Deklica Z.: Risala je brez besed in brez premora. Ko konča, reče: »Evo, končala sem.«
44 Slika 19: Deklica T. P. (4 leta in 11
mesecev)
Slika 20: Deček T. (4 leta in 8 mesecev)
Deklica T. P.: Brez komentarja. Deček T.: Se na hitro pogleda v ogledalu in malo postoji. Šele na vzgojiteljičino spodbude sede in se nariše. Med risanjem je tiho, ko konča, reče: »Na, to je!«.
3.2.2.1. Analiza risb
Tudi pri tej starosti so vsi otroci nadzorovano vodili risalo in oblikovali preproste znake, ki so jih poimenovali.
V kategoriji »osnovni sestavni deli figure« so vsi otroci narisali glavo, noge in roke.
Devet otrok je narisalo tudi trup, ki je bil vertikalno podolgovat. Ramena je narisal le en otrok.
V kategoriji »konstelacija sestavnih delov« je sedem otrok dobilo točko za okončine, pritrjene na trup, in okončine, pritrjene na ustrezno mesto. Vrat sta narisala le dva otroka, od tega je eden vrat združil s trupom.
V kategoriji »obrazni atributi« je deset otrok narisalo oči in devet otrok ustnice. Le polovica otrok je narisala nos. Na obliko nosu in ustnic sta bila pozorna le dva otroka.
Osem otrok je narisalo lase, a le pri treh so lasje nakazovali pričesko.
V kategoriji »oblačila« so štirje otroci preprosto ponazorili en kos oblačila, dva otroka pa sta narisala dva kosa oblačil.
V kategoriji »roke« je sedem otrok narisalo prisotnost prstov, a le eden je narisal ustrezno število prstov. Na dlani, dolžino prstov in postavitev palca ni bil pozoren nihče.
Na sklepe, ki jih imamo na rokah in nogah, ni bil pozoren nihče.
V kategoriji »proporci« je šest otrok dobilo točko za ustrezno velikost glave, dolžino rok glede na trup in dolžino nog glede na velikost figure. Trije otroci so narisali ustrezno obliko in obseg stopal.
45
V kategoriji »koordinacija« so štirje otroci narisali jasne poteze črt, devet otrok pa je narisalo sklenjene črte. Vsi otroci so zelo dobro narisali obris glave brez očitnih nepravilnosti ter osem otrok obris trupa. Sedem otrok je svojo figuro narisalo simetrično.
V kategoriji »podrobnosti na obrazu« je le en otrok narisal ušesa, ta pa so imela tudi ustrezno postavitev in razmerje. Le en otrok je v svojih očeh narisal zenico.
V kategoriji »profil« sta le dva otroka dobila točko za pravilen prikaz glave, trupa in stopal s profila.
Prišla sem do ugotovitev, da so otroci med četrtim in petim letom pozorni na glavo, noge, roke in trup, vratu in ramen pa v njihovih risbah skoraj ni zaslediti. Dobro so narisali tudi okončine, ki so pritrjene na pravilno mesto na trupu. Oči in ustnice so narisali skoraj vsi, a me je presenetilo, da je le polovica otrok narisala nos. Zanimivo je, da otroci na nos, ki ni ravno majhen del našega obraza, vseeno pozabijo oz. nanj niso pozorni. Zanimivo je tudi, da je v tej starosti skupini več otrok narisalo oblačila kot v starosti skupini med pet in šest let. Sedem otrok je narisalo tudi prste na roki, a od teh je večina narisala le tri ali štiri prste. Pri malo več kot polovici otrok so bili proporci figure usklajeni. Koordinacijo imajo, v primerjavi s starejšo skupino otrok, nekoliko slabše razvito, kar je tudi pričakovano. Nekoliko me je presenetilo, da otroci večinoma niso narisali ušes ter zenic v očeh. So pa pri tej starosti otroci imeli več komentarjev kot otroci v mlajši skupini.
