V diplomskem delu smo ugotavljali, kako so udeleženci plesno-gibalnih delavnic v petletnem obdobju zaznavali pomen in učinke programa plesno-gibalnih delavnic ter kje na področjih psihomotoričnega ter socialno-emocionalnega delovanja se zaznavajo učinki. Podatke o izkušnjah udeležencev plesno-gibalnih delavnic v petletnem obdobju smo zbirali s pomočjo polstrukturiranega intervjuja. V plesno-gibalno skupino Sonček je bilo vključenih šest mlajših odraslih s cerebralno paralizo ter ena udeleženka z Downovim sindromom. Z udeleženci plesno-gibalne skupine Sonček smo se srečevali enkrat na teden, kjer je program plesno-gibalnih delavnic temeljil na vključevanju dejavnosti izražanja z gibom. V nadaljevanju predstavljamo ugotovitve glede na postavljena raziskovalna vprašanja.
Ugotovitve raziskave
RV1: Kaj pomeni ples za udeležence, ki so bili vključeni v plesno-gibalne delavnice?
Ob analizi intervjujev smo ugotovili, da udeležencem ples pomeni gibanje, možnost ustvarjanja ter izražanja z gibom. Nekateri udeleženci so tudi opisovali, da jim ples prinaša veselje, sprostitev ter pozornost drugih. Ob plesno-gibalnih dejavnostih se je večina udeležencev gibalno izražala po lastnih občutkih ter se prepuščala glasbi.
Drugi udeleženci so priklicali tudi gibe s plesno-gibalne delavnice ter z drugih plesnih delavnic.
Iz analiz intervjujev lahko sklepamo, da je ples pozitivno vplival na psihomotorično ter socialno-emocionalno področje delovanja udeležencev plesno-gibalnih delavnic.
RV2: Kakšni so spomini udeležencev na plesno plesno-gibalne delavnice?
Udeleženci so imeli prijetne spomine na plesno-gibalne delavnice. Spominjali so se skupnega plesa, druženja ter nastopov. Udeležence je veselilo, da smo se spoznali ter skupaj ustvarjali. Nekateri udeleženci so poudarjali, da so se skozi sosledje delavnic sprostili ter se ob koncu počutili bolj umirjene. Udeleženci so drug drugega lahko drugače spoznali, kot če bi se samo pogovarjali. Ob tem so se plesalci prijetno počutili zaradi gibanja, večanja gibalnih spretnosti, izražanja z gibom, večanja
občutka zaupanja, pripadnosti skupini ter druženja. Pri ustvarjanju s pripomočki so bili udeleženci zelo ustvarjalni in so iskali nove poti izražanja z gibom.
V povezavi z drugim raziskovalnim vprašanjem lahko zaključimo, da je bil opazen pozitiven vpliv na psihomotorično ter socialno-emocionalno področje delovanja v
- 47 -
povezavi s prijetnimi spomini, ki so jih imeli udeleženci plesno-gibalnih delavnic.
RV3: Kaj so se udeleženci naučili na plesno-gibalnih delavnicah?
Udeleženci so se skozi plesno-gibalne delavnice učili izražanja z gibom, kjer so ob individualnem ter skupinskem ustvarjanju lažje izražali tudi svoja čustva.
Tretje raziskovalno vprašanje pokaže, da so udeleženci plesno-gibalnih delavnic preko plesno-gibalnih delavnic izkušnje pridobivali tako na psihomotoričnem kot tudi na socialno-emocionalnem področju delovanja.
RV4: Kaj je udeležencem pomenilo prihajanje na plesno-gibalne delavnice?
Udeleženci so na plesno-gibalne delavnice prihajali zaradi veselja ob gibanju, plesu ter pripadnosti skupini. Kot razlog za prihajanje so plesalci navajali tudi druženje in nastopanje. Veliko udeležencem je plesno-gibalna delavnica pomenila obliko sprostitve, možnost učenja gibalnega izražanja, veselje ob glasbi ter izdelovanju in uporabi raznoterih pripomočkov. Ob tem je udeležencem veliko pomenil pogovor ter medsebojna pomoč.
Ob prihajanju na plesno-gibalne delavnice se je področje psihomotoričnega ter socialno-emocionalnega delovanja krepilo, kar lahko zaključimo iz četrtega raziskovalnega vprašanja.
RV 5: Ali udeleženci gibe s plesno-gibalnih delavnic uporabljajo v vsakodnevnem življenju? Če jih, kako jih uporabljajo?
