Vrste cerebralne paralize

V literaturi najdemo različne klasifikacije cerebralne paralize. A. Vrlič Danko (2005) pravi, da je pri posamezniku mogoče prepoznati vse oblike cerebralne paralize, določene posledice se ne nanašajo samo na določeno obliko.

A. Meholjić-Fetahović in Muftić (2007) pravita, da poznamo več oblik cerebralne paralize, delimo jo glede na patofiziologijo, spremembe mišičnega tonusa in glede na porazdelitev na telesu.

Glede na spremembe mišičnega tonusa ločimo:

- hipertonijo, - hipotonijo,

- rigidnost (Meholjić-Fetahović, Muftić, 2007).

Glede na porazdelitev na telesu ločimo:

- kvadriplegijo – kvadriparezo, - triplegijo – triparezo,

- diplegijo – diparezo, - hemiplegijo – hemiparezo,

- monoplegijo – monoparezo (Cerebralna paraliza – definicije, vzroki, pogostost, oblike, b. d.).

Glede na stopnjo prizadetosti ločimo:

- lažjo obliko, - zmerno obliko,

- težko obliko (Cerebralna paraliza, b. d.).

Glede na patofiziologijo ločimo:

- spastično obliko cerebralne paralize;

- diskinetično obliko cerebralne paralize (atetoza, horeoatetoza, distonija);

- ataksično obliko cerebralne paralize (dominantni so simptomi poškodbe malih možganov);

- kombinirano obliko cerebralne paralize (Meholjić-Fetahović, Muftić, 2007).

2.2.3.1 SPASTIČNA OBLIKA CEREBRALNE PARALIZE

Spastična oblika cerebralne paralize je najpogostejša oblika, pojavi se približno pri 70–

80 odstotkih otrok s cerebralno paralizo. Do spastične oblike cerebralne paralize pride

zaradi poškodb živčnih celic v možganski skorji (Types of Cerebral Palsy, b. d.).

Spastičnost je lahko blage oblike, ki vpliva samo na nekaj gibov ali težje oblike, kjer povečan mišični tonus zajame celo telo. Najpogosteje se težave kažejo v povečani mišični napetosti okončin, lahko pa so prizadeti tudi drugi deli telesa, na primer mišice vratu, obraza in prsnega koša (Cerebral Palsy Source, b. d.). A. Vrlič Danko (2005) pravi, da je pri spastični obliki cerebralne paralize prizadet tisti del možganov, ki je odgovoren za nadzorovanje mišic obraza, udov in trupa; prizadeti so nevroni, ki sprožijo hitro gibanje. »Na prizadetih udih se ena skupina mišic preveč krči, medtem ko je nasprotna skupina prešibka, da bi se uprla kontrakcijam. Spastični otroci imajo nenormalno držo in refleksno aktivnost, ki je višja od normalne« (Vrlič Danko, 2005, str. 16).

Pri ljudeh s spastično obliko cerebralne paralize lahko gre za enostransko prizadetost obeh okončin (leva roka, leva noga oziroma roka), samo ene okončine (leva in desna roka oziroma noga) ali pa vseh okončin (rok in nog). Čeprav gre pri spastični obliki cerebralne paralize za poškodbe v možganih, ta ni progresivna. Je pa res, da se mišični tonus in zakrčenost mišic lahko sčasoma povečujeta. Na to večinoma vpliva tesnoba, prekomerna utrujenost (Cerebral Palsy Source, b. d.).

2.2.3.2 ATETOIDNA (DISKINETIČNA) CEREBRALNA PARALIZA

Atetoza prizadene 20 do 30 odstotkov ljudi. Vzrok za to obliko cerebralne paralize je poškodba bazalnih gangljev, ki ležijo v srednjem delu možganov. Osebe imajo težave z nadzorovanjem mišic. Imajo mešani, nestabilni mišični tonus; povečan in zmanjšan.

Prizadete mišice, ki se spontano gibljejo, nehote premikajo in nimajo nadzora, so večinoma v rokah, nogah ali rokah ter samo v nogah in se kažejo kot počasno ritmično tresenje. Najpogosteje osebe ne morejo nadzorovati gibov dlani in stopal. V nekaterih primerih lahko zajamejo mišice obraza, jezika, dihanje in glasilke, kar povzroča težave pri govoru, prehranjevanju in tudi grimase na obrazu ter slinjenje. Včasih pa nekontrolirani in nehoteni mišični tonus zajame celo telo. Nenadzorovano gibanje se poveča v času čustvenega stresa, med spanjem pa popolnoma izginejo. Nehoteno gibanje je lahko majhno ali veliko, hitro, neredno ponavljajoče, naključno ali sunkovito.

