I. TEORETIČNA IZHODIŠČA
7. REZULTATI Z INTERPRETACIJO
7. 1 Primerjava dosežkov celotne skupine pred in po izvajanju dejavnosti V Tabeli 1 so prikazani rezultati dosežkov otrok obeh skupin skupaj (manj vodene in bolj vodene) na pred- (v tabeli označeno s črko A) in po-testu (v tabeli označeno s črko B).
Tabela 1. Opisna statistika za dosežke otrok pri posameznih nalogah pred in po izvajanju
31
Primerjala sem napredek v dosežkih otrok pred (A) in po (B) dejavnosti (Tabela 2). Uporabila sem Wilcoxonov test. Otroci so statistično pomembno napredovali pri vseh nalogah (α ≤ 0,05).
Tabela 2 Napredek celotne skupine na posamezni nalogi in skupaj Dejavnost
V Tabeli 3 so predstavljeni rezultati Cohen's d izračuna za dosežke celotne skupine otrok pri posameznih nalogah pred in po izvajanju dejavnosti. Ta določa, da imajo vrednosti izračuna statistično manjši učinek, kadar je d = 0,20, imajo srednje velik učinek, kadar je d = 0,50, in imajo velik učinek, kadar je d = 0,80. Iz rezultatov je razvidno, da so dejavnosti v gozdu imele srednje velik vpliv na vse sodelujoče otroke pri dejavnostih Oblika, Pecelj in Gozdne živali, pri vseh ostalih dejavnostih pa so imele velik učinek na njihovo znanje in spretnosti.
Tabela 3 Faktor vpliva (efect size) za dosežke celotne skupine otrok pri posameznih nalogah pred in po izvajanju dejavnosti
32
7. 2 Analiza rezultatov posameznih dejavnosti med manj in bolj vodeno skupino
Jesenski listi
V Tabeli 4 so predstavljeni rezultati pred- in po-testa prve dejavnosti za manj vodeno (MV) in bolj vodeno (BV) skupino. Rezultate sem pridobila z analizo otroških risb. Pri jesenskih listih, ki so jih otroci narisali, sem ocenjevala naslednje: barvo listov, obliko listov, listni rob ter prisotnost oz. odsotnost listnega peclja. Števila v tabeli predstavljajo število otrok iz posamezne skupine, ki so določeno lastnost uporabili pri risbi. Iz rezultatov je razvidno, da sta obe skupini napredovali. Na po-testu je bila v desetih kategorijah boljša bolj vodena skupina, pri eni kategoriji sta bili skupini izenačeni, pri štirih kategorijah pa je bila boljša manj vodena skupina.
Tabela 4 Rezultati otrok pri prvi dejavnosti (število odgovorov)
Pred-test MV Pred-test BV Po-test MV Po-test BV
Barva
33 Drobne talne živali v gozdu
V Tabelah 5 in 6 so predstavljeni rezultati za manj vodeno in bolj vodeno skupino na pred-testu (Tabela 5) ter po-pred-testu (Tabela 6). Tabeli sta ločeni, saj je pomemben tudi izbor živali, ki so ga uporabili otroci. Na pred-testu so poleg mravlje navedene večje gozdne živali. Na po-testu pa so otroci upodobili take, ki jih lahko zelo pogosto opazimo, kadar smo v gozdu. Pet najpogosteje upodobljenih živali na po-testu smo pri dejavnosti v gozdu tudi spoznali.
Dejavnost v gozdu je torej vplivala na znanje otrok o tem, katere živali živijo v gozdu. Med skupinama (MV in BV) se pojavljajo pomembne razlike, saj je BV skupina pokazala boljše znanje o vrstni pestrosti živali.
Tabela 5 Rezultati pred-testa pri drugi dejavnosti
Pred-test MV Pred-test BV SKUPAJ MV+BV
34
Tabela 6 Rezultati po-testa pri drugi dejavnosti Po-test
MV
Po-test BV
SKUPAJ MV+BV
PAJEK 14 14 28
GOSENICA 8 9 17
MRAVLJA 5 10 15
HROŠČ 3 9 12
DEŽEVNIK 3 8 11
PIKAPOLONICA 4 4 8
STRIGA 2 6 8
STONOGA 1 5 6
KAČA 1 2 3
POLŽ 1 3 3
ČRV 0 3 3
PTIČ 0 2 2
ČEBELA 0 2 2
LISICA 1 0 1
ZAJEC 0 1 1
Skupaj število različnih živali
11 14 15
Skupaj število živali 42 78 120
35 Čutna pot s predmeti iz gozda
V Grafu 1 so prikazani rezultati za dejavnost Čutna pot. Otroci obeh skupin so pri vseh kategorijah napredovali. Izjema je manj vodena skupina, v kateri je na pred-testu smrekovo vejico prepoznalo 12 otrok, na po-testu pa 10. Največji napredek so otroci dosegli pri lubju, saj je v obeh skupinah na po-testu osem otrok več prepoznalo lubje.
