Sodobna tehnologija in novi mediji so postali sestavni del vsakdana mladih do te mere, da je vrstniško socializacijo zamenjala tako imenovana medijska socializacija, o kateri razmišlja Ule (2013). »Ni dvoma, da so današnja generacija otrok in mladostnikov prednostni in izjemno pogosti uporabniki novih tehnologij, prenosnih telefonov,
17
medmrežja in elektronskih medijev, pa tudi izjemno velik del svojega prostega časa namenjajo njihovi uporabi.« (Ule, 2013, str. 63). Raziskava ameriških mladostnikov, ki jo je izvedel Arnett (2007, v Ule, 2013), je pokazala, da mladostniki porabijo osem ur na dan za medijske dejavnosti, Ule (2013) pa enako sklepa tudi za evropsko mladino.
Kot pomemben del sodobne medijske kulture Oblak Črnič (2018) posebej poudari pametne telefone, ki izstopajo med tehnološkimi napravami, skozi katere mladi konzumirajo številne medijske vsebine. »Prek pametnih naprav in vanje vgrajenih družbenih platform se mladi izražajo, delijo svoja mnenja, nalagajo videoposnetke, si svetujejo, puščajo odzive v obliki komentarjev; ali − rečeno drugače − skozi omrežno povezane pametne naprave se mladi tudi družbeno konstituirajo.« (Oblak Črnič, 2018, str. 38).
Nove tehnologije mladim ponujajo obsežen razpon dejavnosti, kot so pridobivanje informacij, komuniciranje, druženje, prostor za samoizražanje, izživljanje frustracij in razreševanje težav. Kar mladostnike privlači pri vsem tem, je dejstvo, da so novi mediji razmeroma slabo opremljeni z nadzornimi mehanizmi, aparati države in drugih avtoritet. Pri raziskovanju tega virtualnega prostora pa mladi lahko naletijo na posebne oblike odvisnosti in nesvobode, ki jih ne pričakujejo in se jih običajno le delno ali pa sploh ne zavedajo, opozarja Young (1998, v Ule, 2013). »Oblike zabave, ki jih ponujajo novi mediji in tehnologije, so lahko dostopne, mladostnikom zlahka zlezejo pod kožo.
Obenem pa pogosto nereflektirano reproducirajo najbolj banalne stereotipe in predsodke socialnega okolja, nezavedno mamijo s tržnimi ponudbami, imidži in potrošniškimi izdelki.« (Ule, 2013, str. 65).
Ena izmed nevarnosti, ki jih prinaša vse pogostejša uporaba novih tehnologij pri mladih, je socialna omejitev mladostnikov. Do te lahko pride zaradi zmanjšanja neposrednih stikov, odnosov, soočanj, neverbalnega komuniciranja in čustvenih stikov. Suler (2005, v Ule, 2013) kot težavo, ki jo lahko prinese obsežna medmrežna dejavnost, omeni še manipulativno vedenje, ki se lahko pri posamezniku razvije zaradi anonimnosti medmrežne komunikacije in lahko vodi v obravnavanje oseb kot nekakšnih brezosebnih medmrežnih tarč, na katerih lahko razmeroma nekaznovano izživljajo svoje frustracije. Takšni vzorci se lahko prenesejo v realno življenje odraščajočih mladih.
18 2.10 Mladinski centri
Mladinske centre v tem diplomskem delu obravnavam kot lokalne prostore z veliko potenciala za spodbujanje participacije mladih in podpiranje razvoja posameznikov kot aktivnih državljanov. Poleg domačega družinskega okolja in šolske sfere so mladinski centri tisti, ki mlade zajamejo v njihovem prostem času ter jim lahko omogočijo izkušnje participacije z drugimi.
Pomembnost nabiranja takih izkušenj skozi odraščanje poudarja Hart (1992), ki meni, da od posameznika ne moremo kar naenkrat (npr. ko doseže polnoletnost) pričakovati, da postane odgovoren in aktiven državljan brez izkušenj in pridobivanja vrlin ter odgovornosti, ki so del procesa. S tem se strinja tudi Golombek (2002), ki prav tako zagovarja učenje aktivnega državljanstva skozi vsakdanje izkušnje otrok in mladostnikov, kjer ima posameznik priložnost sodelovati v skupnem sprejemanju odločitev, poslušanju različnih mnenj, tehtanju možnosti in posledic.
