Rezultati in interpretacija

Prvo vprašanje se je glasilo: Kako pogosto otroci v vaši skupini v okviru vodene likovne dejavnosti upodabljajo človeško figuro? Nanj je 32 % anketirancev odgovorilo enkrat mesečno, 23 % enkrat letno, 17 % enkrat tedensko, 12 % nikoli, 10

% večkrat tedensko in 7 % vsakodnevno. Iz odgovorov je mogoče sklepati, da je človeška figura relativno pogosto prisotna pri izvajanju vodene likovne dejavnosti, saj po njej vsaj enkrat tedensko poseže 34 % anketirancev. Kljub temu pa rezultati kažejo na velik odstotek anketirancev, ki po tovrstni likovni aktivnosti ne posegajo nikoli (12

%), zelo redko (23 %) ali redko (32 %). To je zaskrbljujoče predvsem zato, ker je interes za vključevanje človeške figure pri likovnem izražanju predšolskega otroka zelo velik.

Podatke je seveda treba vrednotiti tudi z vidika dejstva, da so na vprašalnik odgovarjali anketiranci, ki so zaposleni v različnih starostnih skupinah predšolskih otrok, interes otrok po upodabljanju človeške figure pa se izrazito poveča predvsem v obdobju, ko se le-ta začne v otroški risbi sploh pojavljati (tj. od približno 3. leta dalje).

34

Graf 7: Zastavljeno vprašanje: Kako pogosto otroci v vaši skupini v okviru vodene likovne dejavnosti upodabljajo človeško figuro? (v %)

Drugo vprašanje se je glasilo: Kako pogosto načrtujete ustvarjanje avtoportreta v roku 1 (vrtčevskega) leta v vaši vrtčevski skupini? Na to vprašanje je 42 % anketirancev odgovorilo z odgovorom enkrat v letu in od 2- do 3-krat letno, 10 % jih je odgovorilo, da avtoportretov sploh ne ustvarjajo, in le 7 % jih je odgovorilo, da avtoportrete ustvarjajo več kot 3-krat letno.

Graf 8: Zastavljeno vprašanje: Kako pogosto načrtujete ustvarjanje avtoportreta v roku 1 (vrtčevskega) leta v vaši vrtčevski skupini? (v %)

Tretje vprašanje v anketi se je nanašalo na to, katero likovno področje je najbolj izpostavljeno pri vključevanju avtoportretiranja: Kakšne vrste likovnega medija najpogosteje uporabljate pri ustvarjanju avtoportreta? Odgovori respondentov so pokazali, da jih avtoportret kar 75 % povezuje z risanjem, 12 % s slikanjem, 13 % pa z uporabo kombiniranih likovnih tehnik. Nihče za ustvarjanje avtoportreta ni uporabil likovnega medija kiparjenje. Tisti, ki so odgovorili, da uporabljajo kombinirane likovne tehnike, so v podvprašanju v 11 % odgovorili, da kombinirajo slikanje in risanje, v 2 % pa kombiniranje slikanja in trganke.

35

Graf 9: Zastavljeno vprašanje: Kakšne vrste likovnega medija najpogosteje uporabljate pri ustvarjanju avtoportreta? (v %)

Četrto vprašanje »S katerimi risarskimi materiali otroci najpogosteje rišejo avtoportret?« je omogočalo več odgovorov. Nanj je 63 % anketirancev odgovorilo z barvicami, 60 % s svinčniki, 40 % s flomastri, 38 % z ogljem, 28 % z voščenkami, trije anketiranci pa so podali svoj odgovor in zapisali, da uporabljajo črn vodoodporen flomaster, tempera barve in le eno barvico (ena barva).