Oseba z atetoidno obliko cerebralne paralize je tako lahko nenehno v gibanju in deluje nemirno. Nihanje gibanja povzroča, da ima oseba težave z držo, težko drži svoje telo

v stabilnem, pokončnem položaju pri hoji ali sedenju. Pogosto imajo težave s sluhom in obračanjem oči v določeno smer (Cerebral Palsy Source, b. d.). A. Vrlič Danko (2005) pravi, da je inteligentnost pri tej obliki cerebralne paralize po navadi normalna.

2.2.3.3 ATAKSIČNA CEREBRALNA PARALIZA

Ataksična cerebralna paraliza se pojavi pri 5 do10 odstotkih ljudi. Do te oblike cerebralne paralize pride zaradi nepravilnega delovanja malih možganov. V malih možganih je nadzorni center za ravnotežje in koordinacijo in usklajuje delovanje različnih skupin mišic. Ataksična oblika cerebralne paralize zato vpliva na koordinacijo gibanja in ravnotežje. Običajno prizadene vse štiri ude, poleg tega je za to obliko cerebralne paralize značilen tudi slab ali nizek mišični tonus ali hipotonija. Ataksična oblika cerebralne paralize na posameznika vpliva na več načinov. Običajno imajo bolj široko hojo, zaradi slabšega ravnotežja premikajo noge bolj narazen. Oseba deluje zelo nestabilna in tresoča, kar je posledica nižjega mišičnega tonusa, ko telo nenehno poskuša vzpostaviti ravnotežje. Pogosto imajo težave z zavedanjem lastnega telesa v prostoru. Težko presodijo tudi položaj lastnega telesa v odnosu do stvari, ki jih obkrožajo. Osebe z ataksično obliko cerebralne paralize imajo navadno sunkovit govor in tresejo z glavo (Cerebralna paraliza – definicije, vzroki, pogostost, oblike, b. d.).

Najpomembnejša značilnost ataksične cerebralne paralize je tremor (tresenje ali drhtavica delov telesa). To je še posebej prisotno in vidno, ko se oseba trudi in poskuša hitro ter natančno izvesti gibe (na primer pri pisanju ali odpenjanju in zapenjanju gumbov). Tremor je prisoten tudi pri izvrševanju namere; ko oseba želi vzeti knjigo, se mu roka začne tresti, tresenje se poveča z približevanjem željenemu predmetu in potrebuje veliko časa, da izvrši nameravano dejanje (Cerebral Palsy Source, b. d.). A.

Vrlič Danko (2005) pravi, da se pri tej obliki cerebralne paralize z leti izboljšujejo hoja, drža in funkcija rok.

2.2.3.4 MEŠANA OBLIKA CEREBRALNE PARALIZE

Mešana oblika cerebralne paralize združuje značilnosti različnih oblik cerebralne paralize, gre za kombinacijo dveh ali več vrst. Pojavi se pri približno 10-ih odstotkih ljudi. Možno je, da imajo osebe kombinacijo vseh treh oblik cerebralne paralize, najmanj pogosta pa je kombinacija atetoidne in ataksične oblike cerebralne paralize.

Osebe z mešano obliko cerebralne paralize imajo ponavadi povišan mišični tonus, ki je značilen za spastično obliko cerebralne paralize in nenadzorovane gibe, ki so značilni za atetoidno obliko cerebralne paralize (Cerebral Palsy Source, b. d.).

2.2.3.5 HIPOTONIČNA OBLIKA CEREBRALNE PARALIZE

Hipotonična oblika cerebralne paralize je zelo redka. Pri tej obliki gre za znižani mišični tonus. Hipotonija, ki se pojavi pri dojenčkih, se pogosto kasneje razvije v spastično in atetoidno obliko – spastičnost in nehotni gibi postanejo očitnejši tekom prvega leta življenja. Tudi motnja v duševnem razvoju se v zgodnjem obdobju otroka kaže kot hipotonija (Cerebralna paraliza –

definicije, vzroki, pogostost, oblike, b. d.).