46
3.2.3. Avtoportreti v skupni otrok, starih od 5 do 6 let
Slika 21: Deklica Z. P. (6 let) Slika 22: Deček A. O. (5 let in 6 mesecev)
Deklica Z. P.: Brez komentarja. Deček A. O.: Brez komentarja.
Slika 23: Deklica D. P. (6 let) Slika 24: Deček B. H. (5 let in 9 mesecev)
Deklica D. P.: »Ne vem, kako bom naredila figico. Pa ne znam narisati ogledala.«
Deček B. H.: Brez komentarja.
47
Slika 25: Deklica A. Š. (5 let in 5 mesecev) Slika 26: Deček T. K. (5 let in 8 mesecev) Deklica A. Š.: Brez komentarja. Deček T. K.: Brez komentarja.
Slika 27: Deklica A. P. I. (5 let in 6 mesecev) Slika 28: Deček D. H. (5 let in 9 mesecev)
Deklica A. P. I.: »Ne znam glih tko dobr. Do tuki imam lase. Vrat bo mal manjši. Na čelu imam piko. Nimam tok lepe oči, ampak uredu. Spredne lase imam tlele. Nos je mal mini, ampak v redu. To so kao kavbojke.
To so kao taki čevlji. To pa je kiklca.«
Deček D. H.: Brez komentarja.
48
Slika 29: Deklica D. L. (5 let in 3 mesece) Slika 30: Deček R. M. (5 let in 6 mesecev)
Deklica D. L.: Brez komentarja. Deček R. M.: Brez komentarja.
3.2.3.1. Analiza risb
Vsi otroci so nadzorovano vodili risalo in oblikovali preproste znake, ki so jih tudi poimenovali.
V kategoriji »osnovni sestavni deli« so vsi otroci narisali glavo in roke, devet otrok je narisalo noge in trup, od tega je osem otrok trup narisalo vertikalno podolgovat. Šest otrok je narisalo ramena, ki so razširjena pod vratom.
V kategoriji »konstelacija sestavnih delov« so vsi otroci okončine narisali na ustrezno mesto, devet otrok pa je okončine narisalo pritrjene na trup. Šest otrok je narisalo vrat, a le dva sta vrat združila s trupom.
V kategoriji »obrazni atributi« so vsi otroci narisali oči in ustnice, dva otroka nista narisala nosu. Le en otrok je narisal nosnice in le en otrok je dobil točko v kategoriji
»oblika nosu in ustnic«, saj ustnice niso bile samo črtno naznačene (dvodelne ustnice).
Vsi otroci so narisali lase, a le polovica je narisala svojo pričesko.
V kategoriji oblačila« so štirje otroci narisalo en kos oblačila, le en otrok pa je narisal štiri kose oblačil ali obutve (majica, hlače, krilo, čevlji).
V kategoriji »roke« so vsi otroci narisali prisotnost prstov, a le trije so narisali ustrezno število prstov, nihče ni bil pozoren na obliko in dolžino prstov, dlan ter pozicijo palca.
V kategoriji »sklepi« ni nihče dobil točke, saj noben ni bil pozoren na sklepe, ki jih imamo na rokah in nogah.
V kategoriji »proporci« je šest otrok dobilo točko za ustrezno velikost glave, sedem otrok za ustrezno dolžino rok glede na velikost trupa, trije otroci za dolžino nog, ki ustreza velikosti figur, trije otroci za ustrezno obliko in obseg stopal in štirje otroci za ustrezno obliko in obseg okončin.
49
V kategoriji »koordinacija« so vsi otroci narisali jasne poteze in sklenjenost črt ter obris glave brez očitnih nepravilnosti. Devet otrok je narisalo obris trupa, ki ni zgolj krožna forma, ampak je prisoten zavesten nadzor oblikovanja trupa. Štirje otroci so narisali ustrezno obliko okončin, pet otrok pa je sebe narisalo simetrično.
