Primerjava odgovorov intervjuja z učiteljicama 5. razreda osnovne šole v

Koliko let poučujete?

Učiteljica iz Slovenije poučuje 20 let, učiteljica iz Andaluzije pa 28 let.

Kateri predmet najraje poučujete? Zakaj?

Učiteljica iz Slovenije pove, da najraje poučuje družboslovne in naravoslovne predmete. Kot razlog navede okolje osnovne šole, ki je obdano z naravo; okolje ji namreč olajša predstavitev teoretičnega znanja, saj ga poveže s prakso. Pove, da se skozi okna nekaterih učilnic vidijo Kamniško-Savinjske Alpe, da živijo na vasi, ampak so vseeno blizu mesta. Kot prednost izpostavi, da je v bližnji okolici šole veliko travnikov in gozdov, kjer občasno raziskujejo.

Učiteljica iz Andaluzije najraje poučuje jezik in družboslovje. Po njenem mnenju je učenje jezika pomemben predmet, saj je jezik prisoten v večini življenjskih situacij in je pomemben del znanja, ki ga pridobi učenec v osnovnošolskem izobraževanju.

Poučevanje družboslovja ji je všeč, ker ji daje veliko različnih možnosti za izpeljavo učne ure, poleg tega pa ji je všeč vsebina predmeta.

Kaj menite o predmetu družba v četrtem in petem razredu? Njegov pomen, ustreznost vsebin, ustreznost učnih ciljev …

Učiteljica iz Slovenije pove, da je predmet dobro strukturiran, da povzema cilje, ki učencem omogočajo kasnejšo nadgradnjo znanja. Po njenem mnenju je del vsebin, namenjen zgodovini, preobširen. Predmetu pripisuje velik pomen, ker učenca izobrazi o okolju. Izpostavi tudi socialna omrežja in tehnologijo, čemur današnji učenci posvetijo čedalje več časa, posledično so manj časa zunaj, v naravi, kjer bi lahko bolje spoznavali svoje okolje.

Učiteljici iz Andaluzije se pouk družboslovja zdi zelo pomemben, ker učitelj pri pouku družboslovja učencu približa kulturno, naravno in socialno okolje, v katerem živi.

Učiteljica je poudarila pomembnost vsebin iz zgodovine, saj le-te učencu predstavijo zgodovinsko ozadje okolja, v katerem živi ter pomembne zgodovinske dogodke in posledice teh, s tem pa morebitno vplivanje na današnjo družbo.

68

Ali pogrešate katere učne cilje, vsebine? Bi katere izpustili?

Učiteljica iz Slovenije bi v učni načrt dodala vsebine, ki zajemajo spoznavanje občin in njihovih nalog, zmanjšala pa bi obseg vsebin, ki zajemajo zgodovino.

Učiteljica iz Andaluzije je mnenja, da so učne vsebine družboslovja v petem razredu preobširne. Pove, da bi se bolj kot na zgodovinska dejstva v petem razredu, morali osredotočiti na vsebine, s katerimi se otroci srečujejo v današnjih časih. Del zgodovinskih vsebin bi obravnavala kasneje, v višjih razredih. Vsebine, ki bi jih izpustila, so vsebine o kamninah in mineralih, vsebine o prebivalstvu in merilih za razvrstitev prebivalstva, vsebine, ki govorijo o dejavnikih, ki spreminjajo populacijo ozemlja (rojstvo, smrtnost, priseljevanje in izseljevanje in vsebine o aktivnem in neaktivnem prebivalstvu).

Katere metode dela najpogosteje uporabljate pri pouku družbe v petem razredu?

Učiteljica iz Slovenije pove, da v veliki večini uporablja metodo razgovora, metodo opazovanja in metodo dela s slikami, zemljevidi in fotografijami.

Učiteljica iz Andaluzije omeni, da se pogosto uporablja tradicionalno poučevanje, kjer je učitelj prenašalec znanja, učenec pa sprejemnik. Pove, da se veliko vsebin utrjuje in poglablja z zunajšolskimi aktivnostmi.

Uporabljate učbenik, delovni zvezek, elektronsko tablo, računalnik ipd.? Izvajate predmet tudi zunaj učilnice, v muzejih, na ekskurzijah?

