Spodbujanje enakosti med spoloma je kompleksna naloga. Orodja lahko pomagajo opazovati spolno opredeljene predstavitve med načrtovanjem in ovrednotenjem učbenikov. Vpletenost učbenikov sega čez meje šole. Poleg izobraževalne vloge in uporabnosti so lahko uporabljeni v družbenem kontekstu za spodbujanje enakosti spolov (Brugeilles in Cromer, 2009). Četrti člen Zakona o enakih možnostih žensk in moških pravi, da »enakost spolov pomeni, da so ženske in moški enako udeleženi na vseh področjih javnega in zasebnega življenja, da imajo enak položaj ter enake možnosti za uživanje vseh pravic in za razvoj osebnih potencialov, s katerimi prispevajo k družbenemu razvoju, ter enako korist od rezultatov, ki jih prinaša razvoj« (Zakon o enakih možnostih žensk in moških, 2002). »Državni zbor Republike Slovenije je leta 2015 sprejel Resolucijo o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2015–2020, ki vsebuje cilj spolno občutljive rabe jezika.« (Šauperl, Dobrovoljc, Jeram in Gulič, 2018, str. 4) Že prek jezika lahko opazimo, ali imajo moški, ženske, fantje in dekleta enak položaj v družbi, ali so enako obravnavani, ali so vrednoteni enako. »Jezik ima temeljno vlogo pri oblikovanju družbene identitete posameznika in posameznice ter je medsebojno povezan z družbenim obnašanjem in kulturo.« (ReNPEMŽM15–202, 2015, str. 38) Vendar še vedno večinoma uporabljamo moško slovnično obliko, ki jo pojmujemo za nevtralno in zajema tako moške kot ženske. Da bi pripomogli k večji enakosti spolov, imamo možnost uporabljati spolno nediskriminatoren jezik ter s tem medije, izobraževalni sistem itd. »spodbuditi k uporabi obeh spolskih slovničnih oblik. K uporabi obeh spolskih slovničnih oblik nas trenutno zavezuje Poslovnik državnega zbora (115. člen), ki določa, da se mora v besedilu členov smiselno uporabiti ženski in moški spol v tistih prvih členih oziroma poglavjih predloga zakona, ki določajo temeljne subjekte predloga zakona, z navedbo, da se v nadaljnjem besedilu uporabi naslavljanje v moškem spolu.« (ReNPEMŽM15–20, 2015, str. 38).
Izogibanje likom se izogne problemom spolno opredeljenih predstavitev. Uporaba likov pa na drugi strani zahteva razmislek o spolno opredeljenih predstavitvah, ki jih lahko posredujejo.
Zatekanje k spolno neopredeljenim likom poudarja univerzalnost lastnosti in vedenjskih vzorcev, saj jih ne opredelimo niti za moške niti za ženske. Uporaba spolno opredeljenih likov samodejno poraja vprašanje o enakosti. Vprašanje, kako spolno opredeliti like v ilustracijah, je kompleksno in ga je treba obravnavati previdno. Treba je vedeti, kateri simbol uporabiti, da prikažemo moškega in žensko. To mora biti rešeno s kulturnim okvirom, v mislih pa moramo imeti prepad med tradicijo in modernostjo. Izbire lahko vseskozi vzpodbujajo predsodke (Brugeilles in Cromer, 2009). Kot pišejo Šauperl idr. (2018), spolno občutljiv jezik uporabljamo predvsem takrat, ko imamo v mislih tako moške kot ženske, in za skupino ne uporabimo moške slovnične oblike, »ki naj bi zajemala kateri koli spol« (prav tam, str. 6). Lahko pa uporabimo
2 ReNPEMŽM15–20 je krajšava za Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2015–
2020 iz leta 2015.
86
tako moško kot žensko slovnično obliko ali pa »se spolskim oblikam v celoti izognemo, in sicer s spolno nezaznamovanimi izrazi ali izpustom« (prav tam, str. 6).
»Današnja jezikovna praksa namreč kaže, da moška generičnost, ki je zlasti v predpisovalnem jezikoslovju pogosto utemeljevana z zdravorazumskostjo« (Pullman, 2004, str. 10, v Dobrovoljc in Stabelj, 2019, str. 382), »ni več samoumevna in primerna za vse besedilne položaje« (Dobrovoljc in Stabelj, 2019, str. 382).
