• Rezultati Niso Bili Najdeni

3.4 Raziskovalna metodologija

3.4.2 Postopek zbiranja podatkov

Svoja opažanja glede možnosti za participacijo mladih na vsakodnevni ravni v mladinskem centru sem zapisovala v obliki dnevnika. Ob tem sem bila pozorna tudi na prisotnost telefonov v mladinskem centru in načine uporabe le-tega. Opažanja sem

1 Za pojasnitev dveh izvedb Dneva brez telefona glej tabelo 2 v poglavju Rezultati.

24

zapisovala praviloma po zaključku delovnega dne ob prihodu domov. Za kasnejše zapisovanje opažanj sem se odločila, ker sem ocenila, da bi se s sprotnim zapisovanjem neprestano umikala iz trenutnega dogajanja ter interakcije z mladimi in morda zamudila kaj pomembnega ali pa umetno pretrgala grajenje odnosa z mladimi.

Prav tako sem si z zapisovanjem ob prihodu domov namenila nekaj trenutkov refleksiji preteklega dne ter se morda bolje pripravila na naslednji dan (čemu nameniti več pozornosti, še koga povprašati o kakšni temi ipd.).

Poleg svojih opažanj sem za mnenje o možnostih participacije otrok in mladostnikov v centru zaprosila eno od zaposlenih pedagoginj. Svoje razmišljanje je zapisala in mi ga posredovala po e-pošti.

Skozi februar smo skupaj z ostalimi pedagogi zbirali mnenja mladih o izvedbi Dneva brez telefona, ki smo jih potem odrasli zapisali na listke in zbirali na oglasni deski v pisarni.

Podatke sem zbirala tudi z uporabo nestrukturiranih intervjujev. Te sem izvedla tako z zaposlenimi kot z udeleženci Dneva brez telefona v prostorih mladinskega centra.

Kadar sem pridobila njihovo privolitev, sem intervjuje posnela, kar se je zgodilo v dveh primerih (skupinski intervju z zaposlenimi in intervju z mladostnico), kadar privolitve nisem pridobila, pa sem si podatke zapisovala sproti (intervju z mladostnikom).

Intervjuji so trajali med 3 in 16 minut, najdaljši je bil intervju z zaposlenimi. Vsi trije intervjuji so bili izvedeni 25. 5. 2020 med 12.00 in 14.00. Čeprav sem pred izvedbo načrtovala, da bodo vsi intervjuji skupinski, se je to uresničilo le pri intervjuju z zaposlenimi. Pri intervjujih z uporabniki se je skupina hitro razpršila, ko je na moje vprašanje začel odgovarjati en posameznik. Ostali so izgubili zanimanje, se počasi umaknili in nadaljevali svoj pogovor ali igro. Pri tem bi lahko posegla sama in bi skupinico skušala zadržati pri intervjuju, vendar sem imela občutek, da bom na ta način razvrednotila posameznika, ki mi je pričel odgovarjati ter mu dala občutek, da mi njegovo mnenje ni dovolj pomembno in s tem razvrednotila njegov odgovor. Pri tem moramo imeti v mislih tudi, da so intervjuji potekali v angleščini, kar pri mladih, s katerimi sem bila v stiku, v večini povzroči padec motivacije za sodelovanje v pogovoru, saj je treba vložiti več truda v komunikacijo v angleščini v primerjavi s komunikacijo v njihovem maternem jeziku.

25 3.4.3 Postopek obdelave podatkov

Za obdelavo podatkov sem uporabila kodiranje zapisov intervjujev in analizo dokumentarnih virov, pri čemer sem se opirala na teoretična izhodišča o kvalitativnem raziskovanju po Mescu (1998). Ob izvedbi intervjujev sem udeležence prosila za dovoljenje snemanja intervjuja in posnetke za tem, ko sem jih pretipkala, tudi izbrisala.