Udeleženci so gibe s plesno-gibalnih delavnic uporabljali tudi v vsakodnevnem življenju pri vsakodnevnih opravilih ter ob tem opažali večjo gibljivost. Nekateri udeleženci so se ob poslušanju glasbe spomnili na plesno-gibalno delavnico, kar jih je spodbudilo h gibalnemu izražanju. Ob tem so bili bolj sproščeni ter so lažje izražali svoje občutke.
Analiza petega raziskovalnega vprašanja nam pokaže, da so udeleženci plesno-gibalnih delavnic z uporabo gibov s plesno-plesno-gibalnih delavnic v vsakodnevnem življenju krepili psihomotorično področje delovanja. Opazen je bil tudi vpliv na socialno-emocionalno področje delovanja.
RV 6: Kakšen pomen je imel za udeležence plesno-gibalnih delavnic njihov potek?
Udeleženci plesno-gibalnih delavnic so govorili o velikem pomenu poteka delavnice.
Kot pomembnega so navajali začetni pogovor v krogu, ogrevanje, osrednji del, vezan na izražanje z gibom, ter zaključni del, vezan na sproščanje ter pogovor. Pomembno
- 48 -
je bilo sosledje dela, ki je imelo stalno obliko, ta se je ponavljala skozi plesno-gibalne delavnice. Tako so plesalci prevzeli ritem dela ter tudi določene oblike ponavljanja.
Pri šestem raziskovalnem vprašanju smo ugotovili pozitiven vpliv poteka plesno-gibalnih delavnic na psihomotorično področje delovanja. Potek plesno-gibalnih delavnic je pozitivno vplival tudi na socialno-emocionalno področje delovanja udeležencev plesno-gibalnih delavnic.
RV 7: Kakšen pomen sta imela za udeležence plesno-gibalnih delavnic oblikovanje predstave ter nastopanje?
Plesalci so bili zelo pozitivno naravnani do oblikovanja predstav ter nastopanja. V fazi oblikovanja predstav so vsi kot zelo pomembno navajali spoznavanje, učenje
izražanja z gibom ter razmišljanje o gibu. Ob glasbi so lažje razmišljali o izražanju z gibom. Veliko jim je pomenilo, da je posamezna predstava nastajala po delih, za katere je bilo dovolj časa. Nekaterim je bilo ob začetku dela ob pripravah ter
koncentraciji težje, nato jim je bilo ob sosledju dela lažje. Plesalce je veselilo, da so si lahko medsebojno pomagali. V fazi oblikovanja predstav se je vez med vsemi
udeleženci še povečala, saj je vsak želel intenzivno sodelovati ter prispevati h končni obliki predstave. Vsi udeleženci so poudarjali, da jim je bilo ob oblikovanju plesno-gibalne predstave pomembno nastopati. Ob tem je bilo pomembno, da so gledalci videli, kaj zmorejo in znajo. Štel je tudi odziv gledalcev. Plesalci so bili ob tem ponosni nase ter na skupino. Kot pomemben del socialnega vključevanja so udeleženci navajali tudi nastopanje na različnih prizoriščih.
Ob zaključku sedmega raziskovalnega vprašanja lahko potrdimo, da je imelo oblikovanje predstav ter nastopanje pozitiven vpliv na delovanje udeležencev na psihomotoričnem področju. Enako lahko zaključimo tudi za socialno-emocionalno področje delovanja.
Pomanjkljivosti raziskave
V raziskavi je bilo zajetih šest oseb s cerebralno paralizo ter ena oseba z Downovim sindromom. Ob večjem številu intervjuvancev bi lahko posamezne odgovore med seboj primerjali. Intervjuje bi lahko izvedli vsako leto ob koncu sezone plesno-gibalnih delavnic. Sprotna evalvacija bi prinesla bolj podroben vpogled v doživljanje plesno-gibalnih delavnic. Tako bi skozi sosledje let spremljali posameznika in skupino skozi doživljanje plesno-gibalnih delavnic.