Na podlagi opravljene analize učnih gradiv ter Smernic za spolno občutljivo rabo jezika (Šauperl idr., 2018) lahko podam nekaj svojih smernic, katerim bi lahko vpleteni v nastajanje in sprejemanje učnih gradiv sledili. Pri besedilih tako lekcij kakor nalog oziroma vaj je treba biti pozoren na spolno občutljivo rabo jezika. Konkretno bi to pomenilo, da se uporabljata obe spolski slovnični obliki (npr. učenec in učenka ipd.). V določenih učnih gradivih sta se obe spolski slovnični obliki uporabljali dosledno, drugod le občasno, v nekaterih učnih gradivih pa se ženska slovnična oblika sploh ni pojavljala. Predvsem avtorji in avtorice učnih gradiv morajo biti dosledni pri uporabi obeh spolskih slovničnih oblik. Eden izmed ukrepov Resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških za obdobje 2015–2020 je tudi
»spodbujanje spolno občutljive rabe jezika v strokovnih, pravnih, upravnoadministrativnih, vzgojno-izobraževalnih in političnih besedilih« (ReNPEMŽM15–20, 2015, str. 38). »Spolno občutljiva raba jezika označuje prizadevanja, da v govoru in pisanju tudi z jezikovnimi sredstvi, ne le z vsebinskimi prvinami, naslavljamo in obravnavamo ženske in moške enakovredno. S tako jezikovno rabo se lahko izognemo stereotipnemu in diskriminatornemu naslavljanju ter ohranjanju družbene nevidnosti žensk.« (Šauperl idr., 2018, str. 3).
87
IV SKLEPI
Prek učnih gradiv učenci in učenke odkrivajo družbene vloge, razna pričakovanja ter vrednote, kjer lahko zasledijo tudi mnoge stereotipe o moških in ženskah. Ti stereotipi so lahko prikazani na različne načine: »od tega, kako so prikazani moški in ženski liki ter odnosi med njimi, katere lastnosti so pripisane ženskam, katere moškim, do tega, skozi katere dejavnosti ter opravila so predstavljeni moški, skozi katere ženske« (Aktivni.Vsi: smernice za odpravljanje stereotipov ter krepitev enakosti žensk in moških, 2017, str. 19).
Rezultati raziskave so pokazali, da se v slovenskih srednješolskih in osnovnošolskih učnih gradivih največkrat pojavljajo liki moških. V besedilih (lekcijah in nalogah) predstavljajo večino vseh likov, v slikovnem gradivu (med posamezniki in skupinskimi liki) sicer nekoliko manj, skoraj polovico. Liki ženskega spola (tako odrasle ženske kot dekleta) so zastopani v manjši meri. Učna gradiva še vedno temeljijo na patriarhalnem sistemu. Izjema so določena učna gradiva, kjer je opazen napredek na tem področju, saj se trudijo za bolj enakovredno zastopanost moških in ženskih likov. Skozi zgodovino se je predvsem položaj žensk v javnosti spreminjal. Zakaj ženske v učnih gradivih, ki prikazujejo preteklost, niso bolj zastopane? Po M. Jogan (2001) je njihov obroben položaj tesno povezan s tradicijo in postavljanjem doma in družine na prvo mesto. Kot avtorica piše, je »pomembno vlogo pri domestifikaciji žensk odigravala organizirana dejavnost cerkve, ki je težila k ohranjevanju androarhalne delitve družbenega delovanja na moško (javno, nadrejeno) in žensko (zasebno, podrejeno) sfero« (prav tam, str. 9). Že v Nairobijskih dolgoročnih strategijah za izboljšanje položaja žensk do leta 2000 iz leta 1987 je bilo v 85. členu zapisano, da bi bilo treba prikazovati »pozitivne vidike vloge in položaja žensk v intelektualnih in drugih dejavnostih, kakor tudi enakopravne odnose med spoloma« (prav tam, str. 44). Učna gradiva so prav gotovo ena izmed oblik prikazovanja položaja moških in žensk in v njih bi bilo treba spodbujati takšne odnose.