Učiteljica iz Slovenije uporablja učbenik Družba in jaz 2. Poleg redne uporabe učbenika z učenci velikokrat obiščejo računalniško učilnico in se učijo s pomočjo spleta. Ker je v bližini šole veliko narave, pouk včasih poteka tudi zunaj. Obiščejo pa muzeje in pripravijo enodnevne ekskurzije. Elektronske table v učilnici nimajo.

Prav tako v Andaluziji, po besedah učiteljice, uporabljajo učbenik za družboslovje ter elektronsko tablo in splet. Učenci včasih pri pouku uporabljajo šolske prenosnike.

Poleg pouka v šoli pa izvajajo tudi obiske muzejev in obiščejo pomembne kraje v okolici.

69

Katere metode in oblike dela pri predmetu družba bi bilo po vašem mnenju potrebno pogosteje/redkeje uporabljati in katere ovire to preprečujejo?

Učiteljica v Sloveniji pove, da bi si želela več pouka zunaj učilnic, v naravnem okolju, kar pa je velikokrat nemogoče, saj je v razredu preveliko število učencev.

Učiteljica iz Andaluzije je mnenja, da bi se manj morale uporabljati tradicionalne metode dela, kjer je učitelj prenašalec znanja, učenec pa poslušalec. Pove, da je včasih težko vključiti inovativne metode, ker so vsebine preobsežne, učitelji pa časovno omejeni.

Katere so v tem času pogoste aktivnosti učenca in kakšen je način učenja pri pouku družbe?

Učiteljica iz Slovenije pove, da učenci pogosto samostojno raziskujejo. V pouk rada vključuje predstavitve. Veliko uporabljajo učbenik, splet, ali pa obiščejo knjižnico.

Poudari, da rada uporablja različne učne strategije.

Učiteljica iz Andaluzije prav tako poudari, da pogosto uporabljajo učbenik in ostala učna gradiva – slike, videoposnetke, splet. Pove, da učenci pri družboslovju velikokrat delajo v parih ali skupinah.

Kakšna je običajno vloga učitelja pri pouku družbe?

Učiteljica iz Slovenije pove, da se vloga učitelja prilagaja ritmu učenja razreda in samemu poteku dogodkov. Pri družboslovju se lažje izogne frontalnemu delu in skopemu podajanju znanja. Ko učitelj določi naloge in poda navodila učencem, je njegova vloga, da usmerja, organizira, kontrolira in individualno pomaga.

Učiteljica iz Andaluzije pove, da je najpomembnejša vloga učitelja posredovanje znanja.

Ali oz. v kakšni meri pouk družbe v petem razredu prilagodite posameznemu učencu? Katere vrste diferenciacij, individualizacije uporabljate?

Učiteljica iz Slovenije pove, da poizkuša čim bolj prilagoditi pouk vsakemu posamezniku. Vrste individualizacije in diferenciacije, ki jih uporablja so utrjevanje, dodatne naloge pri testu, dopolnilni in dodatni pouk, prilagoditev vsebin in novih snovi, individualna pomoč v razredu.

70

Učiteljica iz Andaluzije pove, da standardi znanj, predpisani s strani ministrstva, ne vključujejo individualizacije in diferenciacije. V razredu pa potrebam posameznika prilagaja organizacijo dela. Šibkejšim pripravi lažje naloge, delo včasih opravljajo v parih. Za učence s posebnimi potrebami ali večjimi težavami pri učenju imajo individualno dodatno pomoč – dopolnilni pouk.

Ali pouk družbe medpredmetno povezujete? Kako pogosto? S katerimi predmeti? Kaj in kako ste povezovali na zadnje?

Učiteljica iz Slovenije pove, da pouk družbe veliko povezuje z drugimi predmeti.

Povezuje ga z matematiko, slovenščino, naravoslovjem, likovno vzgojo ...

Medpredmetno je povezovala tudi opazovano učno uro.

Učiteljica iz Andaluzije pove, da pouk družboslovja povezuje z drugimi predmeti.

Omeni, da bi si želela, da bi imeli učenci projekt, kjer bi lahko povezovali znanja iz več področij skupaj. Medpredmetno je povezovala opazovano učno uro.

Kako preverjate in ocenjujete znanje družbe v petem razredu? Kako pogosto?

Kolikšna, približno, je povprečna ocena pri omenjenem predmetu?

