4.2.4 ODDALJENOST OD ASFALTIRANIH CEST
Številne živalske vrste se glavnim prometnicam poizkušajo izogibati, vendar je to v današnjem času skoraj nemogoče. Prometnice dandanes delujejo kot ločnice naravnih habitatov in ničkolikokrat se prehodi končajo s prometno nesrečo. Tako na preostalem območju razširitve kot tudi v Sloveniji so znani primeri povoženih velikih uharic, večinoma gre tu za mlade osebke, ki nevarnosti še ne prepoznajo (Dolenec, 2016).
39
Velika uharica je zelo prilagodljiva ptica ter stalno motnjo lahko tolerira. Raziskave iz Španije in Italije nam razkrivajo, da imajo velike uharice gnezda od asfaltiranih cest povečini oddaljena od nekaj metrov pa do 200 metrov (Penteriani in del Mar Delgado, 2019). Podatki iz Slovenije prav tako kažejo, da oddaljenost asfaltiranih cest nima tolikšnega vpliva, da bi ključno vplivala na lokacijo gnezda (Golnar, 2019).
Preglednica 10: Vrednosti registriranih gnezd po oddaljenosti od asfaltiranih cest
Oddaljenost asfaltirane njihovo bližino, kjer ta vpliva do določene mere, po tem pa vpliva ni več čutiti. Martinez in sodelavci (2003) so tako ugotovili, da se velike uharice raje odločajo za gnezdenje v nekoliko oddaljenejših skalnih stenah glede na asfaltirane ceste. Po Eastmanu (2003), gre za linearno funkcijo do velikostnega razreda 100 metrov oddaljenosti od asfaltiranih cest, kjer je tudi najvišja vrednost ter uporabniško določena konstanta pri nadaljnjih razredih (graf 5; preglednica 10). Padca števila gnezd v nadaljnjih velikostnih razredih ne smemo pripisati slabši primernosti, temveč sami razporeditvi asfaltiranih cest v Sloveniji v razmerju z znanimi gnezdi. Iz slike 16 lahko razberemo, da je večji del proučevanega območja najprimernejši z vidika dejavnika oddaljenosti od asfaltiranih cest.
40
Graf 5: Razporeditev registriranih gnezd po oddaljenosti od asfaltiranih cest (Vir podatkov: podatkovna baza – DOPPS BirdLife Slovenia, 2021)
Slika 16: Primernost za potencialno gnezdo velike uharice z vidika oddaljenosti od asfaltiranih cest
4.2.5 ODDALJENOST OD MAKADAMSKIH CEST
Tako kot asfaltirane ceste imajo tudi makadamske ceste vlogo pri izbiri lokacije gnezdenja. Čeprav makadamske ceste niso tako prometne kot asfaltirane, smo jih
0,0 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7 0,8 0,9 1,0
Fuzzy Membership
Oddaljenost od asfaltiranih cest [m]
Razporeditev gnezd po oddaljenosti od asfaltiranih cest
Funkcija
41
vključili v analizo, predvsem z razlogom ločitve med asfaltiranimi in makadamskimi cestami. S tem smo preprečili enakovredno vrednotenje obeh kategorij cest.
Makadamske ceste lahko predstavljajo območja, kjer je možnost srečanja s človekom velika, čeprav je prometna obremenjenost znatno manjša. Slednji dejavnik je bil uporabljen že v nekaterih preteklih študijah, kjer je bila najpogostejša oddaljenost gnezd od makadamskih cest večja od 240 metrov (Sergio in sod., 2004a). Ugotovili so, da te ceste vplivajo na reproduktivnost in uspešnost legla (Leon-Ortega in sod., 2017). Da je vpliv makadamskih cest od asfaltiranih cest manjši, pa lahko razberemo iz razlike v velikostnih razredih razporeditve gnezd.