Ko gre za slikovno gradivo, je situacija podobna. Učno gradivo, ki od tega vzorca, izrazitega prevladovanja likov moških, odstopa, je Matematika 7 (Cotič idr., 2019). Tako moški kot ženske, dekleta in fantje so zastopani v podobni meri. V določenih učnih gradivih, npr. Likovna umetnost 9 (Tomšič Amon, 2019), Dotik narave (Devetak idr., 2018) ter Evolucija, biotska pestrost in ekologija (Tome in Vrezec, 2010), se liki pojavljajo v zelo majhnem številu. Pri naštetih učnih gradivih gre predvsem za razlago snovi, npr. v učbeniku za likovno umetnost za razlago likovnih tehnik, kjer uporaba likov niti ni potrebna. V primerih, ko se liki pojavijo, gre za like moških. To so slikarji in drugi umetniki, ekologi ter znanstveniki. V zelo visokih deležih liki moških prevladujejo tudi v učnih gradivih družboslovnih predmetov, kjer pa se ostali liki (ženske, dekleta in fantje) pojavljajo v večjem številu kakor v prejšnjih treh učnih gradivih.
Poleg družboslovnih predmetov pa izstopa tudi učbenik za glasbeno umetnost, Glasba nekoč in danes 7 (Pesek, 2018), kjer so liki moških prav tako zastopani v zelo velikem deležu. Pri zgodovinskih učnih gradivih in učbeniku za glasbeno umetnost gre po vsej verjetnosti za povezavo s tem, da v preteklosti ženske niso imele vidnejše vloge v javnem življenju oziroma se njihovemu delu ni dajalo tolikšne teže kakor moškemu in kot se mu jo priznava danes. Kot navajajo avtorji v smernicah za odpravljanje stereotipov ter krepitev enakosti žensk in moških, Aktivni.Vsi (2017), je v zgodovinskih knjigah in učnih gradivih »veliko zapisanega o
88
prispevkih pomembnih moških, medtem ko so prispevki pomembnih žensk redko ali le na kratko predstavljeni. Vzrok ni v tem, da ženske ne bi pomembno prispevale k zgodovini, ampak v tem, da so bili skozi zgodovino njihovi prispevki manj vidni, pogosto spregledani in hitro pozabljeni. Ker se je moč (nazivi, premoženje) praviloma dedovala po moški liniji, pa ženske pogosto niti niso imele možnosti, da se dokažejo kot vladarice« (str. 19).
S kategorijo druge spolne identitete sem želela dobiti vpogled v to, ali se v besedilu učnih gradiv pojavljajo primeri npr. transspolnih ali aspolnih likov. Analiza učnih gradiv je pokazala, da tako osnovnošolska kot srednješolska učna gradiva takšnih tematik ne obravnavajo. Poleg drugih spolnih identitet v besedilu učnih gradiv prav tako nisem zasledila besedil, ki bi obravnavala homoseksualno usmerjenost.
Liki moškega in ženskega spola niso enakovredno zastopani. V večini učnih gradiv prevladujejo liki odraslih moških, kar kaže na neenakovreden položaj med spoloma. V tem smislu so določena učna gradiva še vedno dokaj diskriminatorna. Ne smemo reči, da so vsa učna gradiva takšna, saj so izjeme, ki se trudijo bolj enakovredno zastopati oba spola, tako odrasle moške in ženske kot dekleta in fante. So pa vsa učna gradiva, ki so bila zajeta v analizo, diskriminatorna v smislu nezastopanosti drugih spolnih identitet. V nobenem učnem gradivu, tako v besedilih kakor v slikovnem gradivu, se niso pojavili liki, ki ne bi bili del binarnega spolnega sistema. To bi najlažje presegli v jezikoslovnih učnih gradivih, predvsem berilih, kamor bi lahko vključili besedila ter tudi slikovno gradivo, ki npr. prikazuje oziroma govori o družini z dvema mamama ali očetoma ipd.
Ko gre za prikazovanje likov v slikovnem gradivu učnih gradiv, je analiza pokazala, da so tako v besedilih kot tudi v slikovnem gradivu največkrat prikazani liki moških. O pomenu slikovnega gradiva piše tudi T. Devjak (2005), saj je lahko slika v besedilu »tudi neka osnovna slikovna informacija in je namenjena tudi 'branju' in ne le gledanju« (str. 8). Določeno slikovno gradivo je lahko dopolnitev besedilu s tem, ko doda kakšen nov podatek (Devjak, 2005). Po M. M.
