4. REZULTATI
4.5 PRIMERNOST ZA POTENCIALNO GNEZDO VELIKE UHARICE
Po vzoru Kopa (2016) smo model iskanja novih potencialnih lokacij gnezd velike uharice na proučevanem območju predstavili kot primernost za potencialna gnezda velike uharice, reklasificirano v pet razredov, predstavljenih v preglednici 17.
Preglednica 17: Deleži razredov primernosti za potencialne lokacije gnezd velike uharice
Razred
Vrednost celic
Delež vseh celic [%]
Delež primernih celic [%]
Najmanj primerno 0–20 15,400 92,63
Manj primerno 20–40 1,000 5,92
Srednje primerno 40–60 0,200 1,23
Bolj primerno 60–80 0,030 0,21
Najbolj primerno 80–100 0,001 0,01
Neprimerne površine / 83,369 /
V razred z najvišjo primernostjo za potencialne lokacije gnezd velike uharice se uvršča zgolj 0,001 % površine celotnega oziroma 0,01 % primernega območja oziroma celic, ki imajo vrednosti med 80 in 100. Čeprav se na proučevanem območju nahaja precej strmih naravnih in umetno narejenih strmih skalnih sten, se z vidika dejavnikov ne uvrščajo v razred najboljše primernosti. Večina najbolj primernih območij se nahaja na vznožju Stojne in Velike gore oziroma tam, kjer prihaja do izrazitega prehoda med gozdnimi površinami in odprto pokrajino. Prav tako je na teh območjih mozaičnost pokrajine največja, človeška infrastruktura pa je še vedno razmeroma oddaljena.
Točkovno gledano gre predvsem za aktivne in neaktivne kamnolome, strme skalne stene na južnem in jugovzhodnem delu proučevanega območja, v največjih slepih dolinah in obrobju kolpske doline (slika 22). K najbolj primernim površinam se uvrščajo tudi udornice s strmimi pobočji v ravninskem delu Kočevskega polja, kjer delež gozda ni previsok.
53
Slika 22: Skalne stene v Podstenah (obrobje kolpske doline) (Vir: Hočevar, 2021)
Čeprav kamnolomi veljajo za izjemno primerne lokacije, se vsi kamnolomi na proučevanem območju ne uvrstijo v najbolj primeren razred za potencialno lokacijo gnezdenja. Kamnoloma v vasi Koprivnik (slika 23) ter Staro Brezje v jugovzhodnem delu območja se uvrščata v razred boljše primernosti, predvsem zaradi prenizke mozaičnosti okoliške pokrajine in previsokega deleža gozda. Čeprav so lovne površine obširne in v neposredni bližini, je njihova heterogenost prenizka, kar pomeni, da velika uharica nima na razpolago veliko lokacij za prežo, prav tako pa je biodiverziteta nižja. Tudi kamnoloma v Kočevski Reki se uvrščata zgolj v bolj primeren razred, predvsem zaradi prevelike bližine človeških elementov, tj. asfaltirane ceste in stavbe (vojašnice). V isti razred primernosti se uvršča kamnolom v vasi Dolenje Podpoljane, kjer v neposredni bližini poteka glavna regionalna cesta Kočevje–Ljubljana.
Slika 23: Kamnolom v vasi Koprivnik (Vir: Hočevar, 2021)
54
V četrti razred primernosti, tj. območje, kjer imajo celice vrednosti med 60 in 80, se uvršča 0,03 % površine proučevanega območja oziroma 0,21 % primernega območja.
Poleg v prejšnjem odstavku omenjenih območij se v razred boljše primernosti razred uvrščajo površine v okolici najbolj primernega razreda, kjer naklon, kot najbolj obtežen dejavnik, pade pod idealno vrednost 1. Padec naklona na teh območjih je postopen, zato je takšen tudi prehod med razredi primernosti. V isti razred se uvrščajo še nekatere površine v severnem delu območja, kjer so se številni občasni vodotoki hudourniškega značaja vrezali v mozaično pokrajino ter ustvarili strma pobočja z nakloni med 50 in 60°.
Še vedno pa so takšna območja težko dostopna do nebogljenih mladičev velike uharice s strani plenilcev, kot so jazbec, lisica, kuna (Penteriani, del Mar Delgado, 2019), zato se v Sloveniji na takšnih naklonih nahaja le 22 znanih gnezd (podatkovna baza – DOPPS BirdLife Slovenia).
