Učenec z gibalno oviranostjo za uspešno šolanje potrebuje prilagojeno organizacijo pouka (prilagoditve prostora, didaktičnih pripomočkov in opreme ter časa), izvajanje pouka (prilagoditve pri poučevanju in učenju ter pri preverjanju in ocenjevanju znanja) (Ahčin, Morel Bera, Čuk, Fučka, 2003).
»Načine preverjanja in ocenjevanja znanja je treba, glede na otrokove ovire, ustrezno prilagoditi in pri tem upoštevati:
- merilo za napredovanje v višji razred so doseženi minimalni standardi znanja pri vseh predmetih, ob izvajanju individualiziranega programa;
- upoštevanje učenčevih posebnih potreb v strukturiranju učnega procesa v šoli in doma tempo dela, individualizacija in diferenciacija;
- preverjanje znanja (poudarek na ustnem ali pisnem ocenjevanju, v skladu z učenčevim močnim področjem);
- podaljšan čas za pisanje testov ali drugih pisnih nalog, manjše število nalog istega tipa v šoli in doma;
- učenčevo znanje lahko učitelj preverja in ocenjuje ustno ali pisno, lahko tudi s pomočjo spremljevalca, pri tem izbere najustreznejši tip nalog (obkroževanje, podčrtovanje, povezovanje, polodprta vprašanja, naloge z alternativnimi odgovori ...) glede na stopnjo senzo-motorične oviranosti in glede na zmožnost komunikacije;
- čas preverjanja znanja pri kontrolnih in šolskih nalogah se lahko podaljša do 50 %;
- učencu se omogoči individualno preverjanje in ocenjevanje znanja, način preverjanja in ocenjevanja znanja naj bo opredeljen v individualiziranem programu;
- učencu se po potrebi podaljša čas pri preverjanju in ocenjevanju znanja ali pa se mu omogoči več krajših prekinitev med preverjanjem« (Ahčin, Morel Bera, Čuk, Fučka, 2003).
Pri otrocih, ki so gibalno ovirani, je potrebno razvijati močna področja in delo usmeriti v ohranjanje gibalnih sposobnosti. Didaktične pripomočke, materiale in sredstva je potrebno ustrezno izbrati. Vsi, ki delajo z gibalno oviranim učencem, morajo pri materialih biti pozorni na velikost, površino, barve … Otrok rabi prilagojen delovni prostor (miza, stol, voziček) in pregleden prostor, ki bi naj bil prilagojen tudi glede na njegovo dominantno stranskost. Prilagojene morajo biti tudi zunanje površine (igrišče, igrala, peskovnik) (Karpljuk idr., 2013).
Cilje lahko diferenciramo, individualiziramo in jih prilagajamo. Učitelj mora imeti vodilo – kakšno uporabno znanje, katere veščine mora učenec razviti, da bo lahko uspešen (Opara, 2015).
»Da so učenci, ki so gibalno ovirani, pri pouku športa uspešni, potrebujejo:
- prilagojen prostor (dovolj široka vrata, veliko prostora za gibanje);
- prilagojene pripomočke in športno opremo (hokejske palice, držala zanje, žoge različnih velikosti, penaste žoge …);
- omogočiti jim moramo dovolj časa za utrjevanje;
- upoštevati metodično-didaktične prilagoditve (več ponazoril, dodatno razlago, zmanjšan prostor, uporaba balona namesto žoge …) in
- nenazadnje potrebno je ustrezno znanje in poznavanje stroke učitelja, ki jih poučuje« (Lamovec, 2015, str. 44).
Če je športna dejavnost pravilno vodena, lahko pripomore k dokončnemu izoblikovanju posameznikove samopodobe, vključevanje v športno vadbo, pri kateri posameznik prevzema različne vloge, je lahko za socialno manj kompetentne učence tudi izjemno sredstvo socializacije. Za nekatere učence so ure športne vzgoje, ki jih imajo po urniku, premalo in rabijo še dodatne vaje, spodbude in individualno delo, kar lahko učitelj izvede v okviru dopolnilnega pouka (Kovač idr., 2011).
»Pri ocenjevanju učitelj upošteva naslednja osnovna izhodišča:
• Ocenjuje predvsem učenčevo gibalno znanje ob upoštevanju individualnih sprememb v telesnem in gibalnem razvoju. Upošteva, da so učenci različni, saj so njihove značilnosti in sposobnosti odvisne od njihovih dispozicij, predhodnih izkušenj in družbenega okolja, v katerem živijo. Zato jim postavi individualne cilje, poišče vsebine, kjer bodo uspešni, diferencira metodične postopke in poudarja pomembnost njihovega osebnega napredka.