Kadar dovoljenja za snemanje nisem dobila, sem si pridobljene podatke sproti zapisovala. Ob zapisu intervjujev sem imena udeležencev spremenila in jih označila z naključno izbrano črko za ohranjanje anonimnosti sodelujočih.

3.4.4 Rezultati

Načrtovani raziskovalni del sem bila zaradi nepredvidene situacije, izbruha koronavirusa in sprejemanja potrebnih omejitev na ravni države Danske, primorana prilagoditi novim razmeram. Postopek zbiranja podatkov je bil od 11. 3. 2020 prilagojen možnostim izvedbe stikov v mladinskem centru. Kratek oris dogajanja in prilagoditve, ki sem jih uvajala, so prikazane v tabeli 2 za lažje razumevanje celotnega procesa.

Tabela 2: Načrtovana in dejanska izpeljava raziskovalnega dela diplomskega dela

NAČRTOVANA IZPELJAVA DEJANSKA IZPELJAVA

organizira prostor, ki omogoča otrokom participacijo v manjši skupini brez uporabe telefonov pod mojim koordinatorstvom

7. 1. 2020: pobuda iz moje strani, da se organizira prostor, ki omogoča otrokom participacijo v manjši skupini brez uporabe telefonov pod mojim koordinatorstvom

»Midtbyklubben ima talent« in izdelava prijavnih plakatov

26

2. 3. 2020: Dan brez telefona 2. 3. 2020: skrajšana2 izvedba Dneva brez telefona in »Midtbyklubben ima talent«

9. 3. 2020: skupinski intervju z udeleženci Dneva brez telefona

9. 3. 2020: ponoven poskus Dneva brez telefona v zmanjšanem3 obsegu zelo omejenem obsegu, v katerem se na delo nismo vrnili prostovoljci

25. 5. 2020: po rahljanju ukrepov se na center vrnem za en dan, takrat opravim skupinski intervju s sodelavci in kasneje tudi z otroki, ki pridejo v center

Razmere in odzivanje oblasti na situacijo ob pojavu pandemije so se med državami razlikovali. Časovnica ukrepov, sprejetih na Danskem, kjer sem bivala med nastajanjem diplomskega dela in izvajala raziskovalni del diplomskega dela, je torej drugačna od poteka sprejemanja in opuščanja ukrepov za zajezitev širjenja bolezni v Sloveniji. Za jasnejšo predstavo o okoliščinah nastanka diplomskega dela sledi podrobnejši opis sprejemanja ter opuščanja ukrepov na Danskem ter njihov vpliv na delovanje mladinskega centra Midtbyklubben in moje delo.

11. 3. 2020

V večernih urah po medijih izvem, da se bodo v naslednjih dneh zaprle vzgojno-izobraževalne ustanove, in sicer visokošolske ter srednješolske ustanove, knjižnice že z naslednjim dnem, osnovne šole, vrtci in mladinski centri ter podobne ustanove, ki

2 Do skrajšane izpeljave Dneva brez telefona je prišlo zaradi zgodnjega zaprtja mladinskega centra, ta dan zaradi premajhnega števila pedagogov v centru (čas gripe, smrt v družini, dopust). Na ta dan sta bili poleg mene v centru le še dve pedagoginji, zato smo center zaprli že ob 17.00.

3 Izvedba Dneva brez telefona v zmanjšanem obsegu je bila posledica zmanjšanja števila mladih v centru. Glede na upad števila mladih v centru v tem času sklepam, da je vplivalo naraščanje števila okužb z novim koronavirusom na Danskem in vse več zadrževanja doma. Kasneje ta teden so se tudi zaprle vzgojno-izobraževalne institucije na Danskem.

27

delajo z mladimi, pa do konca tedna uradno še lahko sprejemajo posameznike (četrtek in petek), s ponedeljkom pa se vse zapira za 2 tedna. Zaposlenim v zasebnem sektorju je priporočeno, da delajo od doma.