Prispevek na strokovnem področju specialne in rehabilitacijske pedagogike Na teoretičnem področju smo z raziskavo potrdili opažanja avtorjev o pomenu gibanja ter ustvarjalnega plesnega gibanja pri osebah s posebnimi potrebami (Geršak, 2006; Frostig, 1998; Kroflič, 1992; Tancig, 2010). Prav tako smo z raziskavo
- 49 -
potrdili opažanja avtorjev (Geršak, 2010; Frostig, 1998; Kroflič in Gobec, 1995). da ustvarjalno plesno gibanje vpliva na psihomotorično ter socialno-emocionalno področje delovanja posameznikov s posebnimi potrebami
Prispevek na praktičnem področju specialne in rehabilitacijske pedagogike Ugotovitve naše raziskave se lahko uporabijo pri načrtovanju programa plesno-gibalnih delavnic z osebami s posebnimi potrebami. Naše ugotovitve poudarjajo, da evalvacija dela na plesno-gibalnem področju lahko prinaša izhodišča za izboljšanje programa plesno-gibalnih delavnic. Za udeležence delavnic je razmišljanje o doživljanju plesno-gibalnih delavnic lahko dodatna spodbuda za aktivno vključevanje v plesno-gibalne delavnice ter podajanje novih pobud pri oblikovanju programa plesno-gibalnih delavnic.
Možnosti nadaljnjega raziskovanja
Raziskovanje na tem področju bi lahko pripomoglo k oblikovanju splošnega programa plesno-gibalnih delavnic za osebe s posebnimi potrebami, še posebej za mlajše odrasle in odrasle osebe s posebnimi potrebami.
Sklepne misli
Kot pravi V. Geršak (2010), lahko ustvarjalno gibanje pozitivno učinkuje na različna področja razvoja, kot je psihomotorično – saj z njim spodbujamo gibanje, socialno-emocionalno – saj ustvarjalni gib pripomore k sproščenosti, pozitivni komunikaciji in dobrim medsebojnim odnosom, večji strpnosti do sebe in drugih ter k pristnejšemu navezovanju stikov in prijateljskih odnosov. Skozi raziskavo smo ugotovili, da so imele plesno-gibalne delavnice velik pomen za udeležence na psihomotoričnem in socialno-emocionalnem področju delovanja. Na psihomotoričnem področju so udeleženci izpostavili predvsem krepitev motoričnih spretnosti, fizičnega stanja, umirjenosti, telesnega sproščanja in gibljivosti. Na socialno-emocionalnem področju pa so udeleženci izpostavili predvsem pomen druženja, izražanja občutkov, samozaupanja, motivacije, sodelovanja, medsebojne pomoči, pogovora, povezanosti v skupini, samostojnosti, občutka sprejetosti ter vključevanja v družbo. Obe področji delovanja sta se prepletali v plesno-gibalnem izražanju na delavnicah, pri oblikovanju plesno-gibalnih predstav ter nastopanju, čemur so udeleženci plesno-gibalnih delavnic pripisovali velik pomen.
Pomembno se nam zdi, da s plesno-gibalnimi dejavnostmi lahko krepimo različna področja delovanja oseb s posebnimi potrebami. Zato si želimo, da bi z ustvarjalnim plesnim gibanjem lahko delovali na najrazličnejših področjih vključevanja oseb s posebnimi potrebami.
- 50 -
VIRI IN LITERATURA
Antolič, V., Mesec, A. (2006). Okvare živčno-mišičnega sistema. V S. Herman, V.
Antolič, V. Pavlovčič, Ortopedija (str. 179–197). Ljubljana: Samozaložba.
Bucik, K. (2008). Ples – od terapije do odrske predstavitve z mladostniki s kombiniranimi motnjami. (Specialistično delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Caf, B. (1994). Vpliv gibalnega izražanja in ustvarjanja na hipoaktivne otroke v osnovni šoli. (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Caf, B. (2004). Vpliv gibalno-plesne terapije na socialno klimo v razredu.
(Specialistično delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Bobath. B., Bobath, K., (1981). Motor development in the different types of cerebral palsy. London: William Heinemann Medical Books.
Burns, T. (2011). Možgani so mišica, ki jo je treba krepiti. Dnevnik. Pridobljeno (4.5.2016) s https://www.dnevnik.si/1042436769/ljudje/intervjuji/1042436769.
Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik. (b.d.). Pridobljeno (10.5.2016) s http://www.cirius-kamnik.si/.
Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava. (2013). Pridobljeno (15.6.2016) s http://www.cirius-vipava.si/.
Chua, R., Elliot, D., in Weeks D. J. (2000). Perceptual–motor behavior in Down syndrome. Champaign: Human Kinetics.
Cunningham, C. (1999). Poskušajmo razumeti Downov sindrom. Vodnik za starše:
Ljubljana. Sožitje.
Cunningham, C. (2016). Downov sindrom. Priročnik za starše in skrbnike: Ljubljana.
Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Frostig, M. (1989). Gibalna vzgoja. Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladino in starše.