Urad Republike Slovenije za mladino mladinski center opiše kot »… organizirano funkcionalno središče za mlade, ki ga zagotavlja lokalna skupnost ali druga pravna oseba javnega ali zasebnega prava oziroma fizična oseba, v katerem se izvajajo programi v mladinskem sektorju in mladinsko delo na lokalni ravni.« (Mladinski sektor
| GOV.SI, 11. 11. 2019). Med drugim kot naloge mladinskega centra navajajo tudi nudenje pogojev za razvoj ustvarjalnih in kritičnih posameznikov, sodelovanje pri izvajanju prostovoljnega mladinskega dela in aktivnega državljanstva (prav tam).
Naštete aktivnosti povezujem z aktivno vključenostjo mladinskih centrov v ustvarjanje podpornega okolja za razvoj participacije mladih v lokalnem okolju.
Gril (2015) v mladinskih centrih prepozna strukturno podporo, ki jo ti nudijo za izvajanje prostočasnih dejavnosti lokalne mladine. Mladi se ob izvajanju raznih dejavnosti z vrstniki neformalno izobražujejo, razvijajo veščine soodločanja, organiziranja in sodelovanja, preizkušajo pa se tudi v vlogi akterjev družbenega dogajanja. Odrasli naj bi pri izvajanju mladinskih dejavnosti opravljali predvsem vlogo strukturiranja dejavnosti v takšni meri, da je mladim omogočeno izbiranje nalog, ki se jim zdijo primerne in zanimive ter ob njih lahko razvijajo svoja znanja, spretnosti ter medosebne komunikacijske strategije (Larson in Wood, 2006, v Kuhar, 2013). Mladinski delavec je mladim v oporo pri reševanju različnih problemov, na katere naletijo med odločanjem ali samo izvedbo dejavnosti. S svojim vedenjem in stališči pa mladinski delavec tudi
19
formulira socialno vedenje v skupini in ga adaptira glede na družbeno sprejete norme (Small in Supple, 2001, v Kuhar, 2013).
Za aktivno udejstvovanje mladih v dejavnostih mladinskih centrov je ključno, da so ti v dejavnost vključeni že od samega začetka, sklene Kuhar (2013). S sodelovanjem že od začetka oblikovanja idej bodo mladi razvili občutek osebne vpletenosti, povezanosti s skupino, prostor ter samo dejavnost pa bodo vzeli za svoji ter tako tudi skrbeli zanju.
Mladinski centri lahko pripomorejo k družbenemu vključevanju mladih ter prepoznavanju te družbene skupine kot sposobne pri soodločanju o družbenih vprašanjih.
Pinto (2009) vidi pomembnost mladinskih organizacij v povezavi s participacijo mladih v dejstvu, da članstvo v mladinski organizaciji ne prinaša le vloge uporabnika, temveč tudi zagotavlja ustvarjanje, implementacijo in prispevek k življenju organizacije.
Mladinska organizacija omogoča posamezniku, da se uči in preizkuša ter da postane ta, ki uči ali podpira razvoj organizacije, njeno strukturo in aktivnosti.
Zaradi povezave z empiričnim delom diplomskega dela, ki sem ga izvedla med časom izvajanja Erasmus+ praktičnega usposabljanja na Danskem, sledi kratek opis organiziranosti prostočasnih centrov v Aarhusu in dela v le-teh. Opisane lastnosti in specifike dela v takšnem centru ocenjujem kot relevantne za boljši vpogled v empirični del diplomskega dela.
2.11 Delo z mladimi na Danskem
Organiziranost dejavnosti in institucij, namenjenih mladim, se na Danskem razlikuje od kraja do kraja, mi je v pogovoru povedala dnevna vodja centra, kjer sem opravljala praktično usposabljanje (M. Skak Jensen, osebna komunikacija, oktober 2019). V Aarhusu je nadzorni organ za to področje UngiAarhus, ki ga je ustanovila občina in bi v prevodu pomenil »mladi v Aarhusu«. Ta zajema štiri oblike dela z mladimi, in sicer
»Fritidsklub«, ki bi ga lahko prevedli v klub prostočasnih dejavnosti in je namenjen mlajši populaciji, »Ungdomsklub«, kar pomeni mladinski klub ter pokriva delo z mladostniki, pedagoško vodena igrišča, in »Ungdomsskolen«, ki zajema brezplačne obšolske dejavnosti za mladostnike, organizirane po centrih v mestu (UngiAarhus, 27. 3. 2020).
