Rezultati so predstavljeni po posameznih vsebinskih sklopih in v sosledju postavljenih raziskovalnih vprašanj.
4.4.1 POMEN PLESA ZA UDELEŽENCE PLESNO-GIBALNE DELAVNICE
Udeleženci so opisovali, da jim ples pomeni gibanje, možnost ustvarjanja ter izražanja z gibom. Ana pravi: »Ples mi pomeni zelo veliko, saj ne glede na to, da težko hodim, spoštujem ples kot dejavnost, ki mi pripomore, da lahko na vse načine gibam s telesom.« (priloga 3) Ostali udeleženci so tudi opisovali, da jim ples prinaša veselje, sprostitev ter pozornost drugih. Špela pravi: »Ples mi pomeni užitek, veselje ter gibanje. Ples mi pomeni življenje.« Tanja doda: »Ples zame pomeni, da se izražam drugače, kot sem mislila, da se lahko.« Udeleženci raziskave so povedali, da se je večina gibalno izražala po lastnih občutkih ter se prepuščala glasbi. Ob tem so priklicali tudi gibe s plesno-gibalne delavnice ali naučene korake z drugih plesnih delavnic. Ana pravi: »Rada plešem po naučenih gibih, prepuščam se tudi glasbi, nekaj pa tudi po svojih občutkih, saj dobro poznam svoje telo in vem, koliko sem zmožna.« Jana pove: »Rada se prepustim temu, kako se počutim. Prej tega nisem zmogla. Lahko se umirim, izrazim občutke.« Do podobnih ugotovitev je prišla tudi P.
Guček (2000), ko je s pomočjo raziskave ugotovila, da posameznik lahko s plesno-gibalnim ustvarjanjem napreduje v izražanju lastnega doživljanja. Tudi S. Tancig (2010) poudarja, da je gibalno-plesna izkušnja za osebe s telesnimi omejitvami zelo pomembna.
- 43 -
4.4.2 SPOMINI UDELEŽENCEV NA PLESNO-GIBALNE DELAVNICE
Udeleženci plesno-gibalne delavnice so imeli na plesno-gibalne delavnice prijetne spomine. Nekateri so pogrešali skupino ter vodjo delavnice. Spominjali so se skupnega plesa, druženja ter nastopov. Maja pove: »Super sem se počutila, ker smo bili skupaj kot eno. Našla sem oporo, ko sem jo potrebovala. Super sem se počutila zaradi družbe.« Udeležence je veselilo, da smo se spoznali ter skupaj ustvarjali.
Špela opisuje: »Bili smo vsi, plesali smo, se gibali, družili smo se.« Nekateri so poudarjali, da so se skozi sosledje delavnic sprostili ter se ob koncu počutili bolj umirjene. Rok pove: »Včasih se nisem dobro počutil in tega nisem pokazal. Ob koncu delavnice sem bil dobre volje.« (priloga 3) Udeleženci so ostale udeležence preko izražanja z gibom lahko drugače spoznali kot pa, če bi se samo pogovarjali. Peter pove: »Vse sem spoznal drugače, ker smo več plesali, kot se pogovarjali.« Plesalci so se prijetno počutili zaradi gibanja, izražanja z gibom, večanja občutka zaupanja, pripadnosti skupini, druženja, ustvarjanja s pripomočki ter večanja gibalnih spretnosti.
Jana pove: »Dobro sem se počutila, ker sem se razgibala. Kar prej nisem mogla v gibanju, sem zdaj lahko.« Uporabi raznoterih pripomočkov (palica, stol, blago ipd.) ob gibalnem izražanju so bili udeleženci naklonjeni. Jana, ki za gibanje uporablja invalidski voziček, pove: »Pripomočki so mi pomagali – česar nisem zmogla, sem s pomočjo pripomočka lahko. Včasih pripomočki niso bili tako uporabni, drugič so mi pa zelo pomagali.« Uporabnost pripomočkov se je pri izvajanju gibalnih dejavnosti spreminjala glede na cilje ter želje udeležencev.Tudi preostali udeleženci plesno-gibalne delavnice so navajali različne možnosti izražanja ob podpori pripomočkov, npr. gibalno izražanje s palico, stolom ... Rok je izjavil: »Pripomočki so bili kot neka druga oseba.« Udeleženci so bili ob uporabi različnih pripomočkov zelo ustvarjalni in so iskali nove poti izražanja z gibom. Tudi P. Guček (2000) je skozi raziskavo potrdila, da so udeleženci skozi plesno-gibalne delavnice iskali različne načine izražanja z gibom. B. Caf (1994) in B. Novak (2005) sta prišli do izsledkov, da so se učenci preko plesno-gibalnega izražanja lažje sprostili. M. Zagorc (2011) poudarja, da pripomočki spodbujajo gibanje in prinašajo nove kvalitete gibanja.