Narahara (1998 v Sovič in Hus, 2015) je slikovno gradivo pogosto obravnavano le kot dodatek, čeprav je več kot le to. Lahko je polno stereotipov. Slikovno gradivo prav tako igra pomembno vlogo pri socializaciji spolnih vlog. Kot piše N. Č. Sadar (1991), »šolske knjige prikazujejo ženske kot žene, matere, sestre ali tajnice; moške pa v bolj variabilnih funkcijah, toda manj pogosto kot može in očete« (str. 45).
Na podlagi dobljenih rezultatov analize slikovnega gradiva osnovnošolskih učnih gradiv in predstavitve likov v njem je opaziti nekaj stereotipnih predstavitev spola. Odrasle ženske se največkrat pojavijo v slikovnem gradivu, ki je povezano z delom doma (nakupovanje, gospodinjska opravila ipd.). Gre za stereotipno predstavitev žensk, ki je še vedno prisotna v naši družbi. Zanimivo pa je tudi to, da je druga kategorija, kjer so odrasle ženske veliko zastopane, prav tako povezana z zasebnim okoljem. To je skrb za druge. Kot sem že zapisala, se s takšnim slikovnim gradivom, kjer so odrasle ženske stereotipno predstavljene, le utrjuje stereotipna predstava o ženski kot gospodinji in skrbnici doma. Če pa pogledamo slikovno gradivo, ker so upodobljeni liki odraslih moških, smo prav tako priča stereotipni predstavi o moškem. Največ jih je namreč upodobljenih v kategoriji delo, ki je povezana s službo in njenimi dejavnostmi. Tudi s takšnimi upodobitvami odraslih moških utrjujemo spolne stereotipe in neenakost med spoloma.
89
Na podlagi dobljenih rezultatov o socialnem položaju likov v slikovnem gradivu v osnovnošolskih učnih gradivih bi lahko sklepali, da so odrasli moški edini predstavniki višjega sloja. Pri tem gre za povezavo med besedilom in slikovnim gradivom, kjer so na primer v delovnem zvezku za zgodovino in učbeniku za glasbeno umetnost upodobljeni večinoma liki bogatih, vplivnih odraslih moških.
Analiza slikovnega gradiva in besedila je pokazala, da se večina besedila in slikovnega gradiva ujema. Ne le, da je slikovno gradivo lahko z novimi podatki dopolnitev besedilu, kot piše T. Devjak (2005), lahko ga še podkrepi. V učbeniku za glasbeno umetnost (Pesek, 2018) je to ujemanje besedila in slikovnega gradiva zelo opazno. Večina likov je moških glasbenikov, skladateljev in ustvarjalcev, ki so tudi slikovno prikazani. V zelo majhnem deležu se besedilo in slikovno gradivo ne ujemata in ilustracije besedil niso povsem usklajene s pripadajočim besedilom. Če se v slikovnem gradivu ne pojavi lik, ki v besedilu igra pomembno vlogo, lahko to da napačno sporočilo bralcu oziroma zmanjša pomembnost vloge določenega lika.
Glede na rezultate dela raziskave, kjer me je zanimala socialna predstavitev spola v učnih gradivih, sem ugotovila, da se presenetljivo veliko likov moških pojavlja v zasebnem okolju, kjer so dejavni doma ali pri skrbi za druge. Določena učna gradiva so na to bolj pozorna, npr. delovni zvezek za matematiko (Cotič idr., 2019), kjer v besedilnih nalogah najdemo tudi lik moškega, ki kuha. Razlike v socialnih predstavitvah moškega in ženskega spola so najbolj vidne v tem, da so odrasli moški v besedilih najbolj zastopani v kategoriji delo, odrasle ženske pa v kategorijah, ki so povezane z domom in skrbjo za druge. Podobno kot pri odraslih ženskah ne gre spregledati podatka, da so dekleta najbolj zastopana v kategoriji dom. Pri tem gre za stereotipno predstavljanje moških in žensk, saj so moški pretežno dejavni v javnem okolju, ženske pa največ v zasebnem okolju. S tem utrjujemo stereotipne spolne vloge, ki so jih učenci in učenke deležni prek učnih gradiv. Ker se besedilo in slikovno gradivo v učnih gradivih v večini primerov ujemata ter je slikovno gradivo vizualna podpora besedilu, ne preseneča podatek, da so tudi v slikovnem gradivu odrasli moški največkrat upodobljeni pri dejavnostih, povezanih z delom. Enako velja za odrasle ženske, ki so največkrat upodobljene med dejavnostmi znotraj doma in skrbjo za druge. Če preveč poudarjamo različne družbene vloge, ki jih lahko imata spola, lahko pripomoremo k še močnejšemu stereotipnemu mišljenju. To lahko vodi v diskriminacijo in še večjo družbeno neenakost med moškimi in ženskami (Aktivni.Vsi: smernice za odpravljanje stereotipov ter krepitev enakosti žensk in moških, 2017).
