V sklopu tega vprašanja me je najprej zanimalo, kako so liki predstavljeni v besedilih učnih gradiv.
DEJAVNOSTI LIKOV V BESEDILU
Dom Delo Skrb za
druge
Prosti čas Ostalo SKUPAJ
f f [%] f f [%] f f [%] f f [%] f f [%] f f [%]
Moški 54 42,9 731 75,2 63 64,9 133 52,6 635 83,5 1616 73,2
Ženske 38 30,2 101 10,4 27 28,9 43 17,0 75 9,8 284 12,9
Dekleta 23 18,3 68 7,0 4 4,1 39 15,4 19 2,5 153 6,9
Fantje 11 8,6 72 7,4 3 3,1 38 15,0 32 4,2 156 7,0
Druge spolne identitete
0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0
SKUPAJ 126 100,0 972 100,0 97 100,0 253 100,0 761 100,0 2209 100,0 Tabela 61: Število in delež [%] likov glede na dejavnosti likov v besedilu vseh učnih gradiv
Graf 29: Delež [%] likov glede na dejavnosti likov v besedilu vseh učnih gradiv
Ko gre za dejavnosti likov v besedilu, jih je največ predstavljenih pri dejavnostih, ki so povezane z delom (opravljanje službe, izobraževanje oziroma šolanje). Največ likov je moških,
42,90% 75,20% 64,90% 52,60% 83,50% 73,20%
30,20% 10,40% 28,90% 17,00% 9,80% 12,90%18,30% 7,00% 4,10% 15,40% 2,50% 6,90%8,60% 7,40% 3,10% 15,00% 4,20% 7,00%
0% 0% 0% 0% 0%
D O M D E L O S K R B Z A D R U G E P R O S T I Č A S O S T A L O S K U P A J
DEJAVNOSTI LIKOV V BESEDILU
Moški Ženske Dekleta Fantje Druge spolne identitete
82
npr. v učbeniku za glasbeno umetnost in zgodovino v 7. razredu osnovne šole se večinoma pojavljajo le liki moških. To, da so odrasli moški med vsemi kategorijami najbolj zastopani ravno v kategoriji delo, lahko kaže na to, da se o odraslih moških še vedno največ piše v povezavi z njihovim delom in dejavnostmi, povezanimi z delom. S tem se utrjuje stereotipna podoba o moškem kot liku, dejavnem v javnem okolju. Sledijo liki žensk ter nato še fantov in deklet. Pri dekletih in fantih gre v veliko primerih za njihovo izobraževanje in delo, povezano s šolo. Kar nekaj takšnih primerov najdemo v samostojnem delovnem zvezku za matematiko v 7. razredu. Pri dejavnostih sledijo prostočasne dejavnosti, kjer prav tako prevladujejo liki moških, vendar ne tako izrazito kakor v kategoriji delo. V dejavnosti prostega časa sem uvrstila športne dejavnosti, branje knjig, druženje s prijatelji ipd. Preostali liki (ženske, dekleta in fantje) so v besedilih zastopani dokaj enakovredno. V kategoriji dom (gospodinjska opravila, nakupovanje, vrtnarjenje ipd.) je prav tako največ moških likov, ki jim v nekoliko manjši meri sledijo še ženske, dekleta in fantje. Tu ne gre spregledati podatka, da so bila dekleta prav v kategoriji dom in z njim povezanimi dejavnostmi največkrat zastopana. Dekleta se v manjših deležih pojavljajo v ostalih kategorijah, ki niso v tolikšni meri povezane z zasebnim okoljem.