Učiteljica v Sloveniji pove, da družboslovje preverja ustno in pisno. Na leto imajo dva pisna testa in dve ustni spraševanji. Poleg tega je del ocene lahko tudi predstavitev ali govorni nastop. Povprečna ocena je odvisna od generacije, večinoma se giblje med 3 in 4.

Učiteljica iz Andaluzija prav tako pove, da preverjanje in ocenjevanje znanja družboslovja poteka ustno in pisno. Preverjanje in ocenjevanje poteka približno vsakih 20 učnih ur. Povprečna ocena je med 7 in 8.

Ali imajo učenci radi predmet družba? Kakšen status ima med učenci v primerjavi z drugimi predmeti?

Učiteljica iz Slovenije pove, da imajo učenci najraje šport. Pouk družboslovja zajema veliko informacij, zato ni najbolj priljubljen predmet.

Učiteljica iz Andaluzija pove, da je ta predmet bolj priljubljen kot npr. matematika.

71

Je učna priprava za učitelja na pouk družbe zahtevnejša/manj zahtevna kot priprava za druge predmete?

Učiteljica iz Slovenije pove, da je za začetnika učna priprava za družboslovje obsežna in zahtevna. Veliko je pojmov in zgodovinskih dejstev. Poudari, da se to z leti in izkušnjami izboljša.

Učiteljica iz Andaluzija pove, da glede na to, da je pouk družboslovja pomemben predmet, je temu primerno zahtevna tudi priprava. Prav tako omeni, da je na začetku učiteljske kariere težje kot kasneje.

Ali/kako pri tem predmetu sodelujete s kolegi (pri pripravi, izvedbi ipd.)?

Učiteljica iz Slovenije pove, da sodeluje z drugo učiteljico prav tako petega razreda in podružnično šolo. Dogovarjajo se glede datumov testov in izmenjujejo ideje.

Učiteljica iz Andaluzije pove, da sodeluje z učiteljem, ki družboslovje poučuje v drugem oddelku petega razreda in z ostalimi učitelji, ki izvajajo pouk družboslovja v preostalih razredih. Skupno se dogovarjajo glede izvajanja pouka in glede samih vsebin, predvsem zato, da bi preprečili podvajanje vsebin.

Kakšen pouk družbe, od učnega načrta do izvedbe, bi se vam zdel idealen za učenca in za učitelja? Koliko ur na teden/leto bi vi namenili predmetu?

Učiteljica iz Slovenije meni, da bi bil pouk z manjšim številom učencev v razredu kvalitetnejši. Tako bi lahko pouk izvajala v okolici šole. Prav tako omeni, da v nekaterih šolah poteka v prvi polovici leta samo pouk družboslovja, v naslednji polovici pa zgolj pouk naravoslovja, kar se ji zdi pozitivno. Število učnih ur na teden bi, glede na obseg vsebin, povečala na tri.

Učiteljica iz Andaluzije poudari, da bi morala biti sama struktura predmeta in njegove vsebine bolj povezane z ostalimi predmeti. Prav tako poudari, da bi moral biti pouk bolj aktiven – učenci bi morali raziskovati, učitelj pa usmerjati. Pove, da žal še vedno ni dovolj inovativnih metod poučevanja. Temu predmetu bi učiteljica namenila štiri ure na teden.

72

Imate možnost dodatnih izobraževanj za učitelje na področju družboslovja? Bi si jih želeli več/manj?

Obe učiteljici povesta, da imajo dovolj možnosti za dodatna izobraževanja za učitelje na področju družboslovja.

73 5 ZAKLJUČEK

Ko primerjamo šolstvo v Sloveniji in španski Andaluzijo, se pojavijo razlike že v samem jedru šolskega sistema. V Sloveniji razredna stopnja zajema razrede od 1. do 5., medtem ko je v Andaluziji kot razredna stopnja opredeljeno obdobje od 1. do 6. razreda. V Sloveniji je vseh devet razredov osnovne šole razdeljenih na tri izobraževalna obdobja, v Andaluziji pa imajo razredno stopnjo razdeljeno na tri cikle.

V Španiji je v veljavi splošni učni načrt, ki pa je nadalje vsebinsko prilagojen vsaki provinci posebej. Za pouk družboslovja v Andaluziji uporabljajo enoten učni načrt, imenovan Area de Ciencias Sociales (2015) za vse razrede razredne stopnje. V Sloveniji za pouk družboslovja v prvem in drugem izobraževalnem obdobju uporabljamo štiri učne načrte. Spoznavanje okolja (2011) se uporablja v prvem, drugem in tretjem razredu. V četrtem in petem se uporablja učni načrt Družba (2011), v šestem pa Geografija (2011) in Zgodovina (2011).