20
V mladinskem centru Midtbyklubben, kjer sem opravljala praktično usposabljanje, se odvijajo vse oblike dela z mladimi. Najbolj prisotni in v ospredju sta »Fritidsklub« ter
»Ungdomsklub«, saj se odvijata vsak delovni dan ter jima v centru posvečajo tudi največ pozornosti. Obenem je center povezan tudi z bližnjim pedagoško vodenim igriščem, v telovadnici centra pa se izvajata tudi dve izmed obšolskih dejavnosti za mladostnike. V mladinskem centru se dejavnosti kluba prostočasnih dejavnosti in mladinskega kluba prepletajo in niso strogo ločene, kot morda nakazuje poimenovanje obeh delov, ampak se dogajata sočasno, z istimi izvajalci, razlika je le v starosti otrok in mladostnikov, ki so jim dejavnosti namenjene.
V klub prostočasnih dejavnosti so vključeni otroci, ki obiskujejo 4., 5. ali 6. razred osnovne šole in so stari med 10 in 12 let (Fritidsklubber i UngiAarhus, 16. 4. 2020).
Mladinski klub pa zajema mladostnike med 13. in 17. letom (Ungdomsklub, 10. 12. 2019). Razdelitev na ti dve enoti znotraj mladinskega centra Midtbyklubben in nasploh v mladinskih centrih v Aarhusu se zdi logična tudi z vidika razvojnih obdobij, opisanih v poglavju 2.1.
Klub prostočasnih dejavnosti v centru Midtbyklubben na njihovi spletni strani opišejo kot pripravljalni prostor za pot v mladostništvo, kjer so glavni poudarki na skupnosti, poznavanju svojih meja in tudi mej drugih, občutenju, da zate nekdo skrbi ter občutku varnosti v prijetnem okolju. Tu otroci spoznajo kompetentne odrasle, ki jih z občutkom postavljajo pred nove izzive in ustvarjajo varno okolje, v katerem se lahko otroci preizkusijo v različnih vlogah in aktivnostih, ki se jih morda sami ne bi lotili. Na spletni strani še zapišejo, da cilj tukaj ni postati svetovni prvak, temveč participirati in prispevati svoj delež k temu, kar si želiš poskusiti ali v čemer se želiš izboljšati. Otrok lahko soodloča in s tem razvija neodvisnost ter sprejemanje lastnih odločitev. V klubu prostočasnih dejavnostih ustvarjajo okolje, ki podpira razvoj odnosov med otroki skozi različne aktivnosti, kot so upcycling, kreativni projekti, kuhanje, glasbeno ustvarjanje in športne aktivnosti (Fritidsklubben i Midtbyklubben – UngiAarhus ØST, 23. 4. 2020).
Mladinski klub je na spletni strani predstavljen kot »tvoj prostor« (prostor mladostnikov), kjer lahko skupaj z vrstniki in odraslimi ustvarjajo prijetno klubsko življenje. V spletnem zapisu naštejejo le nekaj izmed aktivnosti, ki jih lahko počneš, kot so ustvarjanje glasbe, kreativni projekti, uporaba računalnikov, udeležba na izletih, priprava večerje in skupno obedovanje ali kaj povsem drugega. Mladostniki in odrasli skupaj ustvarjajo okolje za kakovostno preživeta mladostniška leta, mladostnike pa
21
obenem opremijo za dobro odraslo življenje (Ungdomsklubben i Midtbyklubben – UngiAarhus ØST, 20. 4. 2020).
22
3 Empirični del
3.1 Opredelitev problema
Odraščanje mladih je vse bolj prepojeno s sodobnimi tehnologijami in mediji. Mladi se umikajo v virtualne svetove in zavetje doma (Kuhar, 2007), kjer se možnosti za participacijo z vrstniki in drugimi zmanjšajo. Veča se občutek posameznika, da je v situaciji sam, v vrstnikih ne vidi možne pomoči za skupno spreminjanje okoliščin, temveč konkurenco (Ule, 2002, v Kuhar, 2013). Otroci in mladostniki so preko sodobnih tehnologij in novih medijev v svojem prostem času izpostavljeni veliki količini komercializiranih vsebin (Kuhar, 2007). Mladi, ki samo prejemajo že pripravljene vsebine, ob tem ne razvijajo svojih kreativnih potencialov.