Tudi za odrasle ženske bi lahko rekli, da so predstavljene na stereotipen način, saj je največ njihovih dejavnosti v besedilih povezanih z domom (skrb za dom, gospodinjska opravila itd.) ter skrbjo za druge. S tem se utrjuje stereotipna predstava o razdelitvi dela med moškimi in ženskami ter njihovim pojavljanjem v javnem in zasebnem okolju. Med vsemi dejavnostmi je najmanj likov predstavljenih pri skrbi za druge. Za druge najbolj skrbijo moški, nato ženske, najmanj pa dekleta in fantje. V kategorijo ostalo sem uvrstila like, ki jih ni bilo možno uvrstiti v nobeno izmed ostalih kategorij oziroma v besedilih niso bili aktivni. Tako so v kategoriji ostalo liki, ki so pasivni in so npr. zapisani le kot avtorji določenih besedil. Izrazito prevladujejo liki moških, ki jim podobno kot v kategoriji delo sledijo ženske, dekleta in fantje. V besedilih učnih gradiv ni bilo zaznati drugih spolnih identitet in posledično tudi ne nobene njihove dejavnosti ali pasivnosti. Največ likov je tako aktivnih, približno tretjina vseh pa je pasivnih.
Med kategorijami je največ likov predstavljenih v javnem okolju, pri dejavnostih, povezanih z njihovim delom in prostim časom. Zelo majhen del pa jih je predstavljenih v zasebnem okolju, kjer skrbijo za dom in druge.
Razlike med moškimi in ženskami so predvsem v tem, da so moški največkrat predstavljeni med dejavnostmi, ki so povezane z njihovim delom. Na drugi strani pa so ravno pri teh dejavnostih ženske manj zastopane. Odrasle ženske in tudi dekleta so najbolj zastopane med dejavnostmi, ki so povezane z domom. Še vedno so tako moški najbolj aktivni v javnem okolju, ženske pa v zasebnem.
83
Zanimalo me je tudi, kako so liki predstavljeni v slikovnem gradivu učnih gradiv.
DEJAVNOSTI LIKOV V SLIKOVNEM GRADIVU
Dom Delo Skrb za
druge
Prosti čas Ostalo SKUPAJ
f f [%] f f [%] f f [%] f f [%] f f [%] f f [%]
Moški 12 48,0 77 55,4 5 23,8 28 28,0 132 56,9 254 49,1
Ženske 7 28,0 21 15,1 4 19,0 9 9,0 29 12,5 70 13,5
Dekleta 0 0,0 12 8,6 2 9,5 13 13,0 10 4,3 37 7,2
Fantje 0 0,0 9 6,5 3 14,3 12 12,0 45 19,4 69 13,3
Druge spolne identitete
0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0
Spolno neoprede-ljeni liki
0 0,0 11 7,9 0 0,0 6 6,0 5 2,2 22 4,3
Oba spola skupaj
6 24,0 9 6,5 7 33,3 32 32,0 11 4,7 65 12,6
SKUPAJ 25 100,0 139 100,0 21 100,0 100 100,0 232 100,0 517 100,0 Tabela 62: Število in delež [%] likov glede na dejavnosti likov v slikovnem gradivu vseh učnih gradiv
Graf 30: Delež [%] likov glede na dejavnosti likov v slikovnem gradivu vseh učnih gradiv
Velikega deleža likov ni bilo možno uvrstiti v nobeno kategorijo dejavnosti. V teh primerih gre za pasivne like, ki so v slikovnem gradivu upodobljeni na portretih in ne prikazujejo nobene dejavnosti. To velja za vse kategorije likov.