Razlike se pojavljajo tudi v številu učnih ur družboslovja v posameznih razredih in na letni ravni. V Andaluziji imajo učne ure poenotene za vse razrede razredne stopnje, v Sloveniji pa se število ur na teden in na leto spreminja glede na razred. Povprečno število ur družboslovja od 1. do 6. razreda v Sloveniji je 402, v Andaluziji pa približno 456 ur, iz tega sledi, da imajo v Andaluziji približno 54 ur pouka družboslovja več kot v Sloveniji.

Zgradba učnih načrtov v Sloveniji in Andaluziji je podobna. V obeh učnih načrtih je opredeljen predmet, predstavljene so vsebine in tematski sklopi. Navedeni so vmesni operativni cilji, in standardi znanja. V vseh učnih načrtih so učitelju podane didaktične smernice. V učnem načrtu v Andaluziji je moč opaziti večjo pozornost, ki je namenjena kompetencam, ki jih učenci pridobivajo pri družboslovju. Poleg tega je organizacija meril ocenjevanja in standardov znanj v slovenskih učnih načrtih bolj natančna, predvsem v smislu časovne organizacije. Standardi znanja so v slovenskih učnih načrtih zapisani po razredih ali obdobjih, medtem ko standardi znanja v Andaluziji niso točno omejeni na določen razred.

Razliko lahko opazimo v razdelku, kjer so nanizana merila za vrednotenje. V učnem načrtu Area de Ciencias Sociales (2011) so glavna merila vrednotenja zapisana in nato razčlenjena glede na posamezen cikel. Tega v slovenskih učnih načrtih ni.

Učni načrt družboslovja v Andaluziji v osnovi ne predvideva individualizacije in diferenciacije, saj standardi znanja niso razdeljeni tako kot v učnih načrtih v Sloveniji, kjer so

74

minimalni standardi znanja posebej opredeljeni. Na to je opozorila tudi andaluzijska učiteljica, s katero sem izvajala intervju. Poleg tega načini in metode diferenciacije in individualizacije v uradnih dokumentih niso navedeni. Omenjene so sicer prilagoditve pouka za učence s posebnimi potrebami, a posebnih, v naprej določenih ukrepov za prilagoditev pouka nimajo. Ob tem lahko spomnim na probleme osemletke v naši državi, kjer je bil učni načrt prilagojen zgolj okolju, kjer učenci živijo, diferenciacija in individualizacija pouka pa se je zanemarjala.

Opazovanje in analiza učne enote pouka družboslovja in intervju z učiteljicama so doprinesli še k boljši vpogledu v sam učni proces tako v Andaluziji, kot tudi v Sloveniji. Po naključju sta si bili opazovani učni enoti zelo podobni. V obeh enotah so učenci uporabljali računalnik.

Učiteljica v Andaluziji je v intervjuju opozorila, da se pri pouku še vedno uporablja veliko tradicionalnih metod in oblik dela. Velikokrat je tam učitelj zgolj prenašalec znanja, učenec pa to znanje sprejema. Kljub temu je bilo v obeh urah družboslovja opaženo, da je aktivnost usmerjena na učenca in da vloga učitelja ni le prenašanje in posredovanje znanja, ampak usmerjanje učenca, da sam pride do novih spoznanj. Uporabljene so bile inovativne metode in oblike dela, delež frontalnega dela je bil minimalen.

Glede na opazovanje učne enote v Andaluziji, lahko trdimo, da tam ne poudarjajo pomembnosti medpredmetnega povezovanja. To je potrdila tudi učiteljica. V učnih načrtih v Sloveniji je medpredmetno povezovanje opisano in s konkretnimi primeri predlagano učitelju.

Poleg tega se v Sloveniji pojavlja vse več učbenikov, ki so že v osnovi povezani z drugimi predmeti in omogočajo lažjo pripravo učitelju. V opazovani učni uri v Andaluziji ni bilo zaslediti veliko medpredmetnega povezovanja – snov se je medpredmetno povezovala, ko so se na to navezali učenci, ne na pobudo učitelja.