Graf 10: Zastavljeno vprašanje: S katerimi risarskimi materiali otroci najpogosteje rišejo avtoportret? (v %)

Na peto vprašanje »Kako organizirate dejavnost ustvarjanja avtoportreta?« je 32

% anketirancev odgovorilo, da se z otroki najprej pogovori o značilnostih človeškega telesa in nato pričnejo z ustvarjanjem; 30 % jih pri tovrstni likovni dejavnosti poseže po predstavitvi posebnosti avtoportreta (pokažejo primerjavo med umetnikovo fotografijo in njegovim portretom), se o tem pogovorijo in nato pričnejo z ustvarjanjem; 23 % jih otrokom pokaže umetniški avtoportret, se o njem pogovorijo in nato pričnejo z ustvarjanjem, 7 % pa jih samo napove ustvarjanje avtoportreta in nato otroci pričnejo z ustvarjanjem. Dva anketiranca sta odgovorila, da se z avtoportretom v vrtcu še niso srečali, 8 % vprašanih je podalo svoj lasten odgovor. Med temi odgovori so anketiranci zapisali: »Spodbudim otroke k pogovoru in gledanjem sebe v ogledalih, osvojitev besede oz. pojma avtoportret, skupno iskanje informacij na internetu, literaturi, primerjava umetniških slik in fotografij itd., na koncu pa sledi ustvarjanje.«; »Pogovor v skupnem delu, nato se gredo otroci tik pred risanjem dobro ogledati pred ogledalo, ogledujejo se tudi vmes.«

36

Graf 11: Zastavljeno vprašanje: Kako organizirate dejavnosti ustvarjanja avtoportreta? (v %)

Sledilo je vprašanje »Kako pogosto se med ustvarjanjem avtoportreta otroci neposredno opazujejo?«. 70 % anketirancev je odgovorilo, da se otroci med dejavnostjo opazujejo v ogledalu, 20 % jih je odgovorilo, da se otroci predhodno ogledajo v ogledalu, 10 % pa jih je odgovorilo, da se otroci med dejavnostjo ne opazujejo in se upodobijo le po spominu.

Graf 12: Zastavljeno vprašanje: Kako pogosto se med ustvarjanjem avtoportreta otroci neposredno opazujejo? (v %)

V anketi nas je zanimal tudi odgovor na vprašanje »Kakšne so izkušnje vzgojiteljev z odzivi otrok pri ustvarjanje avtoportreta?«. 72 % anketirancev opaža, da otroci radi ustvarjajo avtoportrete, 15 % jih je odgovorilo, da so otroci zadržani pri ustvarjanju avtoportretov, 3 % pa, da otroci ustvarjanje avtoportretov zavračajo.

Graf 13: Zastavljeno vprašanje: Kakšne so vaše izkušnje z odzivi otrok pri ustvarjanju avtoportreta? (v %)

37

Na vprašanje »Ali avtoportret vežete na kakšno dodatno vsebino (npr. čustva, risanje določene izkušnje (igranje), družina, ...)?« je 53 % anketirancev odgovorilo z ne, 47 % pa je odgovorilo z da in podalo naslednje odgovore: to sem jaz, čustva …;

spoznavanje umetnosti; družina; čustva; prijatelji; praznovanje rojstnega dne; v začetku vrtčevskega leta potrebujemo svojo sliko za garderobo; moje telo in razlike med nami; odvisno od teme; različne zgodbice; Prešernov dan; opazovanje razvoja (rišemo enkrat mesečno).

Graf 14: Zastavljeno vprašanje: Ali avtoportret vežete na kakšno dodatno vsebino? (v %)

Na vprašanje »Pri katerih letih po vaših izkušnjah pričnejo otroci spontano risati samega sebe?« je 43 % anketirancev odgovorilo z odgovorom 3–4 leta, 25 % jih je odgovorilo z 2–3 leta, 22% jih je odgovorilo s 4–5 let, 7 % jih je odgovorilo s 5–6 let, 3

% pa so odgovorili z 1–2 leti.

Graf 15: Zastavljeno vprašanje: Pri katerih letih po vaših izkušnjah pričnejo otroci spontano risati samega sebe? (v %)

Eden izmed anketirancev mi je na koncu ankete še sporočil, da opaža zelo pomanjkljive risbe, ki pa jih ob ustrezni spodbudi otroci z veseljem dopolnijo. Izpostavil je tudi, da so otroci prehitro zadovoljni s svojim izdelkom, se pa zanj bolj potrudijo, če jim pomagaš z verbalno komunikacijo. Drugi anketiranec pa mi je sporočil, da mu je bila tematika zanimiva, vendar je v svojem delu z otroki ni še nikoli uporabil in da bo to zagotovo naredil v prihodnosti.

38

3.2. VREDNOTENJE AVTOPORTRETOV PREDŠOLSKIH