Prevladi likov moškega spola v besedilih in slikovnih gradivih učnih gradiv se bomo še vsaj nekaj časa težko izognili. Določena učna gradiva so primer dobre prakse, kjer je to možno doseči. Na drugi strani pa lahko najdemo primere učnih gradiv, kjer se zaradi zgodovinskih dejstev (npr. kdo so bili vladarji ipd.) prevladi moških likov ne bomo mogli izogniti. K zmanjšanju takšne razlike med liki moškega in ženskega spola bi lahko pripomogli s tem, da bi se v takšna učna gradiva vpletlo čim več oseb ženskega spola, za katere je dokazano, da so imele pomembno vlogo v preteklosti.
Veliko več lahko naredimo pri rabi jezika, ki je lahko manj seksistična. Tako smo lahko pozorni na spolno občutljivo rabo jezika, s katero pripomoremo k večji enakosti med spoloma. »Skozi vsakdanji govor in slovnična pravila se kažeta spol in spolne razlike.« (Aktivni.Vsi: smernice
90
za odpravljanje stereotipov ter krepitev enakosti žensk in moških, 2017, str. 21) Primer učnega gradiva, kjer so avtorji/-ice bili pozorni na spolno občutljivo rabo jezika, je učbenik za glasbeno umetnost (Pesek, 2018). Predvsem v nalogah se pojavi veliko primerov uporabe jezikovnih oblik za ženske in moške, npr. »Katere glasbene primere si poslušal/-a?« (Pesek, 2018, str. 57) ali »Zapoj jo skupaj s sošolci in sošolkami« (prav tam, str. 39). Avtorji in avtorice učbenika za naravoslovje v 7. razredu (2018) pa že na drugi strani zapišejo »V gradivu smo zaradi jasnosti zapisa uporabili le moški spol, ki je slovnično nevtralen« (str. 2).
Glede na opredelitve diskriminacije in priporočila za pisanje učnih gradiv, ki sem jih podala, bi lahko rekli, da je večina učnih gradiv diskriminatornih. Ženske se prevečkrat pojavljajo pri dejavnostih, ki so povezane s stereotipnimi opravili, in enako velja za moške. Določena učna gradiva sicer od tega odstopajo, vendar so še vedno v manjšini. Kot pišejo J. Curk idr. (2001), se stereotipi osredotočajo na lastnosti, ki so značilne za neko skupino, pri tem pa pozabljajo na razlike med posamezniki. To je zaslediti v večini učnih gradiv. Če stereotipe potiskamo na stran in jih ne odpravljamo, lahko to privede do diskriminacije. Kot sem že pisala, je diskriminacija nasprotje enakosti in enakopravnosti, kot jo opredeljujeta N. Kogovšek in B. Petković (2007).
»Značilne spolne vloge in lastnosti žensk in moških se določajo, ohranjajo, obnavljajo ali spreminjajo skozi sisteme socializacije, vzgoje in izobraževanja, politične in ekonomske sisteme, zakonodajo ter kulturo in tradicijo.« (Pokaži mi pot do enakosti spolov, 2017, str. 4).