Nove tehnologije mlade spremljajo tudi v mladinskih centrih. Ti naj bi mladim zagotavljali prostor za izvajanje prostočasnih dejavnosti, preizkušanje različnih vlog, pridobivanje veščin itd. Pametni telefoni, kot najbolj prisotna oblika sodobnih tehnologij pri mladih (Oblak Črnič, 2018), lahko podpirajo mlade pri dejavnostih, nudijo vir informacij, tem za razpravo, lahko služijo kot orodje pri različnih aktivnostih, ali pa delujejo nasprotno in mlade mamijo v nekreativno, pasivno preživljanje prostega časa.
Pri pasivnem preživljanju prostega časa se večinoma osamijo od svojih prijateljev, kar pa je zmotilo tudi nekaj otrok v mladinskem centru, kjer sem opravljala praktično usposabljanje. Otrokom moramo zagotoviti priložnosti za izkušanje participacije v vsakodnevnih situacijah, da bi lahko razvili svoj potencial aktivnih državljanov v prihodnosti (Hart, 1992; Golombek, 2002).
Vključenost v mladinski center v vlogi praktikantke mi je omogočilo raziskovanje doživljanja možnosti participacije uporabnikov centra z vidika uporabnikov in zaposlenih. Z umikom telefonov iz situacije sem želela odpreti prostor, ki podpira kreativnost in sodelovanje med uporabniki. Menim, da je izvedba akcije Dan brez telefona pripomogla k ponovnemu razmisleku o možnostih participacije v centru in izboljšav na tem področju.
3.2 Namen in cilji raziskave
Z izvedbo akcije Dan brez telefona v mladinskem centru želim ugotoviti, koliko participacije je bilo otrokom in mladostnikom dopuščeno v celotnem procesu, kakor to opredeljujejo sami, in kje so bile spregledane priložnosti za njihovo participacijo.
23 Cilji
1. Ugotoviti pomen procesa akcije Dan brez telefona z vidika udeleženih otrok in mladostnikov.
2. Raziskati vidik udeleženih otrok in mladostnikov glede možnosti za sodelovanje.
3. Ugotoviti raven participacije procesa oblikovanja Dneva brez telefona in raziskati možnosti za izboljšave.
3.3 Raziskovalna vprašanja
1. Kako otroci in mladostniki vrednotijo Dan brez telefona?
2. Kako otroci in mladostniki opredeljujejo svoje možnosti za soustvarjanje Dneva brez telefona skozi celoten proces?
3. V kolikšni meri je bil proces oblikovanja Dneva brez telefona participatorno izpeljan in kje so možnosti za izboljšave?
3.4 Raziskovalna metodologija
Izvedla sem kvalitativno raziskavo, in sicer akcijsko raziskavo kratkega obsega in enostavnejše zasnove. Tehniki zbiranja podatkov sta bili opazovanje z udeležbo ter skupinski intervju.
3.4.1 Vzorec in postopek izbire
Vzorec otrok, vključenih v raziskavo, je bil priložnosten. Predstavljajo ga vsi posamezniki, ki so se udeležili Dneva brez telefona, bilo jih je 26 ob prvi izvedbi in 15 ob drugi1, starih med 10 in 12 let. Prisotni so bili tako dečki kot deklice, v obeh primerih je bilo nekaj deklic več kot dečkov. Otroci, ki so sodelovali pri Dnevu brez telefona, so stalni uporabniki centra. Z izvedbo te akcije so bili seznanjeni po komunikaciji z zaposlenimi na centru in spletnem sistemu, ki je povezan s šolskim sistemom in ga uporabljajo v Aarhusu.
3.4.2 Postopek zbiranja podatkov
Svoja opažanja glede možnosti za participacijo mladih na vsakodnevni ravni v mladinskem centru sem zapisovala v obliki dnevnika. Ob tem sem bila pozorna tudi na prisotnost telefonov v mladinskem centru in načine uporabe le-tega. Opažanja sem
1 Za pojasnitev dveh izvedb Dneva brez telefona glej tabelo 2 v poglavju Rezultati.
24
zapisovala praviloma po zaključku delovnega dne ob prihodu domov. Za kasnejše zapisovanje opažanj sem se odločila, ker sem ocenila, da bi se s sprotnim zapisovanjem neprestano umikala iz trenutnega dogajanja ter interakcije z mladimi in morda zamudila kaj pomembnega ali pa umetno pretrgala grajenje odnosa z mladimi.
Prav tako sem si z zapisovanjem ob prihodu domov namenila nekaj trenutkov refleksiji preteklega dne ter se morda bolje pripravila na naslednji dan (čemu nameniti več pozornosti, še koga povprašati o kakšni temi ipd.).
