manj vodene in bolj vodene skupine na posamezni nalogi (razlika na pred- in po-testu)
Zaradi majhnega vzorca sem v analizi uporabila statistični postopek Cohen's d – faktor vpliva (Tabela 9). Rezultati kažejo, da ima način vodenja predšolskih otrok velik vpliv na njihovo pridobivanje znanj in spretnosti v gozdu. Če med otroki na pred-preizkusih ni bilo statistično pomembnih razlik v znanju in spretnostih med manj in bolj vodeno skupino (d = 0,19), pa ima na le-te na po-testu velik vpliv prav večje vodenje skupine (d = 1,25). Med posameznimi dejavnostmi najbolj izstopa dejavnost Gozdne živali, za katero lahko trdimo (d = 1,81), da predšolski otroci dosegajo veliko boljše rezultate, če so s strani vzgojitelja bolj vodeni.
Tabela 9 Faktor vpliva za razlike pri dejavnostih med manj in bolj vodeno skupino Jesenski listi Gozdne
39
8. DISKUSIJA
Cilj diplomskega dela je bilo ugotoviti, ali način vodenja skupine predšolskih otrok vpliva na njihovo znanje o biotski pestrosti gozda in naravoslovne spretnosti. V dveh vrtcih sem v skupinah otrok, starih med štiri in šest let, izvedla štiri dejavnosti. Sodelovalo je 42 otrok, pri tretji dejavnosti pa 38. Med dejavnostmi so bili otroci razvrščeni v dve skupini – s strani vzgojitelja manj vodeno ter bolj vodeno. Podatke sem pridobila na preizkusih znanja pred in po izvajanju dejavnosti z analizo otroških risb, s čutno potjo za otroke ter z intervjuji z otroki.
Dejavnosti so potekale v gozdu in so se navezovale na naslednje teme: jesensko listje, drobne talne živali v gozdu, čutna pot s predmeti iz gozda ter spoznavanje lubja treh drevesnih vrst.
Prvi dve dejavnosti sta bili bolj usmerjeni v pridobivanje naravoslovnih znanj, drugi dve pa v pridobivanje naravoslovnih spretnosti, čeprav se seveda oboje prepleta pri vseh dejavnostih.
Glede na rezultate pred- in po-testov so otroci iz obeh skupin napredovali. Da gozd dobro vpliva na otrokov kognitivni, psihomotorični, emocionalni in socialni razvoj, so izpostavile že nekatere pretekle raziskave (Harris, 2018; Fjørtoft, 2001), vendar le redke dejansko eksperimentalno preverjajo vplive pouka v gozdu, kar je pomemben doprinos pričujoče raziskave. Zavedati se moramo, da ljudje izhajamo iz narave, kar pa zaradi hitrega in od narave odtujenega življenja pogosto pozabimo. Balmford, Clegg, Coulson in Taylor (2002) so ugotovili, da več osemletnikov prepozna izmišljene risane junake kot pa britanske prosto živeče živali.
Vloga vzgojiteljev pri spoznavanju narave je za predšolske otroke pomembna, saj otroci danes velik del dneva preživijo v vrtcih. Kurikulum za vrtce (1999) izpostavlja, da je odnos, ki ga odrasli gojijo do narave, zelo pomemben, saj se le-ta prinaša na otroke. Vzgojitelj naj bo tako radoveden, z otroki naj deli svoje občutke ter jih z različnimi tipi vprašanj spodbudi k aktivnemu in veččutnemu spoznavanju narave. V prvi hipotezi sem zapisala, da otroci, ki so pri dejavnostih v gozdu s strani vzgojitelja več vodeni in usmerjani v aktivno spoznavanje gozdu, kjer so otroci v bolj vodeni skupini dosegali bistveno boljše rezultate od manj vodene skupine (Tabela 9).
40
Otroke je treba opremiti s sposobnostmi odkrivanja in raziskovanja narave na logičen in znanstven način (Krnel, 2010). Načine, kako otroke naravoslovno opismenjevati, opisuje Kurikulum za vrtce (1999), ki predlaga vrsto dejavnosti, s katerimi otrokom najprej približamo naravo, nato pa jim pomagamo, da vanjo aktivno posegajo – z opazovanjem, eksperimentiranjem in raziskovanjem. Vse to naj bi potekalo v prijetnem igrivem vzdušju, saj je igra primarna otrokova dejavnost. Vloga odraslega je pri naravoslovju zelo pomembna.