Preverjanje in ocenjevanje znanja je podobno v Andaluziji in Sloveniji. Ocene pridobivajo pisno in ustno. Občasno v ocenjevanje vključijo tudi predstavitev ali govorne nastope.

Ocenjevalna lestvica v Slovenija je od 1 do 5, medtem ko je v Španiji od 1 do 10.

V intervjuju z učiteljicama družboslovja je bilo opaženo, da obe radi poučujeta družboslovje.

Všeč jima je vsebina in različne možnosti izvajanja pouka. Obe sta mnenja, da bi vsebine, ki se nanašajo na zgodovino, skrajšali oziroma jih obravnavali v višjih razredih.

S pomočjo primerjave smo ugotovili, da je v učnih načrtih družboslovja, za razrede od prvega do šestega, v obeh primerjanih državah več podobnosti kot razlik. Zanimiva bi bila primerjava

75

znanj in kompetenc ter primerjava stališč andaluzijskih in slovenskih učencev v okviru skupnih ciljev. Še posebej bi bilo zanimivo raziskati, kakšen vpliv imata diferenciacija in individualizacija.

76 6 VIRI IN LITERATURA

About Spain. (b. d.). Pridobljeno s https://www.spain.info/en/informacion-practica/sobre-espana/ dne 5. 9. 2018.

Acevedo Huerta, E. (2010). El currículo oculto en las enseñanzas formales. Aspectos menos visibles a tener en cuenta para una educación no sexista. Federacion de Ensenanza de Andalucia.

Area de Ciencias Sociales (2015). Ensenanzas propias para la Education Primaria.

Consejeria de education, cultura y deporte.

Arzenšek, Katja, Deutsch, Suzana, Košpenda, Vanja, Kumer, Vesna, Laco, Johann, Lamut, Nevenka, Lazar, Jolanda, Širec, Alojz (2011). Medpredmetno povezovanje kot strategija za kakovostno učenje učencev v osnovni šoli. Vodenje v vzgoji in izobraževanju, letnik 9, številka 1, str. 33–58.

Asi es Andalucia (b. d.). Pridobljeno s http://www.andalucia.org/es/ dne 16. 5. 2018.

Aškerc Venigert, K. (2017). Internacionalizacija kurikuluma [Elektronski vir]:Vključevanje mednarodne in medkulturne razsežnosti v študijski proces: priročnik za visokošolske učitelje in podporno osebje. Ljubljana: Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja.

Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji. (2011). Ljubljana:

Pedagoški inštitut.

Bida, Gregor (2012). Prikriti kurikulum, ideologija, prostor. Sodobna pedagogika, letnik 63 = 129, številka 1, str. 96–111.

Blažič, M., Ivanuš Grmek, M., Kramar, M. in Strmčnik, F. (2003).. Didaktika. Novo mesto: Visokošolsko središče, Inštitut za raziskovalno in razvojno delo.

BOE (2014). Kraljevi odlok s katerim se določi osnovni kurikulum za osnovno šolo.

(BOE, št. 52, 1. 4. 2014). Ministrstvo za izobraževanje, kulturo in šport. Pridobljeno s https://www.boe.es/boe/dias/2014/03/01/pdfs/BOE-A-2014-2222.pdf

77

BOJA (2015). Kraljevi odlok o ustanovitvi organizacije in učnega načrta osnovnošolskega izobraževanja v avtonomni skupnosti Andaluzija, (BOJA, št. 50 ,13. 3.2015). Pridobljeno s: http://www.juntadeandalucia.es/boja/2015/50/BOJA15-050-00012-4617- 01_00065845.pdf

Cencič, Majda (2014). Učne metode kot spodbuda k ustvarjalnosti. Didakta, letnik 24, številka 171, str. 5–7.

Čagran, Branka, Ivanuš-Grmek, Milena, Sadek, Lidija (2009). Didaktični pristopi pri poučevanju predmeta spoznavanje okolja v tretjem razredu osnovne šole.

Družba (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Zavod RS za šolstvo.

Educacion Primaria.(b. d.). Pridobljeno s https://www.mecd.gob.es/educacion-mecd/areas-educacion/estudiantes/educacion-primaria.html.

Evropska unija. (2018). Države članice na kratko. Španija. Pridobljeno z https://europa.eu/european-union/about-eu/countries/member-countries/spain_sl dne 29. 4.