Glasser, W. (1998). Teorija izbire. Radovljica: Top, regionalni izobraževalni center.
Gardner, H. (2015). Razsežnosti uma. Ljubljana: Založba Tangram.
Geršak, V. (2006). Plesno-gibalna ustvarjalnost. V: B. Borota, V. Geršak, H. Korošec, E. Majaron. Otrok v svetu glasbe, plesa in lutk. (str. 55-93). Koper: Pedagoška fakulteta.
- 51 -
Geršak, V. (2010). Uresničevanje inkluzije z uporabo celostnih učnih pristopov.
Inkluzivnost v vzgoji in izobraževanju. Izvlečki/ 7. znanstvenega sestanka z mednarodno udeležbo. Koper: Pedagoška fakulteta.
Geršak, V., Smrtnik Vitulić H., in Prosen, S. (2015). Ustvarjalni gib-most med izobraževanjem in umetnostjo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Geršak, V. (2016). Ustvarjalni gib kot celostni učni pristop v osnovni šoli. (Doktorska disertacija, Pedagoška fakulteta). Pridobljeno (6.7.2016) s http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/3540
Griss, S. (2013). Everybody Stand Up! The Power of Kinesthetic Teaching and Learning in Independent Teacher. National Association of Independent Schools.
Pridobljeno (16.4.2016) s
http://www.nais.org/MagazinesNewsletters/ITMagazine/Pages/Everybody-Stand-Up.aspx.
Grubešič, S.(2001). Vzpodbujanje ustvarjalnosti in socialnih spretnosti z metodo ustvarjalnega giba in plesa pri osebah z zmerno motnjo v duševnem razvoju.
(Specialistično delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Guček, P. (2000). Učinki pomoči s plesno-gibalnim ustvarjanjem na mlajšo odraslo osebo s cerebralno paralizo. (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Hribar, P. (2006). Vpliv ustvarjalnega giba na otroke s posebnimi potrebami - pregled diplomskih del. (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Jekovec Vrhovšek, M. in Rovšek, M. (2008). Pot šolanja otrok z Downovim sindromom v Zavodu za usposabljanje Janeza Levca. V 1. strokovno srečanje na temo življenje z Downovim sindromom (str. 5–65). Ljubljana: Sožitje.
Jurišić, B. (2015). Teoretična izhodišča zgodnje obravnave. Pridobljeno (20.6.2016) s
http://www.downov-sindrom.si/index.php/o-nas/dejavnosti/zgodnja-obravnava/praktikum-zgodnje-obravnave.
Kesič Dimic, K. (2010). Vsi učenci so lahko uspešni. Ljubljana: Rokus Klett.
Kos, N. (1982). Ples od kod in kam. V zbirki Umetnost in kultura. Ljubljana: ZKOS.
Kralj, N. (2012). Vpliv metod plesno gibalne terapije na inkluzijo otrok s posebnimi potrebami v skupinsko plesno interesno dejavnost. (Specialistično delo, Pedagoška fakulteta). Pridobljeno (22.4.2016) s http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/885
Kremžar, B. (1978). Telesna vzgoja gibalno motenih otrok. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
- 52 -
Kremžar, B., Petelin, M. (2001). Otrokovo gibalno vedenje. Ljubljana: Društvo za motopedagogiko in psihomotoriko.
Kroflič, B., Škerlj, M., Vogelnik, Ma. in Vogelnik, Mo. (1990). Ples. Ljubljana:
Cankarjeva založba.
Kroflič, B. (1992). Ustvarjanje skozi gib. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.
Kroflič, B., Gobec, D. (1995). Igra – gib – ustvarjanje – učenje. Novo mesto:
Pedagoška obzorja.
Kroflič, B. (1999). Ustvarjalni gib – tretja razsežnost pouka. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.
Laban, R. ( 2000). Mojstrstvo gibanja. Ljubljana: Mestno gledališče ljubljansko.
Levitt, S. (2004). Treatment of cerebral palsy and motor delay. Oxford: Blackwell Publishing.
Lorenz, S. (1998). Otroci z Downovim sindromom. Ljubljana: Zveza Sožitje.
Medveš Berginc, S. (2013). Vpliv osebnostnih in kontekstualnih dejavnikov na samostojnost mlajših odraslih oseb z Downovim sindromom. (Doktorska disertacija, Pedagoška fakulteta). Pridobljeno (13.6.2016) s http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/1605
Mesec, B. (1998). Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu. Ljubljana:
Visoka šola za socialno delo.