Čeprav so otroci že sami po sebi nad naravo navdušeni (Györek, 2014), pa je prav, da kot vzgojitelji ozavestimo svojo vlogo. V prvi vrsti je naša vloga del skritega kurikuluma, saj vzgojitelj največ uči s svojim zgledom in s tem, kar je, kaj dela ter predvsem, kako dela (Kroflič, 2010). Kurikulum (1999) poudarja iznajdljivost vzgojitelja, ki naj opazi drobne malenkosti v naravi in otroke neposredno in ob različnih priložnostih vpelje v spoznavanje narave – odpadanje listja z dreves, luna na nebu, mavrica, toča …
Druga hipoteza se je navezovala na naravoslovne spretnosti otrok. V hipotezi sem zapisala, da se naravoslovne spretnosti otrok, ki so pri dejavnostih v gozdu s strani vzgojitelja bolj vodeni in usmerjani v aktivno spoznavanje okolja, v pridobljenih naravoslovnih spretnostih ne razlikujejo od skupine predšolskih otrok, ki so pri dejavnostih bolj prepuščeni prosti igri in raziskovanju. O naravoslovnih spretnostih Krnel (2010) pravi, da jih pri predšolskih otrocih razvijamo zato, da otrokom pomagamo razumeti naravne pojave ter preverjamo njihove trditve in zamisli, s tem pa otroci razvijajo naravoslovno pismenost. S pomočjo naravoslovnih spretnosti se otrok lahko dejavno vključi v fizično in družbeno okolje, ki mu pripada. To pa pomeni tudi skrb za varno in zdravo življenjsko okolje ter navade (Kurikulum za vrtce, 1999).
Dejavnosti, ki so se v raziskavi bolj posvečale naravoslovnim spretnostim, sta bili Čutna pot ter Lubje treh drevesnih vrst. Pri obeh dejavnostih so otroci iz bolj vodene skupine dosegli boljše rezultate od tistih, ki so bili v manj vodeni skupini (Graf 1 in 2 ter Tabela 9). Hipotezo torej ovržem, saj večje vodenje predšolskih otrok s strani vzgojitelja vpliva na naravoslovne spretnosti otrok. Da aktivnosti v gozdu vplivajo na naravoslovne spretnosti otrok, so ugotovili v raziskavi v Vrtcu Šoštanj (Kos, Šuperger in Jerman, 2015). Eksperimentalna skupina, s katero so raziskovalci opravili aktivnosti v gozdu s področja znanja in spretnosti predšolskih otrok glede drevesnih vrst, je na po-testih dosegala statistično pomembno boljše rezultate od kontrolne skupine, ki v dejavnosti v gozdu ni bila vključena. Menim, da bi bilo področje razvoja naravoslovnih spretnosti otrok z vidika vodenja skupine dobro bolje raziskati. S pridobljenimi podatki bi lahko ozaveščali pedagoške delavce o njihovi pomembni vlogi.
Problem, ki pri tem lahko nastane, je odmik od procesno-razvojnega modela vzgoje oziroma v
41
»pošolanje« vrtca. V dobri veri, da otroke želimo kar največ naučiti, pozabimo na to, da otrok ni objekt, v katerega prenesemo znanje in spretnosti. Otrok mora biti aktivno soudeležen, kar pa je mogoče le ob obojestranski komunikaciji ter takšnih metodah dela, ki spodbujajo samostojnost, kritičnost, odgovornost idr. (Kroflič, 2010). Gozd je prostor, ki nudi dobre pogoje za vzpostavitev razvojno-procesnega modela vzgoje in poučevanja, kar je potrdila tudi britanska raziskava (Harris, 2018), kjer so učitelje v t. i. »gozdnih šolah« vprašali, kako prostor vpliva na poučevanje in dinamiko učenja. Povedali so, da so v gozdu prešli od ciljno zasnovanih učnih načrtov do bolj procesno naravnanih, k učencem usmerjenih.
42
ZAKLJUČEK
V diplomskem delu sem raziskovala, ali način vodenja skupine predšolskih otrok vpliva na njihovo znanje in spretnosti glede biotske pestrosti gozda. Pripravila sem štiri dejavnosti v gozdu na temo jesenskega listja, drobnih talnih živali v gozdu, spoznavanja skritih predmetov v obliki čutne poti ter spoznavanja lubja treh drevesnih vrst. Otroci so bili razvrščeni v dve enakovredni skupini, ki sta se razlikovali glede na soudeleženost in vodenje vzgojiteljice.