12. 3. 2020

Prejmem sporočilo od vodje mladinskega centra, da imamo ob 12.00 sestanek v centru, da se dogovorimo o nastali situaciji. Na sestanku izvemo, da bo center zaprt za 14 dni in v tem času naj delamo od doma, kolikor je to pač mogoče. Ta in naslednji dan je center še odprt, če bi slučajno kdo prišel, vendar ta dan za kratek čas pride le eno dekle, da prevzame denar za aktivnost, ki je bila odpovedana. Naslednji dan me vodja obvesti, naj ostanem doma, saj ne pričakujejo nobenega uporabnika.

23. 3. 2020

Oblasti sporočijo, da se ukrepi podaljšajo še za 14 dni. Ponovno odprtje mladinskega centra je načrtovano za sredo, 15. 4. 2020 (in ne že v ponedeljek zaradi praznovanja velike noči).

15. 4. 2020

Vodja centra mi sporoči, da se s ponovnim odprtjem centra vsi še ne vračamo na delo in tako tudi jaz še ostajam doma. Mladinski centri se odpirajo samo za otroke, ki obiskujejo četrti in peti razred osnovne šole. Razlog za to je ponovno odprtje osnovnih šol za učence do 5. razreda. Delo v mladinskem centru poteka pod strogimi pravili, in sicer morajo starši vsakega otroka, ki bo tisti dan prišel v center, predhodno prijaviti preko spletnega sistema. Vsak od pedagogov, ki so prišli na nazaj na delo, je odgovoren za svojo skupinico otrok, ta zajema približno 5 otrok. Skupine so med seboj ločene, vsaka se zadržuje na prostoru, določenem zanjo, čim več aktivnosti se poskuša izvesti na prostem. Skupine otrok so oblikovane glede na sestavo razredov v šoli. Tisti otroci, ki so skupaj v skupini v razredu (ti so deljeni na 2 dela), so skupaj tudi v mladinskem centru. Center je odprt le za 3 ure, v tem času pa se ne pripravlja obroka, kot je bilo običajno pred zaprtjem.

28. 4. 2020

Za starejše uporabnike mladinskega centra (od 6. razreda naprej) vzpostavijo elektronsko obliko komunikacije s pedagogi in aktivnosti na daljavo.

28 18. 5. 2020

Šole in mladinski centri se odprejo tudi za starejše uporabnike. Center je sedaj odprt za uporabnike po običajnem odpiralnem času. Vsak pedagog je še vedno odgovoren za svojo skupino otrok, le da so te sedaj večje in slonijo na delitvi med razredi v šoli, ne več na delitvi na skupine znotraj razredov. Ponovno se prične pripravljati obrok v centru, vendar pri tem uporabniki ne sodelujejo. Zaposleni morajo ohranjati 1 meter razdalje med seboj in otroki ter sodelavci.

Rezultate akcijske raziskave sem pridobila na podlagi naslednjih dokumentov:

- prepis pogovora z zaposlenimi (25. 5. 2020), - prepis pogovorov z uporabniki (25. 5. 2020), - dnevniški zapiski,

- poročilo o izvedbi »Midtbyklubben ima talent«,

- e-poštna korespondenca z eno od zaposlenih (19. 5. 2020 in 2. 6. 2020).

S kodiranjem pridobljenih zapisov sem prišla do kod prvega in drugega reda, ki sem jih nato uvrstila v naslednje kategorije:

- doživljanje Dneva brez telefona in omejitev, - sodelovalni proces Dneva brez telefona, - vloga odraslih,

- vloga telefonov,

- participatorna praksa v mladinskem centru.

Doživljanje Dneva brez telefona in omejitev: V tej kategoriji so zajete kode drugega reda, ki označujejo doživljanje Dneva brez telefona z vidika uporabnikov in doživljanje izvedbe šova Midtbyklubben ima talent. Prav tako vključuje odzive uporabnikov na omejitve uporabe telefonov, njihovo razumevanje omejitev in opažene odzive na omejitve. Tu so zbrani odzivi in mnenja uporabnikov glede omejitev ter opažanja odraslih tako pred samo izvedbo Dneva brez telefona kot med izvedbo in po njej.