V kategoriji »podrobnosti na obrazu« so samo trije otroci narisali ušesa, od tega sta dva ušesa postavila na ustrezno mesto in upoštevala njihovo razmerje z glavo. Štirje otroci so bili pozorni na podrobnosti pri očeh, polovica jih je narisalo zenico. Trije otroci so narisali ustrezno obliko oči, podolgovate in ne okrogle, sestavljene iz več potez.
V kategoriji »profil« je polovica otrok dobilo točko za pravilen prikaz glave, trupa ter stopal s profila.
Otroci, stari med 5 in 6 let imajo v predšolskem obdobju pričakovano najbolj
»dodelane« avtoportrete. Po ocenjevalni lestvici, oblikovani na osnovi Goodenough-Harris testa, so otroci v tej starosti pridobili največjo število točk, kar pomeni, da se med tretjim in šestim letom starosti pri otrocih razvoj risanja figure intenzivno razvija.
Predšolski otroci so bili med risanjem sebe zelo pozorni na glavo, noge, roke, trup, ki je vertikalno podolgovat, malo več kot polovica otrok je narisala tudi ramena, ki se razširijo pod vratom. Okončine so bile pritrjene na trup. Večina otrok je prav tako narisala oči, nos in usta, vendar pa v tej starosti še niso bili pozorni na obliko nosu in ustnic. Vsi so si narisali tudi lase, a le polovica je bolj podrobno nakazala pričesko, ki jo imajo. Presenetilo me je, ker je svoja oblačila narisala le slaba polovica otrok, čeprav so se prej pogledali v ogledalu; pričakovala sem, da bodo na to bolj pozorni. Pri tej starosti sem tudi pričakovala, da bodo otroci bolj pozorni na to, koliko prstov imamo na roki in da bodo to tudi izrazili na risbi, a so le trije otroci narisali ustrezno število prstov (od tega en deček in dve deklici). Dlani in ustrezno dolžino prstov ter jasno določene pozicije palca ni narisal nihče, kar sem pričakovala, saj se mi zdi za to starost nekoliko zahtevno. Tudi sklepov ni narisal nihče. Proporci kar nekaj otrokom še povzročajo težave, koordinacijo pa imajo otroci pri tej starosti že zelo dobro razvito v primerjavi z mlajšimi otroki. Na podrobnosti, ki jih imamo na obrazu, se je osredotočila le slaba polovica otrok, najbolj so bili pozorni na zenico, na brado in čelo pa se ni osredotočil nihče. Ušesa so narisali le trije otroci, kar je zelo malo glede na to, da so bili otroci med tretjim in četrtim letom na to veliko bolj pozorni. V tej skupini se je med risanjem le ena deklica razgovorila, ostali niso povedali skoraj nič. Po sami dejavnosti mi je vzgojitelj matične skupine podal še svoje opažanje, da se otroci brez osredotočenosti na ogledalo narišejo nekoliko bolje in da ima občutek, da jih je ogledalo nekoliko zmedlo.