Slika 24: Stene nad Dolom pri Kolpo
Srednje primerna območja imajo vrednosti celic med 40 in 60. V ta razred se uvršča 0,2
% celotnega območja in 1,23 % primernega območja, ki podobno kot četrti razred primernosti obdaja območja največje primernosti za potencialne lokacije gnezd velike uharice, česar razlog je zniževanje naklona postopno. V razred srednje primernosti se uvrstijo tudi nekatere naravne skalne stene na višjih nadmorskih višinah (slika 25). Gre za skalne stene na območju Stojne, Velike gore in Goteniške gore, kjer so idealne lovne površine nekoliko oddaljene ter je delež gozda nad idealnimi vrednostmi. Te stene so z vidika same mikrolokacije zelo primerne, saj so razčlenjene in prepredene z razpokami in skalnimi policami, prevelika oddaljenost od odprtih površin, prevelik delež gozda in premajhna mozaičnost pa tu pretehtajo v negativno smer. Takšna območja občasno poseljujejo posamični primerki, ki so bili kompetitivno izločeni iz idealnih okolij zaradi prevelike gostote v nižinskih predelih (Penteriani, del Mar Delgado, 2019).
55
Slika 25: Bela stena na Prigorico (Vir: Hočevar, 2021)
Manj primerna območja imajo vrednost celic med 20 in 40, v ta razred pa se uvršča 1 % površin celotnega proučevanega območja oziroma 5,92 % primernih površin. Gre za območja, kjer imajo nakloni lahko idealne vrednosti, oziroma gre za strme skalne stene, vendar je delež gozda v dvokilometrskem radiju 100 %. V razred prav tako spadajo večja sklenjena območja v jugovzhodnem delu, kjer se nahajajo strma pobočja kolpske doline.
Izstopajo tudi naravne stene nad vasjo Gotenica (slika 26), v zahodnem delu območja, na nadmorski višini 800 metrov. Čeprav odprte površine niso toliko oddaljene, je relativna razlika med skalnimi stenami in odprtimi površinami prevelika oziroma znaša 300 metrov. Ker mora v času gnezdenja samec konstantno nositi hrano za samico (Voous, 1988), mu takšna višinska razlika predstavlja prevelik energijski deficit (Mihelič, 2021).
Slika 26: Stene nad vasjo Gotenica (Vir: Hočevar, 2021)
56
V razred najmanjše primernosti za potencialne lokacije gnezd velike uharice se uvršča 15,4 % površine celotnega območja oziroma 92,63 % primernega območja oziroma celic, ki imajo vrednosti med 11 in 20. Gre za vsa območja, kjer je naklon pod idealnimi vrednostmi, ampak še vedno večji od 35°. To so območja, kjer ima večina dejavnikov zelo nizke vrednosti. Tako v ta razred spadajo številne vrtače na Ribniško-kočevskem podolju, strma pobočja v bližini asfaltiranih in makadamskih cest, ki so jih vrezali v matično podlago (slika 27), strmi rečni bregovi in pobočja v bližini stavb. Veliko površin znotraj tega razreda bi lahko obravnavali kot popolnoma neprimerne površine, ker pa je naklon edina omejitev pri zastavljenem modelu, so takšne površine postavljene v razred najmanjše primernosti.
Slika 27: Primer strmega pobočja ob asfaltirani cesti (Vir: Hočevar, 2021)
Ostre meje v naravi ne obstajajo, zato je nemogoče določiti jasno mejo med območji primernosti. Meje med posameznimi območji primernosti smo določili z namenom lažjega prikaza primernosti za potencialne lokacije gnezd velike uharice. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da so vrednosti znotraj posameznega razreda precej različne; tako je območje z vrednostjo celice 95 veliko primernejše od območja z vrednostjo 80, čeprav gre za isti razred. Frekvenčno porazdelitev vrednosti primernih celic lahko razberemo iz grafa 10, iz katerega so razvidne razlike med posameznimi vrednostmi primernosti.
57
Graf 10: Frekvenčna porazdelitev vrednosti celic primernosti za potencialne lokacije gnezd velike uharice