Prva skupina je bila bolj vodena, vzgojiteljica je vodila dejavnosti, otrokom razlagala in se vključevala v njihovo igro. Druga je bila manj vodena, vzgojiteljica je bila otrokom na voljo, vendar se v igro in raziskovanje ni veliko vključevala. Pred in po dejavnosti v gozdu sem z otroki izvedla pred- in po- teste. Le-te sem v raziskavi primerjala in ugotovila, da vodenje vzgojiteljice pomembno vpliva na znanje in spretnosti predšolskih otrok o biotski pestrosti gozda.
Ko sem v času študija opravljala prakso ali študentsko delo v vrtcu, sem naletela na vzgojiteljice z različnimi pristopi, pričakovanji in pogledi na igro in učenje v gozdu.
Večinoma imajo vzgojiteljice gozd rade in se delno zavedajo njegovega pomembnega vpliva na otroke. Še vedno pa je močno prisoten strah pred poškodbami ter umazanimi in strganimi oblačili. Slednji se mi zdi popolnoma neutemeljen, saj menim, da se starši vedno bolj zavedajo, da je srečen in zdrav otrok bolj pomemben od lepih oblačil. Druga moja ugotovitev, povezana z delom vzgojiteljic v gozdu, pa je, da se tja z otroki sicer odpravijo, ampak jih tam prepustijo prosti igri, ki pa je pogosto pospremljena z opozarjanjem o nevarnostih in obnašanju. Sama prosto igro nadvse cenim in obravnavam kot zelo pomembno in zdravo za otroke. A pomemben doprinos moje diplomske naloge je v dejstvu, da je vzgojiteljičino vodenje otrok v gozdu izrednega pomena pri usvajanju naravoslovnega znanja in spretnosti.
Strinjam se z Krnelom, ki pravi, da »vsaka dejavnost s snovmi in predmeti ali živimi bitji še ni pouk naravoslovja« (2010, str. 160).
Želim si, da bi se pedagoški delavci v vrtcih zavedali pomembnosti svoje vloge za otroke.
Upam, da bo to delo komu v navdih in spodbudo. Želim si, da bi zaupali najprej sebi, da znamo in zmoremo otroke voditi, potem pa zaupali tudi otrokom ter z velikim spoštovanjem prisluhnili njihovi brezmejni radovednosti.
43
VIRI IN LITERATURA
Batistič Zorec, M. (2006). Teorije v razvojni psihologiji. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Bird, W. (2007). Natural thinking. Royal Society for the Protection of Birds. Pridobljeno s http://ww2.rspb.org.uk/Images/naturalthinking_tcm9-161856.pdf 22. 11. 2018
Bregant, T. (2007). Nova spoznanja o razvoju možganov. Pridobljeno s https://www.kclj.si/dokumenti/razvojnanevrologija.pdf 29. 1. 2019
Balmford, A., Clegg, L., Coulson, T., Taylor, J. (2002). Why conservationists should heed Pokémon. Science, 295(5564), 2367-2367.
Chawla, L. (2015). Benefits of nature contact for children. Journal of planning literature, 30 (4), 433-452
Cornell, J. (1994). Približajmo naravo otrokom. Celje: Mohorjeva družba.
Devjak, T., Berčnik, S, Plestenjak, M. (2008). Alternativni vzgojni koncepti. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
Fekonja, U. (2004). Razvoj otroške igre. V: Marjanovič Umek, L., Zupančič, M., Razvojna psihologija. Ljubljana: znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
Fjørtoft, I. (2001). The natural environment as a playground for children: The impact of outdoor play activities in pre-primary school children. Early childhood education journal, 29(2), 111-117.
Gozd in gozdarstvo (2019). Pridobljeno s https://www.gozd-les.com/ 5. 2. 2019 Gozdna pedagogika (b. d.). pridobljeno s http://gozdna-pedagogika.si/ 5. 2. 2019 Györek, N. (2012). Povabilo v gozd srečnih otrok. Kamnik: samozaložba.
Györek, N. (2013). Gozdna pedagogika v Sloveniji–priložnost za povezovanja in nova znanja.
Gozdarski vestnik, 71(4), 225-234.
Györek, N. (2014). Otroci potrebujemo gozd. Inštitut za gozdno pedagogiko in Vrtec Antona Medveda Kamnik.
Harris, F. (2018). Outdoor learning spaces: The case of forest school. Area, 50(2), 222-231.