48,00% 55,40% 23,80% 28,00% 56,90% 49,10%
28,00% 15,10% 19,00% 9,00% 12,50% 13,50%
0% 8,60% 9,50% 13,00% 4,30% 7,20%
0% 6,50% 14,30% 12,00% 0 13,30%
0% 0% 0% 0% 0% 0%0% 7,90% 0% 6,00% 2,20% 4,30%
24,00% 6,50% 33,30% 32,00% 4,70% 12,60%
D O M D E L O S K R B Z A D R U G E P R O S T I Č A S O S T A L O S K U P A J
DEJAVNOSTI LIKOV V SLIKOVNEM GRADIVU
Moški Ženske Dekleta Fantje Druge spolne identitete Spolno neopredeljeni liki Oba spola
84
V vseh kategorijah prevladujejo liki moških, najmanj izrazito še pri dejavnostih, ki so povezane s skrbjo za druge. Liki so največkrat upodobljeni pri svojem delu ali izobraževanju. Liki odraslih moških so bili največkrat upodobljeni pri dejavnostih, ki so povezane z njihovim delom. Gre za stereotipno predstavitev moškega kot lika v javnem okolju in nekoga, ki dela oziroma je zaposlen. Sledijo dejavnosti, povezane s prostim časom. Tudi tukaj med posamezniki prevladujejo liki moških pred liki deklet in fantov ter žensk. Največ likov v tej kategoriji je iz slikovnega gradiva, kjer sta oba spola prikazana skupaj. Dejavnosti, ki so povezane z zasebnim življenjem, domom in skrbjo za druge, predstavljajo najmanjši delež dejavnosti. V kategoriji dom so zastopani le liki moških in žensk ter liki obeh spolov skupaj.
Pri tem je pomemben podatek, da so med vsemi kategorijami prav v tej liki odraslih žensk najbolj zastopani. Podobno kot pri odraslih moških v kategoriji delo bi lahko rekli, da so ženske predstavljene stereotipno. Odrasle ženske imajo najvišji delež likov ravno v kategorijah dom ter skrb za druge, se pravi so bolj zastopane v zasebnem in ne v javnem okolju. Podobno je v kategoriji skrb za druge, kjer je sicer največ slikovnega gradiva, kjer sta oba spola upodobljena skupaj.
V učnih gradivih novejšega datuma izdaje je opaziti, da se število in dejavnosti likov pojavljajo bolj enakovredno in liki moških ne prednjačijo pred liki žensk. Takšen primer je samostojni delovni zvezek za matematiko v 7. razredu, kjer se liki tako moških in žensk kakor liki fantov in deklet pojavljajo v dokaj enakem številu. Pri tem moramo izvzeti lik fanta Matica, ki se pojavlja skozi celoten delovni zvezek kot nekakšen spremljevalec učencem in učenkam pri učenju in usvajanju novih znanj.
4 PREDLOGI ZA RAZVOJ ENAKOVREDNEGA SISTEMA SPOLOV V UČNIH GRADIVIH
Spolne vloge v družbi so priučene že v zgodnjem otroštvu. To se zgodi preko socializacije doma, v šoli in širši družbi. Kot sta M. Atay in I. Danju (2012) že omenili, se otroci priučijo primernih spolnih vlog iz različnih virov. Najprej se to zgodi v družini, kjer mati, oče, bratje in sestre vplivajo na učenje primernih spolnih vlog, vedenj in odnosov. To se nadaljuje v šoli, kjer se največ spolnih vlog naučijo prek učbenikov in šolskih gradiv. Ravno zaradi pomembnosti učbenikov v življenju otrok morajo učitelji in pisci učbenikov dati večji pomen osveščanju o spolnih stereotipih in njihovem negativnem vplivu (Atay in Danju, 2012).
Pomembno je poudariti, da so spolni stereotipi škodljivi tako za ženske kot moške. Učence bi bilo treba naučiti kritičnega mišljenja, saj bi se s tem še bolj zavedali negativnih vplivov spolnih stereotipov. Učbeniki, ki predstavljajo moške in ženske na stereotipen način, ne pripomorejo k intelektualnemu razvoju otroka (Atay in Danju, 2012).
Učitelji bi morali pri svojem predmetu pričeti z uvajanjem novih učnih vsebin, ki bi bila v skladu z raznolikostjo njihovega razreda (Vižintin, 2017). Kot pišeta M. Vah Jevšnik in K. Toplak (2011), je treba »poudariti, da cilj medkulturnega izobraževanja ni samo ozaveščanje
85
o človekovih pravicah, multikulturnosti, integraciji in diskriminaciji, temveč tudi ozaveščanje o lastnem delovanju in vrednotah. Gre za izogibanje pasivnosti in uporabo pridobljenega znanja in veščin v vsakdanjem življenju.« (prav tam, str. 43).