Novak, B. (2005). Učinki metode ustvarjalnega giba. (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Omejc, S. (1999). Izdiferenciranost fine motorike pri otrocih s cerebralno paralizo.
(Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Payne, H. (1990). Creative movement and dance in groupwork. Oxon: Speechmark Publishing.
Pečjak, V. (1987). Misliti, delati, živeti ustvarjalno. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Pečjak, V. In Štrukelj, M. (2013). Ustvarjam, torej sem. Celovec: Mohorjeva založba.
Pistotnik, B. (2012). Osnove gibanja v športu. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
- 53 -
Primožič, J. (1996). Vaš otrok ima cerebralno paralizo (poškodbo možgan). Vodič za starše in neprofesionalne delavce. Ljubljana: Sonček-Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije.
Tancig, S. (1987). Izbrana poglavja iz psihologije telesne vzgoje in športa. Ljubljana:
Univerza Edvarda Kardelja.
Tancig, S. (2010). Umetnostna terapija med teorijo, prakso in raziskovalnimi pristopi.
Panika, 14 (3), 24–28.
Vogelnik, M. (1993). Ustvarjalni gib. Ljubljana: Zveza kulturnih organizacij Slovenije.
Vogelnik, M. (1994). Tehnika gibanja v plesu. Ljubljana: Zveza kulturnih organizacij Slovenije.
Vogelnik, M. (2009). Ples skozi čas in balet skozi svet. Ljubljana. Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.
Vovk, Ornik, N. (2015). Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz.
motenj otrok s posebnimi potrebami. Znanstvena monografija. Pridobljeno (15.6.2016) s http://www.zrss.si/pdf/Kriteriji-motenj-otrok-s-posebnimi-potrebami.pdf Vrlič Danko, A. (2005). Gibalno ovirani otroci in otroci z nevrološko poškodbo v vrtcu in v šoli. Maribor: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Maribor.
Zagorc (1992). Ples – ustvarjanje z gibom. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Zagorc (2011). Ustvarjalno-gibalna kompozicija. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami /ZUOPP-1/ (2011). Uradni list RS, št.58 (22. 7. 2011). Pridobljeno (15.6.2016) s
http://www.uradnilist.si/1/objava.jsp?urlid=201158&stevilka=2714
Zveza Sonček (b.d.). Pridobljeno (24.5.2016) s http://www.soncek.org/.
Zveza Sožitje (b.d.). Prdobljeno (20.5.2016) s http://www.zveza-sozitje.si/.
Žagar, D. (2012). Drugačni učenci. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Žgur, E. (2007). Motorika učencev s cerebralno paralizo v osnovni šoli. (Doktorska disertacija). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Žgur, A. (2011). Kako lahko pomagam. Vipava: Center za usposabljanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava.
Žmuc Tomori, M. (1990). Psihologija telesa. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
- 54 -
PRILOGE
PRILOGA 1: Primer posameznega srečanja na plesno-gibalni delavnici PRILOGA 2: Prikaz vprašanj iz intervjujev
PRILOGA 3: Fotografije z nastopov
PRILOGA 4: Prikaz intervjujev ter postopki kodiranja
- 55 -
PRILOGA 1
V prilogi 1 je prikazan potek enega od srečanj na plesno-gibalni delavnici.
Primer posameznega srečanja:
1. Pogovor:
Usedemo se v krog. Vsak sporoči ostalim, kar želi o času, ko se nismo videli.
Udeležencem predstavim okviren načrt srečanja.
2. Pozdrav:
Stojimo v krogu. Podajamo si kamen, vsak to naredi na način, kot začuti. Nato vsak dobi svoj kamen in ga da na svoj način sosedu v obratni smeri. Zatem vsak da kamen komurkoli želi.
3. Plesno-gibalna aktivnost:
Eden začne z gibanjem v krogu, ostali ponovijo. Ko konča, stopi k tistemu, za katerega želi, da nadaljuje.
4. Izražanje z gibom, improvizacija:
a) Ustvarjanje s predmetom – rute. Vsak si izbere eno izmed rut ter išče nove možnosti gibanja ter ustvarjanja z rutami. Ustvarjalno izražanje se poveže v dvojice ter trojke.
b) Izražanje z gibom – deli telesa:
V paru imata udeleženca stik v rokah. Ob tem raziskujeta izrazno gibalne možnosti.
Izbereta stik tudi v drugih delih telesa.