50
3.3. Skupna analiza
S pomočjo spletne ankete zaprtega tipa in praktičnega dela v vrtcu sem pridobila odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja. Na svoje prvo raziskovalno vprašanje
»Kako pogosto vzgojitelj načrtuje risanje avtoportreta?« lahko iz svoje raziskave ugotovim, da 42 % vzgojiteljev načrtuje risanje avtoportretov le enkrat letno, 42 % od 2- do 3-krat letno, 7 % vzgojiteljev načrtuje ustvarjanje avtoportretov več kot 3-krat letno, 9 % vzgojiteljev pa takšne dejavnosti sploh ne načrtuje. Vzgojitelji avtoportrete najpogosteje povezujejo z risanjem in nikoli s kiparstvom. Na raziskovalno vprašanje
»Ali je starost otroka predpogoj, da bo bolj pozoren na risanje podrobnosti?« lahko odgovorim pritrdilno, saj sem iz svoje raziskave ugotovila, da starost oz. otrokov razvoj pomembno vpliva na to, kako bo narisan otrokov avtoportret. Starejši otroci so bolj pozorni npr. na obliko oči, zenico v očeh, oblačila, pričesko itd. Na tretje raziskovalno vprašanje »Katerim likovnim zakonitostim bo tekom upodabljanja samega sebe otrok sledil?« lahko odgovorim, da tekom otrokovega razvoja in upodabljanja samega sebe otrok najprej prične z risanjem glavonožca (kar je razvidno tudi na risbi enega izmed otrok v starostni skupini med 3. in 4. letom), nato sledi vmesna stopnja med glavonožcem in konvencionalno človeško figuro, ki se s starostjo vse bolj približuje dejanskim značilnostim upodabljanja človeške figure. Na raziskovalno vprašanje
»Kako bo otrokova risarska izkušnja vplivala na njegovo samoupodobitev?« sem ugotovila, da je pomembno, da ima otrok pozitivno risarsko izkušnjo, saj bo le tako zaupal vase in v svoje zmožnosti in bo le tako tudi po svojih najboljših močeh upodobil samega sebe. Če pa bo imel otrok negativno risarsko izkušnjo, se bo v največji meri poskusil izogniti ustvarjanju oz. risanju. S spletnim vprašalnikom sem ugotovila, da 72
% vzgojiteljev meni, da otroci radi ustvarjajo avtoportrete, 15 % jih je mnenja, da so otroci pri ustvarjanju avtoportretov zadržani, le 3 % vzgojiteljev pa je mnenja, da otroci risanje avtoportretov zavračajo. Iz tega lahko ugotovimo, da otroci načeloma radi ustvarjajo avtoportrete, kar se je nenazadnje izkazalo tudi v drugem delu raziskave, kjer nihče od sodelujočih otrok samoportretiranja ni zavrnil.
Na podlagi mojega raziskovanja moram hipotezo, da vzgojitelji v skupini redko (enkrat na leto) načrtujejo risanje avtoportreta, zavreči, saj sem s pomočjo spletne ankete ugotovila, da kar 42 % vzgojiteljev od 2- do 3-krat letno načrtuje risanje avtoportretov.
Hipotezo, da so otroci, stari od 5 do 6 let, bolj pozorni na risanje podrobnosti kot otroci, stari od 3 do 4 let, lahko potrdim, saj so bile razlike očitne. Starejši otroci so bili veliko bolj pozorni na svoj trup in njegovo obliko, na vrat, nos, lase in pričesko, na oblačila, prisotnost prstov in ustrezno število prstov ter na podrobnosti, ki jih imamo na obrazu.
Na zastavljeno hipotezo, da otroci samega sebe pogosteje upodobijo po domišljiji, težje odgovorim pritrdilno oz. nikalno, saj sem dobila različne odgovore. V spletni anketi je večina vzgojiteljev odgovorila, da se otroci med risanjem samega sebe pogosto opazujejo v ogledalu, vendar pa sem med praktično dejavnostjo v vrtcu od vzgojitelja dobila povratno informacijo, da je ogledalo otroke zmedlo in da se brez njega (torej po spominu) narišejo bolje. Tako da žal te hipoteze ne morem v popolnosti potrditi.
51
4. SKLEP
Otrokom moramo vsakodnevno omogočati, da se ustvarjalno in likovno izražajo preko usmerjenih dejavnosti kot tudi preko dejavnosti, ki potekajo spontano. Le tako jim omogočimo dober razvoj na vseh področjih. Kot strokovna delavka v vrtcu se zavedam, da sta svoboda in kreativnost pri ustvarjalnem delu v predšolskem obdobju zelo pomembna. Vse znanje, ki sem ga pridobila med samim študijem in pisanjem diplomske naloge, pa bi rada smiselno uporabila pri delu z otroki. Pomembno je, da otroke pri likovnemu izražanju spodbujamo ter spoštujemo likovni proces in izdelek tako posameznega otroka kot tudi odraslega.
Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, kako se razvija avtoportret v drugem predšolskem starostnem obdobju. S pomočjo različne strokovne literature, spletnega anketnega vprašalnika in praktičnega dela v vrtcu mi je to tudi uspelo. Vsak otrok je ustvarjal na svoj lasten način in po svojih zmožnostih. Zaradi lažje izvedbe diplomske naloge sem se odločila, da v svojem praktičnem delu izberem tri različne starostne skupine otrok v istem časovnem obdobju, a še bolj zanimivo bi bilo, če bi lahko spremljala iste otroke med njihovim 3. in 6. letom starosti, saj bi lahko tako še bolj natančno opazovala, kako se razvija njihov avtoportret. Še bolje pa bi bilo, če bi tem otrokom bila matična vzgojiteljica in bi lahko njihov risarski razvoj spremljala vsakodnevno.
Za konec naj dodam, da mi je izredno žal, da praktičnih dejavnosti v vrtcu, zaradi trenutnih razmer, povezanih z epidemijo Covid-19, nisem mogla izvesti sama, saj bi tako dejavnost in otroške avtoportrete doživela bolj polno in ob tem tudi bolj uživala.
Se pa zato iz srca zahvaljujem sodelavcem, ki so mi priskočili na pomoč in mi pomagali pri izvedbi, da smo vseeno lahko upoštevali navodila, ki smo jih imeli v dani situaciji.
52
5. VIRI IN LITERATURA
Anning, A., & Ring, K. (2004). Making Sense of Children’s Drawings. McGraw-Hill Education. (str. 16–26).
Brooks, M. (2004) Drawing: The social construction of knowledge. Australian Journal of Early Childhood, 29 (2), 41–49.
Butina, M., Pečjak, V., Muhovič, J., Bonča, J., & Bonča, P. (2000). Mala likovna teorija.
Ljubljana: Debora.
Cherney, I. D. (2006). Children’s drawings: A mirror to their minds. Educational psychology, 26(1), 127–142.
Duh, M., Zupančič, T., Kramar, M., & Mršnik, I. (2003). Likovna vzgoja v prvi triadi devetletne osnovne šole: Priročnik za učitelje razrednega pouka. Rokus.
Gantar, B. (2015). Sporočilo mladostniške risbe (Doctoral dissertation, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta).
Goodenough draw – a – person test. (b.d.). Pridobljeno s https://depts.washington.edu/dbpeds/Screening%20Tools/Goodenough%20Draw%2 0a%20Person.doc
Jontes (2007). Človeška figura v luči likovnega razvoja: razstava otroških risb.
Pedagoška fakulteta.
Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad RS za Šolstvo.
Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2009). Socialni in moralni razvoj v zgodnjem otroštvu. V L. Marjanovič Umek, in M. Zupančič (ur.), Razvojna psihologija (str. 363-381). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete: Rokus Klett.
Nemec, B., Krajnc, M (2011). Razvoj in učenje predšolskega otroka: učbenik za modul Razvoj in učenje predšolskega otroka v programu Predšolska vzgoja. Grafenauer.
Peternel, V. (2018). Likovno-jezikovna primerjava likovnega razvoja trojčic od 1. do 12.
leta starosti: magistrsko delo (Doctoral dissertation, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta).
Podobnik, U. (2012). Otrokova likovna raziskovanja. V Frelih, Č., & Muhovič, J. (2012).
LIKOVNO/VIZUALNO. Ljubljana, Pedagoška Fakulteta.
Podobnik, U. (2014) Preschool childʼs researching interests and role of visual artʼs expressing media. Sociology study, 4(6), 563–572.
53
Pogačnik-Toličič, S., Vipotnik, O., Jernejec, M., Arh, J., & Milovanović, I. (1986).
Govorica otroške risbe. Zveza prijateljev mladine Slovenije.
Roland, C. (2006) Young in Art: A developmental look at the child art.
http://www.artjunction.org/young_in_art.pdf
Tamboukou, M. (2015). Farewell to the self: between the letter and the self-portrait.