Sodelovalni proces Dneva brez telefona: Tu so zbrane kode drugega reda, ki označujejo izjave o poteku načrtovanja in izvedbe Dneva brez telefona z vidika sodelovanja uporabnikov in odraslih. V središču tega je izvedba šova Midtbyklubben ima talent, ki je bila glavna aktivnost na Dan brez telefona in se je odvila na pobudo

29

dveh uporabnic. Kategorija vključuje tudi izjave, vezane na doživljanje možnosti za participacijo v centru z vidika uporabnikov.

Vloga odraslih: V to kategorijo sem uvrstila kode drugega reda, ki se nanašajo na vlogo odraslih zaposlenih v mladinskem centru pri vzpostavljanju participativnega okolja. Kategorija zajema izjave in opažanja, vezana na njihov pogled na možnosti participacije v centru, doživljanje akcije Dan brez telefona in njihovo vlogo pri načrtovanju aktivnosti v centru ter vzor, ki ga dajejo mladim glede uporabe telefonov.

Vloga telefonov: Ta kategorija zajema kode drugega reda, ki se nanašajo na prisotnost telefonov v mladinskem centru, namen njihove uporabe, (ne)pomembnost in vlogo, ki jo odigra v povezavi s participacijo otrok. Zajema tudi opažanja avtorice in ostalih pedagogov s centra, vezana na uporabo telefonov med uporabniki centra.

Participatorna praksa v mladinskem centru: V tej kategoriji so kode drugega reda na podlagi zbranih mnenj odraslih in mladih o participaciji v centru, o preteklih in sedanjih praksah ter nekaj primerov participacije. Poleg tega sem v to kategorijo uvrstila tudi svoja opažanja glede participatorne prakse v centru.

3.4.4.1 Vrednotenje Dneva brez telefona z vidika otrok in mladostnikov KATEGORIJA: Vrednotenje Dneva brez telefona in omejitev

Na Dan brez telefona smo izvedli talent šov4, ki predstavlja glavno aktivnost dneva in jo kasneje uporabniki večinoma enačijo z Dnevom brez telefona. Zato pri vrednotenju Dneva brez telefona uporabniki razmišljajo predvsem o talent šovu, tako da sem tega podrobneje obravnavala z vidika participacije tudi sama. Za talent šov uporabniki pokažejo zainteresiranost v več trenutkih pri načrtovanju Dneva brez telefona. Sama sem jo v poročilu o talent šovu zabeležila med pripravami na šov (Z5: »Še isti dan narišeta [dekleti, ki sta pobudnici šova] in napišeta plakate, ki vsebujejo razpredelnico, kamor se nastopajoči lahko zapišejo in s tem prijavijo.«6; Z: »Plakate obesita na različne točke po centru.«), pa tudi kasneje in na dan šova (Z: »V petek pred talent šovom sta na plakatu zapisani 2 točki.«). Na dan talent šova se zbere skupina deklet,

4 Kode drugega reda so v besedilu zapisane poševno in podčrtano, kode prvega reda pa poševno.

5 Citati so označeni s črko Z ali M ter predstavljajo govorca izjave, ki črki sledi (Z – zaposleni, vključno z avtorico, M – mladostniki).

6 Prevod avtorice. Navedeni citati so prevedeni v slovenski jezik v skladu s 14. členom Pravilnika o zaključku študija za dodiplomske študijske programe, v izvirniku pa so v angleškem jeziku.

30

ki so pripravljena sodelovati (nastopati/gledati/biti članica žirije).«; Z: »Na mestu se prijavita še dve točki.«; Z: »Lahko se je čutilo, da jim je pomembno, kako nastopijo, […]«).