4.4.3 UČENJE SKOZI PLESNO-GIBALNE DELAVNICE
Večina udeležencev je opisovala, da so se skozi plesno-gibalne delavnice učili izražanja z gibom. Preko gibanja so udeleženci lažje izražali svoja čustva in so bili ob tem ustvarjalni. Špela pove: »Veliko sem se naučila pri gibanju, ko sem plesala sama, z drugimi. Bila sem ustvarjalna.« Rok doda: »Naučil sem se gibov, ki jih prej nisem poznal in jih dodal v svoj ples.« Izrazno-gibalne izkušnje so pridobivali ob individualnem ter skupinskem ustvarjanju. Ana opisuje: »Več sem spoznala, ni me bilo strah, kasneje sem si zaupala, da kljub slabemu ravnotežju ne bom padla.« Jana doda: »Gibe, ki jih prej nisem mogla, jih zdaj lahko.« (priloga 3) Gibanje je za osebe z gibalnimi ovirami sredstvo njihovega izražanja in ustvarjanja, sta zapisali B. Kroflič in D. Gobec (1995). Do podobnih ugotovitev je prišla S. Grubešič (2001), ki poudarja, da metoda ustvarjalnega giba in plesa vpliva na krepitev motoričnih sposobnosti.
- 44 -
4.4.4 POMEN PLESNO-GIBALNE DELAVNICE ZA UDELEŽENCE
Udeleženci so opisovali, da so prihajali zaradi veselja ob gibanju, plesu ter zaradi pripadnosti skupini. Ana pove: »Prihajala sem zaradi sebe, skupine, zaradi gibov, ki sem jih lahko delala.« Peter doda: »Prihajal sem zaradi veselja in dobrega občutka ob gibanju.« (priloga 3) Ob tem so kot razlog za prihajanje navajali tudi druženje ter nastopanje. Rok pove: »Pomenila mi je marsikaj, zaradi družbe in sprostitve.
Pomenila mi je vse.« Veliko udeležencem je plesno-gibalna delavnica pomenila obliko sprostitve. Večini udeležencev je plesno-gibalna delavnica pomenila možnost učenja gibalnega izražanja, ki so ga vnašali v lasten gibalni izraz. Na plesno-gibalni delavnici je bilo plesalcem všeč veliko gibanja, izražanja z gibom ter plesom. Ob tem jih je veselila glasba ter ustvarjanje z raznolikimi pripomočki. Veliko jim je pomenil tudi pogovor ter medsebojna pomoč. Ana pove: »Všeč mi je bil pogovor, ples in glasba.« Špela pravi: »Na plesno-gibalni delavnici mi je bil še posebej všeč ples in druženje.«(priloga 3) Plesalcem je bilo pomembno gibalno izražanje, sosledje poteka delavnice, oblikovanje predstav ter nastopanje. V. Geršak (2006) ugotavlja, da se učinki ustvarjalnega giba kažejo predvsem na socialno-emocionalnem področju.
4.4.5 UPORABA GIBOV S PLESNO-GIBALNIH DELAVNIC V VSAKODNEVNEM ŽIVLJENJU
Skoraj vsi udeleženci so uporabljali gibe s plesno-gibalnih delavnic tudi v vsakodnevnem življenju. Peter pripoveduje: »Če sem jezen, tudi zaplešem. Prav tako, ko sem vesel. Ko sem sam, tudi plešem.« Veliko udeležencev je uporabljalo gibe pri vsakodnevnih opravilih, ob tem so opažali večjo gibljivost. Ana pove: »Pri pometanju se prej nisem mogla skloniti, počepniti in pomesti na smetišnico, ne da bi padla, zdaj pa lahko. Če se zavrtim, se lažje premaknem.« Špela o uporabi gibov pove: »Plešem tudi, ko pometam ter pri mešanju. Ko kuham, tudi drugače obrnem kuhalnico.« (priloga 3) Nekateri od plesalcev so se ob poslušanju glasbe spomnili na plesno-gibalno delavnico, kar jih je spodbudilo h gibalnemu izražanju, predvsem, ko so bili sami. Jana uporabo gibov s plesno-gibalnih delavnic v vsakodnevnem življenju opisuje tako: »Uporabljam gibe, ki jih prej nisem mogla. Ko sem sama, tudi plešem.
Pred tekmo se razgibam, kot smo delali na delavnici.« Udeleženci so lažje gibalno izražali svoje občutke. Ob tem so bili bolj sproščeni ter so se lažje prepustili glasbi.
Rok pove: »Lažje se prepustim občutkom, ni mi nerodno.« Do podobnih ugotovitev je prišla tudi P. Guček (2000), ki poudarja, da je bil napredek udeležencev skozi plesno-gibalne delavnice opazen tudi v izražanju lastnih občutkov.