Life Writing, 12(1), 75–91.
Tielsch, A. H., & Allen, P. J. (2005). Listen to them draw: screening children in primary care through the use of human figure drawings. Pediatric nursing, 31(4), 320.
Vrlič, T. (2001). Likovno-ustvarjalni razvoj otrok v predšolskem obdobju. Debora West, S. (2004). Portraiture. Oxford University Press.
54 PRILOGA 1
DOBRO RISANJE – PREIZKUS OSEBE
NAVODILO: »Želim, da narišeš sebe. Naredi najboljšo sliko, kot jo znaš. Vzemi si čas in nariši kar se da natančno.
ČAS: Brez časovne omejitve. Pri majhnih otrocih bo običajno dovolj 10 minut.
Ta test se uporablja predvsem kot sito. Risbe bistrih otrok, starejših od 10 let, ali tistih, ki so se učili risanja, bi privedle do neveljavne ocene otrokovega
intelektualnega potenciala.
TOČKOVANJE
RAZRED A: Predhodna stopnja, v kateri iz narisanega ni mogoče prepoznati kot človeške figure:
1. Nenadzorovano čečkanje – ocena 0.
2. Linije nekoliko nadzorovane – približuje se surovi geometrijski obliki – ocena 1.
RAZRED B: Vse risbe, ki jih lahko prepoznamo kot poskuse predstavitve človeške figure. Vsaka točka se osvoji plus ali minus. Ena kreditna točka za vsako doseženo stopnjo.
preprostih znakov, ki jih otrok poimenuje
RAZRED
Oblika trupa (vertikalno podolgovat) Ramena (razširitev pod vratom) Konstelacija
sestavnih delov
Okončine pritrjene na trup Okončine pritrjene na ustrezno mesto
Vrat
Vrat združen z glavo ali trupom ali obojim
55 Obrazni atributi
Oči
Nos
Ustnice
Oblika nosu in ustnic (sestavljena oblika – niso samo črtno naznačene; dvodelne
Preprosta ponazoritev oblačil (1 kos) Netransparentna oblačila (2 kosa) Sestavljeno oblačilo (rokavi, hlačnice) Več kosov oblačil in obutev (4 ali več)
Specifično oblačilo (npr. uniforma) z
značilnimi dodatki ali dekoracijo
Roke
Prisotnost prstov
Ustrezno število prstov Oblika in dolžina prstov, odprta dlan (prsti
pod kotom max. 180˚)
Jasno določena pozicija palca Dlan (vmesni vezni člen med roko in prsti) (večja od ½ trupa ali manjša od desetine
trupa)
Dolžina rok ustreza velikosti trupa Dolžina nog ustreza velikosti figure (niso Oblika in obseg okončin (niso samo črtno
naznačene)
Koordinacija
Jasne poteze črt (brez nagnjenosti k
prehodu, prelomu ali prekrivanju)
Sklenjenost črt
56
Obris glave brez očitnih nepravilnosti (ni zgolj krožna forma, pač pa je prisoten
zavestni nadzor oblikovanja glave)
Obris trupa (ni zgolj krožna forma, pač pa
je prisoten zavestni nadzor oblikovanja
pripisane na risbah profila)?
Podrobnosti na obrazu
Prisotnost ušes (2 na frontalu, 1 na
profilu)
Ustrezna postavitev ušes in njihovo
razmerje
Podrobnosti na očeh (obrvi, trepalnice)
Zenica
Ustrezna oblika oči (podolgovate, ne
okrogle; sestavljene iz več potez) Podrobnosti oči – pogled – samo v profilu
Pravilen prikaz glave, trupa in stopal s
profila
Pravilen prikaz celotnega telesa s profila
(brez napak in transparentnosti)
Skupno
Goodenough draw – a – person test. (b.d.). Pridobljeno s https://depts.washington.edu/dbpeds/Screening%20Tools/Goodenough%20Draw%2 0a%20Person.doc