Pri tem se mi zdi pomembno poudariti, da so uporabniki prevzeli lastništvo nad šovom, kar je pripomoglo k stopnji motiviranosti in usmerjenosti na dobro izvedbo šova (Z:

»Lahko se je čutilo, da jim je pomembno, kako nastopijo, talent šov so vzele za svojega, za nekaj dobrega, pri čemer se želijo potruditi […]«).

Zaznala sem tudi rahel upad zanimanja (Z: »Dve dekleti, ki sta bili organizatorki, do dneva šova nista pokazali velike iniciative ali skrbi za organizacijo […]«; Z: »Potem zadeva malo stoji, prijav na plakatih ni, otroci ne govorijo o tem.«; Z: »Kakšen teden so plakati stali, brez veliko učinka, o šovu se ni govorilo.«), ki pa je s spodbudo vrstnikov na dan talent šova izginil (Z: »[…] na dan šova pa sta pokazali zanimanje in se vključili v priprave. Mislim, da je bilo pri tem ključno, da se je oblikovala manjša skupina deklet (ne samo tisti dve, ki sta dali pobudo), ki so pokazale pripravljenost in zanimanje za šov.«).

Organizacija in izpeljava talent šova sta pokazali tudi stopnjo organizacije otrok, ki sem jo opisala v poročilu o talent šovu (Z: »O sestavi žirije so se dekleta dogovorila sama.«;

Z: »Ko so vse točke končane, nas žirija prosi, da zapustimo telovadnico za nekaj minut, da se posvetujejo o končni uvrstitvi.«; Z: »Žirija se je kar hitro odločila, da točko diskvalificira.«; Z: »Vse skupaj je potekalo bolj ali manj gladko, brez večjih konfliktov.

Ob opazovanju poteka šova sem uživala, sodelovanje med dekleti in samoorganizacija sta na meni pustila dober vtis.«). Organizacijo otrok sem opazila tudi ob drugih priložnostih v centru, še posebej, kadar se sami lotijo kakšne aktivnosti (Z: »Tudi sami se nekajkrat organizirajo v manjšem prostoru in se skupaj učijo in plešejo na glasbo.«;

Z: »Manjših projektov/aktivnosti se kdaj lotijo tudi čisto sami, ne da bi vključevali odrasle (snemanje filmčka, plesanje na tik tok glasbo, vaje benda).«).

Uporabniki, ki so se udeležili Dneva brez telefona, so ga doživljali pozitivno in bi si želeli ponoviti takšen dan.

Doživljanje omejitev uporabe telefonov z vidika uporabnikov se je razlikovalo od posameznika do posameznika, pa tudi glede na to, ali smo se o tem pogovarjali pred Dnevom brez telefona, med njim ali po njem. Ena od uporabnic je pred Dnevom brez telefona razmišljala o frustracijah, ki bi jih omejitve lahko izzvale pri nekaterih vrstnikih

31

(M: »[…] če jim to vzameš, bi jih lahko to razjezilo ali razburilo, ker ne morejo imeti te sprostitve s telefoni. […] Nekatere otroke bi morda to frustriralo.«). V nasprotju s tem drugi uporabnik ni videl težav z omejitvami in ni pokazal nobene skrbi zase ali za vrstnike v zvezi z upoštevanjem omejitev (M: »Mislim, da bi bilo okej.«). Še ena uporabnica pa je pokazala veliko zaskrbljenost glede sebe in svojega telefona (M: »[z velikimi očmi in izrazom zaskrbljenosti] Ne bi prišla ta dan, ne, ne, ne vzemite mi telefona [medtem drži svoj telefon z obema rokama pri svojih prsih in odkimuje]«). Med drugo izvedbo Dneva brez telefona se pogovorim z eno od uporabnic, ki oceni, da se ta dan ni tako težko držati omejitev zaradi poznega prihoda v center (M: »Mislim, da je okej, ni tako težko. […] Mislim, da ni težko danes, ker je veliko otrok prišlo pozno iz šole in potem ne mine toliko časa, ko lahko spet uporabljamo telefone, je kakšna ura, ja, kakšna ura ali dve in mislim, da je okej.«). Po nekaj tednih od zadnjega Dneva brez telefona se pogovorim z enim od uporabnikov o njegovem doživljanju omejitev, ki izpostavi tudi predlog za izboljšave v prihodnosti (M: »Mislim, da če rečeš, da nekaj ne smeš, potem to hočeš storiti. […] Kot če rečeš, da nečesa ne smeš storiti, potem si tega želiš še bolj.«; M: »Mislim, da bi bilo bolje, če bi rekli, naj manj gledamo na telefon in ne popolnoma nič.«; M: »Torej mislim, da če bi rekli, naj gledamo manj na telefon, bi bilo bolje.«).