Poleg svojih opažanj sem za mnenje o možnostih participacije otrok in mladostnikov v centru zaprosila eno od zaposlenih pedagoginj. Svoje razmišljanje je zapisala in mi ga posredovala po e-pošti.
Skozi februar smo skupaj z ostalimi pedagogi zbirali mnenja mladih o izvedbi Dneva brez telefona, ki smo jih potem odrasli zapisali na listke in zbirali na oglasni deski v pisarni.
Podatke sem zbirala tudi z uporabo nestrukturiranih intervjujev. Te sem izvedla tako z zaposlenimi kot z udeleženci Dneva brez telefona v prostorih mladinskega centra.
Kadar sem pridobila njihovo privolitev, sem intervjuje posnela, kar se je zgodilo v dveh primerih (skupinski intervju z zaposlenimi in intervju z mladostnico), kadar privolitve nisem pridobila, pa sem si podatke zapisovala sproti (intervju z mladostnikom).
Intervjuji so trajali med 3 in 16 minut, najdaljši je bil intervju z zaposlenimi. Vsi trije intervjuji so bili izvedeni 25. 5. 2020 med 12.00 in 14.00. Čeprav sem pred izvedbo načrtovala, da bodo vsi intervjuji skupinski, se je to uresničilo le pri intervjuju z zaposlenimi. Pri intervjujih z uporabniki se je skupina hitro razpršila, ko je na moje vprašanje začel odgovarjati en posameznik. Ostali so izgubili zanimanje, se počasi umaknili in nadaljevali svoj pogovor ali igro. Pri tem bi lahko posegla sama in bi skupinico skušala zadržati pri intervjuju, vendar sem imela občutek, da bom na ta način razvrednotila posameznika, ki mi je pričel odgovarjati ter mu dala občutek, da mi njegovo mnenje ni dovolj pomembno in s tem razvrednotila njegov odgovor. Pri tem moramo imeti v mislih tudi, da so intervjuji potekali v angleščini, kar pri mladih, s katerimi sem bila v stiku, v večini povzroči padec motivacije za sodelovanje v pogovoru, saj je treba vložiti več truda v komunikacijo v angleščini v primerjavi s komunikacijo v njihovem maternem jeziku.
25 3.4.3 Postopek obdelave podatkov
Za obdelavo podatkov sem uporabila kodiranje zapisov intervjujev in analizo dokumentarnih virov, pri čemer sem se opirala na teoretična izhodišča o kvalitativnem raziskovanju po Mescu (1998). Ob izvedbi intervjujev sem udeležence prosila za dovoljenje snemanja intervjuja in posnetke za tem, ko sem jih pretipkala, tudi izbrisala.
Kadar dovoljenja za snemanje nisem dobila, sem si pridobljene podatke sproti zapisovala. Ob zapisu intervjujev sem imena udeležencev spremenila in jih označila z naključno izbrano črko za ohranjanje anonimnosti sodelujočih.
3.4.4 Rezultati
Načrtovani raziskovalni del sem bila zaradi nepredvidene situacije, izbruha koronavirusa in sprejemanja potrebnih omejitev na ravni države Danske, primorana prilagoditi novim razmeram. Postopek zbiranja podatkov je bil od 11. 3. 2020 prilagojen možnostim izvedbe stikov v mladinskem centru. Kratek oris dogajanja in prilagoditve, ki sem jih uvajala, so prikazane v tabeli 2 za lažje razumevanje celotnega procesa.
Tabela 2: Načrtovana in dejanska izpeljava raziskovalnega dela diplomskega dela
NAČRTOVANA IZPELJAVA DEJANSKA IZPELJAVA
organizira prostor, ki omogoča otrokom participacijo v manjši skupini brez uporabe telefonov pod mojim koordinatorstvom
7. 1. 2020: pobuda iz moje strani, da se organizira prostor, ki omogoča otrokom participacijo v manjši skupini brez uporabe telefonov pod mojim koordinatorstvom
»Midtbyklubben ima talent« in izdelava prijavnih plakatov
26
2. 3. 2020: Dan brez telefona 2. 3. 2020: skrajšana2 izvedba Dneva brez telefona in »Midtbyklubben ima talent«
9. 3. 2020: skupinski intervju z udeleženci Dneva brez telefona
9. 3. 2020: ponoven poskus Dneva brez telefona v zmanjšanem3 obsegu zelo omejenem obsegu, v katerem se na delo nismo vrnili prostovoljci
25. 5. 2020: po rahljanju ukrepov se na center vrnem za en dan, takrat opravim skupinski intervju s sodelavci in kasneje tudi z otroki, ki pridejo v center
Razmere in odzivanje oblasti na situacijo ob pojavu pandemije so se med državami razlikovali. Časovnica ukrepov, sprejetih na Danskem, kjer sem bivala med nastajanjem diplomskega dela in izvajala raziskovalni del diplomskega dela, je torej drugačna od poteka sprejemanja in opuščanja ukrepov za zajezitev širjenja bolezni v Sloveniji. Za jasnejšo predstavo o okoliščinah nastanka diplomskega dela sledi podrobnejši opis sprejemanja ter opuščanja ukrepov na Danskem ter njihov vpliv na delovanje mladinskega centra Midtbyklubben in moje delo.