44
Keber, D. (2016). Zakaj otroku ponuditi gozd. Didakta, 189(25), 4 – 6
Kos, M., Gregorčič, A. (2011). Naravno okolje - prostor za igro in učenje v slovenskih vrtcih.
Educa, letnik 20, št. 1 , str. 6-10
Kos, M., Šuperger, B, Jerman, J. (2015). Early science outdoors: learning about trees in the preschool period. Problems of education in the 21st century, 64, 24 - 37
Krnel, D. (2010). Narava. V: Marjanovič Umek (ur.). Otrok v vrtcu: priročnik h kurikulu za vrtce. Maribor: založba Obzorja.
Kroflič, R. (2010). Temeljne predpostavke, načela in cilji kurikula za vrtce. V: Marjanovič Umek, L. (ur.). Otrok v vrtcu: priročnik h kurikulu za vrtce. Maribor: Založba Obzorja.
Kroflič, R. (2010). Etična in politična dimenzija projekta Reggio Emilia. V: Devjak, T., Batistič Zorec, M., Vogrinc, J., Skubic, D., Berčnik, S. Pedagoški koncept Reggio Emilia in Kurikulum za vrtce: Podobnosti v različnosti. Ljubljana, Pedagoška fakulteta. Str. 11 – 66
Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
Lepičnik Vodopivec, J. (2006). Okoljska vzgoja v vrtcu. Ljubljana: AWTS.
Marjanovič Umek, L., Lešnik Musek, P. (1998). Otrokov razvoj in učenje v simbolni igri. V:
Psihološka obzorja, 7(1), 25-48.
Marjanovič Umek, L., Kavčič, T. (2006). Otroška igra. V: Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (ur.). Psihologija otroške igre. Od rojstva do vstopa v šolo. Ljubljana:
znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
Marjanovič Umek, L., Lešnik Musek, P. (2006). Igra v kurikulu za predšolske otroke. V:
Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (ur.). Psihologija otroške igre. Od rojstva do vstopa v šolo. Ljubljana: znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
Marjanovič Umek, L., Zupančič, M. (ur.) (2009). Razvojna psihologija. Ljubljana:
znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
Marjanovič Umek, L. (2010). Psihologija predšolskega otroka. V: Marjanovič Umek (ur.).
Otrok v vrtcu: priročnik h kurikulu za vrtce. Maribor: založba Obzorja.
45
Mreža gozdnih vrtcev in šol Slovenije. (b. d.). pridobljeno s http://www.gozdnivrtec.si/sl/ 5.
2. 2019
Nemec, B., Krajnc, M. (2011). Razvoj in učenje predšolskega otroka. Ljubljana: Grafenauer.
Pori, E. (2016). Uresničevanje inovativnega pedagoškega pristopa – inovacijski projekt Gozd v objemu. Didakta, 26(189, 7 – 10.
Schirp, J., Vollmar, M. (2013). Nature, adventure and early education: a regional approach in Germany. V: Knight, S. (ur.). International perspectives on forest school: Natural spaces to play and learn. London: SAGE.
Torkar, G., & Rejc, A. (2017). Children's Play and Physical Activity in Traditional and Forest (Natural) Playgrounds. International Journal of Educational Methodology, 3(1), 25-30.
Zupančič, M. (2006). Vloga odraslega v otrokovi igri. V: Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (ur.). Psihologija otroške igre. Od rojstva do vstopa v šolo. Ljubljana:
znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
46
PRILOGE
1. DIPLOMSKI NASTOP: JESENSKO LISTJE (učna priprava)
Potek dejavnosti
Skupina A (bolj vodena) Skupina B (manj vodena)
1. Otroci v vrtcu dobijo navodilo, naj na list s svinčnikom narišejo liste različnih oblik, potem pa jih pobarvajo z barvami, v katera se listi jeseni obarvajo. Ko končajo, mi liste prinesejo.
Študentka Urška Pogačnik Datum izvedbe 17. 10. 2017
22. 11. 2017 Študijsko leto 2017/2018
Vrtec Antonov vrtec, Škovine 1, 4228 Železniki Vrtec Selca, Selca 95, 4227 Selca
Mentor Izr. prof. dr. Gregor Torkar Vzgojiteljica Marjeta Nastran (Antonov vrtec)
Irena Pohleven (vrtec Selca) Starost in število otrok 4 – 6 let, 21 otrok
Področje dejavnosti Narava
Interdisciplinarnost Matematika, umetnost.
Učne oblike Skupna, skupinska, individualna.
Učne metode Pogovor, demonstracija, opazovanje, razlaga.