Graf 1 Prikaz rezultatov otrok pri dejavnosti Čutna pot
Spoznavanje lubja treh drevesnih vrst
Pri poznavanju lubja so otroci obeh skupin na pred-testu dosegli nizke rezultate – od 42 otrok jih je le pet prepoznalo hrast, malo bolje so se odrezali pri poznavanju smreke in bukve (Graf 2). Na po-testu so bili rezultati veliko višji. Največ otrok je prepoznalo bukev (23 otrok od 42 sodelujočih), največja sprememba med pred- in po-testom pa je bila pri poznavanju hrasta. Ta se je pri manj vodeni skupini povečala za 9 otrok, pri bolj vodeni skupini pa za 8 otrok.
0
36
Graf 2 Prikaz rezultatov pri dejavnosti Spoznavanje lubja treh drevesnih vrst
Graf 3 prikazuje povprečno število zbranih točk na vseh pred- in po-testih skupaj za posamezno skupini (MV in BV). Pred začetkom dejavnosti sta bili skupini enakovredni, po koncu dejavnosti pa je bila bolj vodena skupina nekoliko boljša.
Graf 3 Povprečno število zbranih točk pred in po dejavnosti 0
2 4 6 8 10 12 14
SMREKA HRAST BUKEV
Število otrok
Drevesna vrsta
Lubje
pred-test MV
po-test MV
pred-test BV
po-test BV
37
V tabeli 7 so prikazani rezultati Mann-Whitney U testa, v katerem sem primerjala dosežke otrok z vidika stila vodenja pred dejavnostjo (A) in po dejavnosti (B). Pri dejavnosti Pecelj lahko s 4 % tveganjem trdimo, da izvajanje dejavnosti v gozdu na temo listnih pecljev bolj vpliva na dosežke otrok v bolj vodeni skupini (U = 399,00, α = 0,041). Pri nalogi Gozdne živali lahko s tveganjem, manjšim od 0,1 % trdimo, da dejavnosti o drobnih gozdnih živalih vplivajo bolje na dosežke otrok v bolj vodeni skupini (U = 275, 000, α = 0,000). Pri nalogi Čutna pot lahko s 5 % tveganjem trdimo, da dejavnosti v gozdu vplivajo bolj na dosežke otrok v bolj vodeni skupini (U = 307, 000, α = 0,054). Ko primerjamo rezultate vseh pred testov, ugotovimo, da med skupino manj vodenih in skupino bolj vodenih otrok ni razlik v dosežkih (α = 0,608). Iz skupnega rezultata po testov vidimo, da je napredek otrok večji pri bolj vodeni skupini otrok (α < 0,001).
Tabela 7 Rezultati Mann-Whitney U testa za primerjavo dosežkov otrok z vidika vodenja skupine pred in po dejavnostih
38
Napredek v dosežkih otrok pred (A) in po (B) dejavnosti sem ločeno primerjala z vidika vodenja skupine (Tabela 8). Uporabila sem Wilcoxonov test. Otroci v manj vodeni skupini so statistično pomembno napredovali pri šestih nalogah (α ≤ 0,05), pri eni pa ne (Gozdne živali).
Otroci v bolj vodeni skupini so statistično pomembno napredovali pri vseh nalogah.
Tabela 8 Napredek manj vodene in bolj vodene skupine na posamezni nalogi (razlika na pred- in po-testu)
Zaradi majhnega vzorca sem v analizi uporabila statistični postopek Cohen's d – faktor vpliva (Tabela 9). Rezultati kažejo, da ima način vodenja predšolskih otrok velik vpliv na njihovo pridobivanje znanj in spretnosti v gozdu. Če med otroki na pred-preizkusih ni bilo statistično pomembnih razlik v znanju in spretnostih med manj in bolj vodeno skupino (d = 0,19), pa ima na le-te na po-testu velik vpliv prav večje vodenje skupine (d = 1,25). Med posameznimi dejavnostmi najbolj izstopa dejavnost Gozdne živali, za katero lahko trdimo (d = 1,81), da predšolski otroci dosegajo veliko boljše rezultate, če so s strani vzgojitelja bolj vodeni.
Tabela 9 Faktor vpliva za razlike pri dejavnostih med manj in bolj vodeno skupino Jesenski listi Gozdne
39