Preglednica 11: Vrednosti registriranih gnezd po oddaljenosti od makadamskih cest
Oddaljenost makadamske
Iz grafa 6 in preglednice 11 lahko razberemo, da gre za podobno obliko kot pri dejavniku oddaljenost od asfaltiranih cest, z razliko, da je pregibna točka nameščena pri 300 metrih oddaljenosti od makadamske ceste. Na začetku vrednosti sledijo funkciji J-oblike (Eastman, 2003), nadaljnja uporabniško določena funkcija pa je zasnovana na podlagi strokovne literature (Sergio in sod., 2004a) in ekspertnega mnenja (Mihelič, 2021, ustno), kjer imajo velikostni razredi, večji od 300 metrov oddaljenosti od makadamskih cest, najvišjo vrednost oziroma konstanto. Makadamskih cest je na proučevanem območju precej več kot asfaltiranih, kar lahko razberemo iz slike 17, ki prikazuje primernost za gnezdenje uharice z vidika makadamskih cest.
42
Graf 6: Razporeditev registriranih gnezd po oddaljenosti od gozdnih cest (Vir podatkov: podatkovna baza – DOPPS BirdLife Slovenia, 2021)
Slika 17: Primernost za potencialno gnezdo velike uharice z vidika oddaljenosti od makadamskih cest
4.2.6 ODDALJENOST OD STAVB
Velika uharica je v preteklosti veljala za ptico, ki živi v odročnih predelih ter se izogiba kontaktu s človekom, vendar danes poseljuje precej nenavadna območja. To lahko
0,0 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7 0,8 0,9 1,0
Fuzzy Membership
Oddaljenost od makadamskih cest [m]
Razporeditev gnezd po oddaljenosti od makadamskih cest
Funkcija
43
pripišemo samemu povečanju populacije ter njeni prilagodljivosti in predvsem koncu obdobja preganjanja, na podlagi katerega so si mnogi ustvarili mnenje, da velika uharica ne tolerira človekove prisotnosti (Penteriani, del Mar Delgado, 2019).
Čeprav se še vedno izogiba človeku, je znanih veliko primerov gnezdenja velike uharice v zapuščenih stavbah, gradovih, vodnih stolpih in mostovih (Ortego, Diaz, 2004). Robna območja naselij predstavljajo možnost potencialnega plena, kolonizacija urbanih predelov pa je lahko tudi posledica naraščanja populacije ter s tem primanjkovanja primernih naravnih sten za gnezdenje (Penteriani, del Mar Delgado, 2019).
Preglednica 12: Vrednosti registriranih gnezd po oddaljenosti od stavb
Oddaljenost
od stavbe [m] Število gnezd Fuzzy Membership Uporabniško določena vrednost
0–100 17 0,50 /
100–200 32 0,94 /
200–300 34 1,00 /
300–400 16 0,47 1,00
400–500 12 0,35 1,00
500–600 13 0,38 1,00
600 + 19 0,56 1,00
V preteklih študijah sta bila oddaljenost do najbližje stavbe ter število stavb na določenem območju pogosto uporabljen dejavnik (Ortego, Diaz, 2004; Sergio in sod., 2004a). V naši raziskavi smo kot dejavnik uporabili oddaljenost do najbližje stavbe oziroma stanovanjskega objekta. Iz grafa 7 ter preglednice 12 je opaziti naraščanje števila gnezd velike uharice do pregibne točke pri velikostnem razredu med 200 in 300 metri. Po Eastmanu (2003) razmeram najbolj ustreza sigmoidna funkcija. Ker gre za vpliv bližine, kjer prevelika oddaljenost nima vpliva na prisotnost uharice, gre v nadaljevanju za uporabniško določeno funkcijo (Ortego, Diaz, 2004; Sergio in sod., 2004a), z najvišjimi vrednostmi od velikostnega razreda med 300 in 400 metri naprej.
Slika 18 pa nam prikazuje primernost za gnezdenje velike uharice z vidika oddaljenosti od stavb.
44
Graf 7: Razporeditev registriranih gnezd v Sloveniji po oddaljenosti od stavb (Vir podatkov: podatkovna baza – DOPPS BirdLife Slovenia, 2021)