Pripomočki in materiali Listi za risanje, svinčniki, barvice.
Globalni cilj: Spoznavanje in razvrščanje jesenskih listov.
Operativni cilji: - Otrok išče in spoznava liste različnih dreves v gozdu.
- Otrok liste razvršča po obliki in barvi.
- Otrok liste uporabi za ustvarjalno izražanje.
47
2. Odpravimo se v gozd, kjer otroci obeh skupin dobijo enaka navodila: vsak naj poskusi poiskati 10 različnih listov (različnih po barvi in/ali obliki).
3. Otroci prinesejo liste na dogovorjeno mesto. Liste z vzgojiteljico razprostrejo in jih najprej razporedijo po barvi. Naredijo listno mavrico (liste razvrstijo od najsvetlejših do najtemnejših). Pogovorijo se o tem, koliko različnih barv so našli in zakaj se listi sploh obarvajo.
Otroci prinesejo liste na dogovorjeno mesto. Vzgojiteljica jim da navodilo, naj liste opazujejo in poskusijo najti razlike in podobnosti med njimi. Na voljo jim je za razna vprašanja, sicer pa pri razgovoru o listih ne sodeluje (razen če jo povabijo).
4. Liste razvrstijo še glede na obliko. Na en kup dajo take z nazobčanim robom, na drug kup pa tiste z ravnim listnim robom.
5. Vzgojiteljica spodbudi otroke, da poskusijo najti še druge kriterije za razvrščanje (npr. dolžina peclja, velikost listne ploskve, ali je listna ploskev enostavna ali sestavljena … - neznane pojme sproti razloži).
6. Obema skupinama damo na voljo nekaj časa, da z listi poljubno ustvarjajo in na tla naredijo neko podobo.
7. V vrtcu otroci ponovno narišejo liste in jih pobarvajo z barvami.
48
2. DIPLOMSKI NASTOP: DROBNE TALNE ŽIVALI V GOZDU (učna priprava) Študentka Urška Pogačnik
Datum izvedbe 18. 10. 2017 24. 11. 2017 Študijsko leto 2017/2018
Vrtec Antonov vrtec, Škovine 1, 4228 Železniki Vrtec Selca, Selca 95, 4227 Selca
Mentor Izr. prof. dr. Gregor Torkar Vzgojiteljica Marjeta Nastran
Irena Pohleven Starost in število otrok 4 – 6 let, 21 otrok Področje dejavnosti Narava
Učne oblike Skupna, skupinska, individualna.
Učne metode Pogovor, demonstracija, opazovanje, razlaga.
Pripomočki in materiali Izdolbene pomaranče, lupe, posode za lovljenje in opazovanje živali, knjige o živalih:
- Prap, L. (2011). Žuželčji zakaji. Ljubljana: Mladinska knjiga.
- Snedden, R. (1993). Kaj je žuželka? Ljubljana: DZS.
- Esenko, I. (2014). Gozd. Ljubljana: Okaši
- Tait, N. (2012). Žuželke in pajki. Ljubljana: Mladinska knjiga.
- Feldman, T. (2010). Moja prva enciklopedija: živali.
Zagreb: Egmont.
Globalni cilj: Spoznavanje biotske pestrosti živali v gozdu
Operativni cilji: - Otrok išče in spoznava drobne živali v gozdu.
- Otrok razvršča živali glede na različne kriterije.
- Otrok v knjigi poišče živali, ki jih je prej videl v gozdu.
Potek dejavnosti
49
Skupina A (bolj vodena) Skupina B (manj vodena)
8. Vsi otroci v vrtcu na svoj list narišejo prebivalce gozda. Ko končajo, mi risbo opišejo in poimenujejo živali, ki so jih narisali. Njihove odgovore si zapišem.
9. V gozdu poiščejo izdolbene pomaranče, ki smo jih v gozd nastavili prejšnji
Prosto opazujejo živali in poskušajo še sami poiskati kakšno. Na voljo imajo lupe in posodice za opazovanje živali.
11. Otroci si skupaj z vzgojiteljico ogledajo živali in se o njih pogovorijo.
Vzgojiteljica spodbuja otroke k pozornemu opazovanju živali.