5. Skupinsko risanje:
Na tla položimo večji kos papirja. Vsak začne z risanjem na svojem delu, nato si ogledamo risbo ter z risanjem dopolnjujemo nastajajočo risbo.
6. Sproščanje:
Usedemo se v manjši krog ter zamižimo. Roke položimo predse ter miže iščemo stike. Pozorni smo na stik s posamezno roko.
7. Analiza:
Pogovorimo se o tem, kako smo se počutili skozi srečanje, kaj smo doživeli, se naučili ...
- 56 -
PRILOGA 2
V prilogi 2 so prikazana raziskovalna vprašanja z vprašanji, ki so bila postavljena udeležencem na intervjujih.
RV1: Kaj pomeni ples za udeležence, ki so bili vključeni v plesno-gibalne delavnice?
Kaj ti pomeni ples?
Kako rad/-a plešeš? (koraki, prepuščanje)?
RV2: Kakšni so spomini udeležencev na plesno-gibalne delavnice?
Kako si se počutil/-a na delavnici?
Kako zdaj gledaš na plesno-gibalno delavnico?
Kako se je spominjaš?
Ali se ti zdi, da si koga drugače spoznal/-a preko giba?
Kakšen pomen so imeli zate pripomočki?
RV3: Kaj so se udeleženci naučili na plesno-gibalnih delavnicah?
Kaj si se naučil/-a preko plesno-gibalnih delavnic?
RV 4: Kaj je udeležencem pomenilo prihajanje na plesno-gibalne delavnice?
Zakaj si prihajal/-a?
Kaj ti je bilo na plesno-gibalni delavnici še posebej všeč? Kako si čutil/-a svojo vlogo?
Kaj ti je pomenila naša plesno-gibalna delavnica?
Kaj ti je bilo pomembno na plesno-gibalni delavnici? Zakaj?
- 57 -
RV 5: Ali udeleženci gibe s plesno-gibalnih delavnic uporabljajo v vsakodnevnem življenju? Če jih, kako jih uporabljajo?
Ali gibe s plesno-gibalnih delavnic uporabljaš tudi v vsakodnevnem življenju? Kako ? Kdaj?
Ali se ti zdi, da zdaj lažje slediš občutkom?
RV 6: Kakšen pomen je imel za udeležence plesno-gibalnih delavnic njihov potek?
Kašen pomen je imel zate potek plesno-gibalne delavnice ( uvod, osrednji del, zaključek)?
RV 7: Kakšen pomen sta imela za udeležence plesno-gibalnih delavnic oblikovanje predstave ter nastopanje?
Kaj ti je pomenilo oblikovanje predstav?
Kako si doživljal/-a nastope?
- 58 -
PRILOGA 3
V prilogi 3 so priložene fotografije z različnih nastopov.
Slika 1: Plesna predstava »Ogenj-Voda-Sonce-Zemlja« na festivalu Ani Desetnici (2004)
Slika 2: Plesna predstava »Ogenj-Voda-Sonce-Zemlja« na festivalu Ana Desetnica (2004)
- 59 -
Slika 3: Plesna predstava »Soočanja« na festivalu Ana Desetnica (2005)
Slika 4: Plesna predstava »Soočanja« na festivalu Ana Desetnica (2005)
- 60 -
Slika 5: Plesna predstava »Neskončno potovanje« v Osnovni šoli s prilagojenim programom Centra za usposabljanje, vzgojo in izobraževanje Janeza Levca (2006)
Slika 6: Plesna predstava »Neskončno potovanje« v Osnovni šoli s prilagojenim programom Centra za usposabljanje, vzgojo in izobraževanje Janeza Levca (2006)
- 61 -
PRILOGA 4
V prilogi 4 so prikazani intervjuji ter postopki kodiranja.
- 62 -
Kaj ti pomeni ples?
ODGOVOR IN ENOTE KODIRANJA POJMI/KODE KATEGORIJE
Peter: Da se razgibam, da rad hodim in zaplešem in se sprostim.
Ana: Ples mi pomeni zelo veliko, saj ne glede da na to, da težko hodim, spoštujem ples kot dejavnost, ki mi pripomore, da lahko na vse načine gibam s telesom. Rada spoznavam sebe, še posebej pri čustvih, ko mi je bolj ali manj prijetno. Všeč so mi bili stiki z očmi.
Maja: Ples mi pomeni veliko, saj rada plešem, tudi doma.
Špela: Užitek, veselje, radost, gibanje. Ples mi pomeni življenje.
Jana: Da se razgibam, da se potem bolje
Jana: Da se razgibam, da se potem bolje