11. 3. 2020
V večernih urah po medijih izvem, da se bodo v naslednjih dneh zaprle vzgojno-izobraževalne ustanove, in sicer visokošolske ter srednješolske ustanove, knjižnice že z naslednjim dnem, osnovne šole, vrtci in mladinski centri ter podobne ustanove, ki
2 Do skrajšane izpeljave Dneva brez telefona je prišlo zaradi zgodnjega zaprtja mladinskega centra, ta dan zaradi premajhnega števila pedagogov v centru (čas gripe, smrt v družini, dopust). Na ta dan sta bili poleg mene v centru le še dve pedagoginji, zato smo center zaprli že ob 17.00.
3 Izvedba Dneva brez telefona v zmanjšanem obsegu je bila posledica zmanjšanja števila mladih v centru. Glede na upad števila mladih v centru v tem času sklepam, da je vplivalo naraščanje števila okužb z novim koronavirusom na Danskem in vse več zadrževanja doma. Kasneje ta teden so se tudi zaprle vzgojno-izobraževalne institucije na Danskem.
27
delajo z mladimi, pa do konca tedna uradno še lahko sprejemajo posameznike (četrtek in petek), s ponedeljkom pa se vse zapira za 2 tedna. Zaposlenim v zasebnem sektorju je priporočeno, da delajo od doma.
12. 3. 2020
Prejmem sporočilo od vodje mladinskega centra, da imamo ob 12.00 sestanek v centru, da se dogovorimo o nastali situaciji. Na sestanku izvemo, da bo center zaprt za 14 dni in v tem času naj delamo od doma, kolikor je to pač mogoče. Ta in naslednji dan je center še odprt, če bi slučajno kdo prišel, vendar ta dan za kratek čas pride le eno dekle, da prevzame denar za aktivnost, ki je bila odpovedana. Naslednji dan me vodja obvesti, naj ostanem doma, saj ne pričakujejo nobenega uporabnika.
23. 3. 2020
Oblasti sporočijo, da se ukrepi podaljšajo še za 14 dni. Ponovno odprtje mladinskega centra je načrtovano za sredo, 15. 4. 2020 (in ne že v ponedeljek zaradi praznovanja velike noči).
15. 4. 2020
Vodja centra mi sporoči, da se s ponovnim odprtjem centra vsi še ne vračamo na delo in tako tudi jaz še ostajam doma. Mladinski centri se odpirajo samo za otroke, ki obiskujejo četrti in peti razred osnovne šole. Razlog za to je ponovno odprtje osnovnih šol za učence do 5. razreda. Delo v mladinskem centru poteka pod strogimi pravili, in sicer morajo starši vsakega otroka, ki bo tisti dan prišel v center, predhodno prijaviti preko spletnega sistema. Vsak od pedagogov, ki so prišli na nazaj na delo, je odgovoren za svojo skupinico otrok, ta zajema približno 5 otrok. Skupine so med seboj
Vodja centra mi sporoči, da se s ponovnim odprtjem centra vsi še ne vračamo na delo in tako tudi jaz še ostajam doma. Mladinski centri se odpirajo samo za otroke, ki obiskujejo četrti in peti razred osnovne šole. Razlog za to je ponovno odprtje osnovnih šol za učence do 5. razreda. Delo v mladinskem centru poteka pod strogimi pravili, in sicer morajo starši vsakega otroka, ki bo tisti dan prišel v center, predhodno prijaviti preko spletnega sistema. Vsak od pedagogov, ki so prišli na nazaj na delo, je odgovoren za svojo skupinico otrok, ta zajema približno 5 otrok. Skupine so med seboj