2018.

Geografija (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Zavod RS za šolstvo.Gimeno Sacristan, J. (2010). Que significa el curriculum?. Sintetica, številka 34, str.11–43.

Instituto Nacional de Estadistica. Pridobljeno s https://www.ine.es/welcome.shtml dne 3. 9. 2018.

Jorde, D., Dillon, J. (2012 ) Science Education Research and Practice in Europe. Sense Publisher.

Kalin, Jana (2006). Možnosti in meje notranje učne diferenciacije in individualizacije pri zagotavljanju enakih možnosti. Sodobna pedagogika, letnik 57

= 123, posebna izdaja, str. 78–93.

Kroflič, Robi (1997). Kurikulum. AS. Andragoška spoznanja, letnik 3, številka 1, str. 3–12.

78

Magajna, M. (2014). Ocenjevanje pri pouku družboslovja v 4. razredu. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta: Ljubljana.

Marjanovič Umek, Ljubica (2007). Diferenciacija v šoli. Sodobna pedagogika, letnik 58 = 124, številka 2, str. 108–127.

Mountaner, Juan (2000). La igualdad de oportunidades el la escuela de la diversidad. Profesorado, revista de curriculum y formacion del profesorado, letniik 4, št. 1.

Naji, Majda (2014). Evropske kros-kurikularne zgodbe. Didakta, letnik 24, številka 173, str. 15–19.

Novak, Marta (2005). Vloga učitelja v devetletni osnovni šoli. Nova Gorica: Educa.

Petrović, Zorica (2015). Kreativne in inovativne metode poučevanja. Vodenje v vzgoji in izobraževanju, letnik 13, številka 3, str. 103–115, 134.

Pravilnik o izvajanju diferenciacije pri pouku v osnovni šoli. Uradni list Republike Slovenije, št. 63. Pridobljeno s https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/73943/#4.%C2%A0%C4%8Dlen dne 5. 9. 2018.

Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli (2013). Uradni list Republike Slovenije, št 81/06 . Pridobljeno s http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV11583# dne 5. 9. 2018

Razdevšek-Pučko, Cveta (2013). Kakšnega učitelja potrebuje (pričakuje) današnja (in jutrišnja) šola?. Didakta, letnik 22, številka 162, str. 8–10.

Reihss, Vesna (2011). Aktivnosti učencev pri pouku z vidika novejših didaktičnih pogledov na poučevanje (diplomsko delo). Filozofska fakulteta, Maribor.

Sicherl-Kafol, Barbara (2008). Medpredmetno povezovanje v osnovni šoli. Didakta, št. 18/19, str. 7–9.

Spanish education System (2009). Ministerio de Educacion. Pridobljeno s https://www.mecd.gob.es/dam/jcr:5998a502-abb4-45d1-9009-bd06bf5cb43c/spanish-education-2009.pdf.

79

Spoznajte Slovenijo (b. d.). Slovenska turistična organizacija. Pridobljeno s https://www.slovenia.info/sl/potovalni-nacrt/spoznajte-slovenijo dne 4. 9. 2018.

Spoznavanje okolja (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Ljubljana:

Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Zavod RS za šolstvo.

Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno s https://www.stat.si/statweb dne 3. 9.

2018.

Svetič, N. (2014). Učna diferenciacija in individualizacija z vidika učiteljevih izkušenj in presoje lastne kompetentnosti (Magistrsko delo, Pedagoška fakulteta Ljubljana).

Pridobljeno 15. 7. 2018 s http://pefprints.pef.uni-lj.si/2573/1/Magistrsko_delo.pdf.

Učne oblike in učne metode (b. d.). Ministrstvo za šolstvo in šport. Pridobljeno s http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/trajnostnirazvoj/ucne_oblike_in_ucne_metode.pdf dne 4. 9. 2018.

Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (zovfi).« 2007–2012. Uradni list Republike Slovenije, št. 16/07. Pridobljeno s https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2007-01-0718?sop=2007-01-.

Zakon o osnovni šoli, Uradni list Republike Slovenije, št. 81/2006 (2006).

Zakon o osnovni šoli, Uradni list Republike Slovenije, št. 81/2006 (2006).

In document Primerjava pouka družboslovja na razredni stopnji v Sloveniji in španski Andaluziji (Strani 75-0)