12. Otroci v gozdu še sami poskusijo najti kakšno žival. Vzgojiteljica jih spomni, naj pogledajo pod drevesno lubje, se zazrejo v krošnje dreves, odmaknejo kakšno skalo …
13. Živali razvrstijo glede na kriterije, ki jih določijo skupaj z vzgojiteljico (število nog, žival ima krila/nima kril, kakšna je žival na otip …)
14. V vrtcu otroci z vzgojiteljico poiščejo živali v knjigah o živalih, jih poimenujejo in preberejo informacije o njih.
Otroci si prosto ogledujejo fotografije o živalih v gozdu in poskusijo najti tiste, ki so jih videli v gozdu. Ko kakšno najdejo, vzgojiteljica žival poimenuje in prebere opis v knjigi.
15. Naslednji dan/po dejavnosti otroci na svoje liste ponovno narišejo gozdne prebivalce. Risbo mi opišejo in povejo, katere živali so narisali. Njihove odgovore si zapišem in primerjam z odgovori, ki so jih povedali pri prvem risanju.
50
3. DIPLOMSKI NASTOP: POVEJ, KAJ ČUTIŠ (učna priprava)
Potek dejavnosti
Skupina A (bolj vodena) Skupina B (manj vodena) 1. Pripravim različne materiale, ki sem jih nabrala v gozdu. Iz danih materialov
sestavim »čutno pot« (vsako stvar v svojo škatlo). Vsak otrok posebej pride k Študentka Urška Pogačnik
Datum izvedbe 24. 10. 2017 27. 11. 2017 Študijsko leto 2017/2018
Vrtec Antonov vrtec, Škovine 1, 4228 Železniki Vrtec Selca, Selca 95, 4227 Selca
Mentor Izr. prof. dr. Gregor Torkar Vzgojiteljica Marjeta Nastran
Učne metode Pogovor, demonstracija, opazovanje, razlaga.
Pripomočki in materiali Predmeti iz gozda (lubje, storži, lišaji, mah, veje, smrekova vejica, žir, listje)
Globalni cilj: Prepoznavanje in iskanje znanih in neznanih predmetov v gozdu.
Operativni cilji: - Otrok prepoznava predmete iz gozda s pomočjo drugih čutil.
- Otrok v gozdu išče predmete, ki jih ne pozna ali jih ne zna poimenovati.
- Otrok pripravi čutno pot za vzgojiteljice.
51
meni in z zaprtimi očmi najprej poskuša ugotoviti, kaj se skriva v škatlah in mi sproti pove, kaj čuti. Predmete lahko tudi povoha, posluša, če oddajajo zvok itd.
Zabeležim si število pravilnih odgovorov.
2. Odpravimo se v gozd. Otroke spodbudim, da se spomnijo predmetov iz čutne poti in jih poskusijo poiskati v gozdu. Posebej jih spomnim na predmete, ki jih na čutni poti niso prepoznali.
3. Ko otroci predmete najdejo, si jih skupaj z vzgojiteljico ogledajo (kje so jih našli, kje rastejo/so rasli, komu »pripadajo« …) Otrokom naroči, naj poiščejo tudi druge za njih neznane predmete. Predmete išče skupaj z njimi in sproti razlaga, kaj je našla. pripravimo čutno pot za vzgojiteljice, ki jih ni z nami (ali za vzgojiteljico, ki vodi skupino B).
6. Vrnemo se v vrtec, kjer otroci pripravijo svoje čutne poti za vzgojiteljice.
Opazujejo jih pri prepoznavanju predmetov. Če vzgojiteljice česa ne prepoznajo, jim otroci razložijo, za katero stvar gre.
7. Izvedem po-preizkus: otrokom ponovno pripravim čutno pot z istimi predmeti kot pred dejavnostjo v gozdu. Dobljene rezultate primerjam s prvimi.
52
4. DIPLOMSKI NASTOP: SPOZNAVANJE LUBJA TREH DREVESNIH VRST (učna priprava)
Potek dejavnosti
Skupina A (bolj vodena) Skupina B (manj vodena)
16. Vsakemu otroku posebej pokažem lubje hrasta, bukve in smreke in ga prosim, da jih poskusi poimenovati. Zabeležim si število pravilnih odgovorov.
17. Odpravimo se v gozd.
Študentka Urška Pogačnik Datum izvedbe 14. 11. 2017
29. 11. 2017 Študijsko leto 2017/2018
Vrtec Antonov vrtec, Škovine 1, 4228 Železniki Vrtec Selca, Selca 95, 4227 Selca
Mentor Izr. prof. dr. Gregor Torkar Vzgojiteljica Marjeta Nastran
Irena Pohleven Starost in število otrok 4 – 6 let, 21 otrok
Irena Pohleven Starost in število otrok 4 – 6 let, 21 otrok