• Osnova za ocenjevanje je doseganje standardov znanja in sposobnosti po vzgojno-izobraževalnih obdobjih, ki so opredeljeni v učnem načrtu.
• Ocenjuje se takrat, ko je določena praktična in teoretična vsebina obravnavana in utrjena ter jo obvlada večina učencev. Glede na individualne značilnosti učencev lahko učitelj preverja in ocenjuje različne vsebine.
• Kriteriji ocenjevanja morajo biti na začetku šolskega leta jasno predstavljeni vsem učencem.
• Uporablja naj različne načine ocenjevanja in ocenjuje različna področja: nastopi, pisni in ustni ter drugi izdelki.
• V prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju naj ocenjuje predvsem izbrana temeljna znanja, v zadnjem vzgojno-izobraževalnem obdobju pa predvsem uporabo znanj v različnih avtentičnih situacijah.
• Pri ocenjevanju znanja je treba upoštevati veljavno zakonodajo« (Kovač idr., 2011, str. 52).
Učitelj si za ocenjevanje sestavi opisnike in kriterije.
Tabela 1: Opisniki za izvedbo tehnične naloge (Bergoč, 2012, str. 230)
Ocenjevalna
lestvica Opisnik za izvedbo tehnične naloge
5 Učenec izvede nalogo samostojno, zanesljivo in brez napak ali z eno do dvema manjšima napakama.
4 Učenec izvede nalogo samostojno, vendar ne popolnoma zanesljivo in z več manjšimi napakami.
3 Učenec izvede nalogo samostojno, vendar izvedba ni popolnoma zanesljiva; med izvedbo naredi večjo napako ali več manjših napak.
2 Učenec izvede nalogo samostojno, vendar nezanesljivo;
med izvedbo naredi več večjih napak.
1 Učenec ne izvede naloge oz. je neuspešen v njenem izvajanju.
Tabela 2: Opisnik za izvedbo igre (Bergoč, 2012, str. 230)
Ocenjevalna lestvica
Opisnik za izvedbo igre
5 Učenec zna različne tehnične elemente in jih učinkovito uporablja v različnih taktičnih rešitvah. Uspešno se giblje po prostoru. Igralne situacije zaključuje učinkovito. Pozna pravila igre.
4 Učenec uporablja različne tehnične elemente v igri z manjšimi napakami. Zna nekatere osnovne taktične rešitve in jih poskuša uporabiti v igri. Uspešno se giblje po prostoru.
Igralne situacije zaključuje učinkovito. Pozna pravila igre.
3 Učenec uporablja v igri samo nekatere tehnične elemente, izvede jih z manjšimi in večjimi napakami. Uporaba ustreznih
taktičnih rešitev je v posameznem delu igre pomanjkljiva.
Ima manjše težave pri gibanju po prostoru, izvedba je počasnejša. Pri zaključevanju igralnih situacij je le redko uspešen. Pozna samo nekatera pravila igre.
2 Učenec uporablja v igri samo nekatere tehnične elemente, pri njihovi izvedbi dela večje napake. Slabše se znajde v prostoru, izvedba elementov je počasna. Večkrat izgubi žogo, pri zaključevanju igralnih situacij je običajno neuspešen. Slabo pozna pravila igre in ne pozna svoje vloge na igralnem mestu.
1 Učenec ne zna tehničnih elementov, pri izvedbi dela večje napake. Ne pozna taktičnih rešitev in pravil igre. Pri zaključevanju igralnih situacij je neuspešen.
3 CILJI RAZISKAVE
V okviru raziskave želimo:
1. ugotoviti, katere prilagoditve uporablja učitelj pri ocenjevanju znanja izbranega učenca z gibalno oviranostjo;
2. predstaviti kriterije za ocenjevanje znanja izbranega učenca z gibalno oviranostjo pri posamezni praktični in teoretični vsebini;
3. ugotoviti, katere vrste in načine ocenjevanja znanja uporablja učitelj pri ocenjevanju znanja izbranega učenca z gibalno oviranostjo;
4. v preglednici predstaviti vsebine, prilagoditve pri ocenjevanju in kriterije za ocenjevanje praktičnega ter teoretičnega znanja za izbranega učenca.
4 HIPOTEZE
1. Učitelj uporablja pri ocenjevanju znanja izbranega učenca z gibalno oviranostjo prilagoditve vsebin, časa, prostora.
2. Učitelj mora prilagoditi kriterije ocenjevanja.
3. Učitelj uporablja različne načine ocenjevanja.
5 METODA IN RAZISKOVANI PRISTOP
Diplomsko delo je kvalitativna raziskava, kjer je vključen študij primera. Uporabljeni tehniki zbiranja podatkov v raziskavi sta polstrukturiran intervju in analiza dokumentov (učni načrt, individualizirani program).