Določene vloge tako še vedno pripisujemo določenemu spolu glede na pričakovanja, ki jih ima družba do njih. Šola kot prostor, kjer otroci in mladi preživijo velik del svojega otroštva in mladosti, ima z vsebinami, ki jih ponuja, pomemben vpliv nanje. Kot je zapisano v skripti Pokaži mi pot do enakosti spolov (2017), »sistem vzgoje in izobraževanja pogosto reproducira stereotipne družbene vloge žensk in moških, ki se odražajo tako v izobraževalnih vsebinah in programih kot v poklicnih in študijskih usmeritvah« (str. 20). Učna gradiva pa niso diskriminatorna le iz vidika neenake zastopanosti moških in žensk, temveč tudi iz vidika ostalih družbenih skupin, ki se v učnih gradivih niso pojavile (npr. homoseksualno usmerjene osebe ali osebe drugih spolnih identitet).
Priporočilom in kriterijem za izbor in potrjevanje učnih gradiv, bi lahko dodali to, da so učitelji in učiteljice ter avtorji in avtorice učnih gradiv pozorni na vidik spola, ki je velikokrat med kriteriji in priporočili spregledan. V besedilu in slikovnem gradivu učnih gradiv naj bodo pozorni na:
- enakovredno zastopanost moških in žensk v učnih gradivih;
- moški in ženski liki naj ne bodo stereotipno predstavljeni oziroma v čim manjši meri;
- spolno občutljivo rabo jezika (npr. uporabo moške in ženske slovnične oblike);
- zastopanost drugih spolnih identitet in usmerjenosti.
91
V VIRI IN LITERATURA
Aktivni.Vsi: smernice za odpravljanje stereotipov ter krepitev enakosti žensk in moških. (2017).
Ljubljana: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Pridobljeno s
http://mddsz.arhiv-spletisc.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/enake_moznosti/Ak tivniVsiSmernice.pdf
Amnesty International Slovenija. (b.d.). Pridobljeno s http://sola.amnesty.si/diskriminacija Anatrella, T. (2015). Teorija spola: kulturni izzivi. Ljubljana: Novi svet.
Antić Gaber, M. (2014). Biološki/družbeni spol ali kako misliti razmerja socialnega, kulturnega in biološkega. V A. Fausto-Sterling, Biološki/družbeni spol: biologija v družbi (str. 161–
171). Ljubljana: Krtina.
Atay, M. in Danju, I. (2012). Analysis of 1st grade and 5th grade textbooks and primary school students' views about personal traits in gender role in society. Procedia-Social and Behavioral Sciences, 47, 64–73. Pridobljeno s
https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1877042812023506
Avsec, A. (2002). Razlike med spoloma v vrednostnih ocenah spolno stereotipnih osebnostnih lastnosti. Anthropos: časopis za psihologijo in filozofijo ter za sodelovanje humanističnih ved, 34(4/6), 19–34.
Baloh, E., Lenart, B. in Stankovič, M. (2016). Geografija 9. Samostojni delovni zvezek za geografijo v devetem razredu osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Becker, J. C. in Sibley, C. G. (2016). Sexism. V T. D. Nelson (ur.), Handbook of prejudice, stereotyping and discrimination (str. 313–336). New York; London: Psychology Press.
Biološki spol. (b.d.). V LGBTQ slovar. Pridobljeno s
https://www.kulturnicenterq.org/lgbtqslovar/spol/
Brown, R. (1995). Prejudice: its social psychology. Oxford: Blackwell.
Brugeilles, C., in Cromer, A. (2009). Promoting Gender Equality Through Textbooks – A Methodological Guide. Paris: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization. Pridobljeno s https://unesdoc.unesco.org/ark:/48223/pf0000158897_eng Cankar, F. (2004). Vloga in pomen spolnih stereotipov v samopodobi učencev in učenk.
Anthropos: časopis za psihologe in filozofe ter za sodelovanje humanističnih ved, 36(1/4), 315–326.
Cerar, M. (2005). Nekateri (ustavno) pravni vidiki načela nediskriminacije. V D. Zagorac, Enakost in diskriminacija. Sodobni izzivi za pravosodje (str. 21–54). Ljubljana: Mirovni inštitut.
Cotič, M., Felda, D., Dražič, S., Mešinović, S., Žakelj, A. in Bon Klanjšček, M. (2019).
MATEMATIKA 7. Samostojni delovni zvezek. Ljubljana: DZS.
MATEMATIKA 7. Samostojni delovni zvezek. Ljubljana: DZS.