4.4.6 POMEN POTEKA PLESNO-GIBALNIH DELAVNIC ZA UDELEŽENCE
Udeleženci plesno-gibalnih delavnic so izražali velik pomen poteku delavnice. Kot pomembnega so navajali začetni pogovor v krogu, ogrevanje, osrednji del, vezan na izražanje z gibom, ter zaključni del, vezan na sproščanje ter pogovor. Ana pravi:
»Fino mi je bilo, da smo se ogreli zaradi lažjega gibanja. Na koncu mi je bila pomembna tudi sprostitev.« (priloga 1) Peter o poteku plesno-gibalnih delavnic izrazi:
»Lahko bi se poškodovali, če se ne bi ogreli. Zelo pomembno je bilo, da smo se
- 45 -
pogovarjali.« Jana doda: »Dobro je bilo, da smo se na začetku pogovorili. To mi je veliko pomenilo. Pomembno je bilo, da smo bili v krogu, se pogovorili, nato pa plesali.« Za udeležence je bilo pomembno sosledje dela, ki je imelo stalno obliko in se je ponavljalo skozi plesno-gibalne delavnice. Tako so plesalci prevzeli ritem dela ter tudi določene oblike ponavljanja. Rok pripoveduje: »Pomembno mi je bilo, da smo se najprej pogovorili, nato plesali in se na koncu sproščali. Sproščanje mi je bilo zelo pomembno. Na vsak način mi je bilo pomembno tako kot je bilo. Ogrevanje je bilo še posebej pomembno.« (priloga 1) Do podobnih ugotovitev glede sosledja dela v okviru plesno-gibalnih delavnic je prišla tudi S. Grubešič (2001), ko navaja, da je bilo pri plesno-gibalnih dejavnostih potrebno sosledje dela, ki je vključevalo veliko ponavljanja, da so udeleženci dosegali postavljene cilje.
4.4.7 POMEN OBLIKOVANJA PREDSTAV TER NASTOPANJA ZA UDELEŽENCE PLESNO-GIBALNIH DELAVNIC
Plesalci so bili zelo pozitivno naravnani do oblikovanja predstav ter nastopanja. V fazi oblikovanja predstav so vsi kot zelo pomembno navajali spoznavanje, učenje izražanja z gibom ter razmišljanje o gibu. Ob glasbi so lažje razmišljali o izražanju z gibom. Veliko jim je pomenilo, da je posamezna predstava nastajala po delih, za katero je bilo dovolj časa. Nekaterim je bilo ob začetku dela ob pripravah ter koncentraciji težje, nato jim je bilo ob sosledju dela lažje. Maja pove: »Pri predstavah je bilo malo več priprave in dela. Na začetku priprav za predstavo mi je bilo težko, potem mi je bilo lažje. Pri gibih sem poskušala več ustvarjati, se poglobiti vase. Kar smo se pogovarjali, sem lahko izrazila preko gibov.« Jana navede: »Delo na predstavi mi je veliko pomenilo tudi zaradi nastopov. Včasih mi je bilo težko, ker me je bolela roka. Veliko mi je pomenil izbor glasbe, tukaj sem lahko veliko pripomogla, tudi pri gibu.« Skozi oblikovanje predstav so lahko nekateri več prispevali pri izboru glasbe, drugi pri gibih, idejah za kostume ter pripomočkih. Plesalce je veselilo, da so si lahko medsebojno pomagali. Maja o pomoči pove: »Lahko sem komu pomagala, če se ni znašel.« V fazi oblikovanja predstav se je vez in sodelovanje med vsemi še povečala, saj je vsak želel intenzivno sodelovati ter prispevati h končni obliki predstave. Tanja o času oblikovanja predstave pove: »Ti si znala poslušati nas in si potem iz tega vzela, kar je bilo pomembno. Bilo je lepo, saj sem vedela, da bo nekaj nastalo, saj smo skupina, nekaj pozitivnega. Ideje za gibanje, tukaj sem lahko več pomagala. Povedala sem ti, ali mi pripomoček ustreza.« Ob nastopanju so nekateri imeli tremo, ki se je skozi nastope zmanjševala. Vsi udeleženci so poudarjali, da jim je bilo ob oblikovanju plesno-gibalne predstave pomembno nastopati. Ob tem je bilo pomembno, da so gledalci videli, kaj zmorejo ter znajo. Štel je tudi odziv gledalcev.
Plesalci so bili ob tem ponosni nase ter na skupino. Jana je o nastopanju povedala:
»Dobro mi je bilo. Da so nas gledali, ploskali. Vesela sem bila, da so tudi drugi videli, kaj zmoremo. Bili smo ponosni kar smo pokazali. Ne bi mi bilo vseeno, če ne bi šli.
Če hodiš na vaje, je to fino drugim pokazati.« (priloga 4) Kot pomemben del socialnega vključevanja so navajali tudi nastopanje na različnih prizoriščih. Tanja
- 46 -
navaja: »Več ko je nastopanja, bolje je. Naj drugi vedo, da smo drugačni lahko boljši.
Sprejemanje je težko. Pomembno je sprejemati.« (priloga 4) Tudi K. Bucik (2008) skozi raziskavo potrjuje, da se je v odrskih predstavitvah povečalo tudi sodelovanje v skupini plesalcev. O pomenu nastopanja tudi potrdi, da so za posameznike
pomembne zaradi doživljanja uspeha in zadovoljstva (prav tam).