Skozi pogovor z eno od zaposlenih pedagoginj se je pokazalo, kako je potekalo razumevanje omejitev z vidika uporabnikov (Z: »[…] ampak mislili so, da je problem kaj storiti sedaj, če ne morejo pogledati kod za računalnik, ki jih imajo na telefonih. In govorili smo tudi o tem, kako to, da ne morejo uporabljati telefonov, lahko pa uporabljajo računalnike?«; Z: »[…] malo smo se pogovarjali o tem […]«; Z: »[…] najprej razlaganje pravil otrokom in doseganje njihovega razumevanja ter upoštevanja pravil […] potrebno je bilo nekaj debatiranja […]«).

Del tega procesa je bilo tudi preverjanje omejitev pri odraslih (Z: »[…] vprašali bi me celi zaskrbljeni, ali lahko pogledajo na telefon za nekaj kod za računalnik in sem jim odgovorila seveda, poglejte.«; Z: »[…] in jih pomiriti, da lahko pogledajo na telefone za kode, ali pokličejo starše, če bi jih morali poklicati.«).

Pogled odraslih na omejitve zajema predvsem razmišljanja o pozitivnih učinkih omejitev na uporabnike (Z: »[…] večina ljudi potrebuje neke majhne omejitve.«; Z: »[…]

mislili smo, morda še vedno mislimo, da če imamo, okej, imamo nekaj ur tukaj brez

32

telefonov, da jim ni treba, ni jim treba razmišljati o tem, okej, mogoče pa bom samo vzel telefon. […] Odvzamemo jim možnosti.«).

Sicer so omejitve res spodbudile participacijo, kar je pri sebi zaznal tudi eden od uporabnikov (M: »Več sem se igral tisti dan.«).

Na Dan brez telefona je bilo pri uporabnikih zaznati samonadzor kar se tiče upoštevanja omejitev uporabe telefonov (Z: »[…] otroci so bili zelo dosledni pri neuporabi svojih telefonov […]«; Z: »[…] niso takoj potegnili ven telefonov po 16.00 uri […]«; Z: »[…] na koncu so se vsi odločili, da zmorejo sami in niso oddali svojih telefonov […]«).

V izjavi ene od uporabnic se je pokazalo, kako pomemben ji je telefon in občutek, da ga ima pri sebi, ko spregovoriva o prihajajočem Dnevu brez telefona, celo bolj pomemben od preživljanja časa v mladinskem centru (M: »[…] Ne, potrebujem svoj telefon. Nočem ga dati stran. Ne bi prišla v center ta dan«).

V nasprotju z mnenjem te uporabnice se je na Dan brez telefona izkazalo, da so bili telefoni nepomembni in bolj v ozadju, potem ko smo se dogovorili o njihovi neuporabi in poteku dneva (Z: »Pri vsem tem so bili telefoni zelo v ozadju.«; »Z: Je bilo nenavadno biti brez telefona? M: Ta dan? Z: Ja, bilo je ta dan. Bilo je na isti dan, se spomniš? M:

Oooh. Ta dan, ko je bil tudi talent šov? Z: Ja. […] Si razmišljala o telefonu? M: Ne.«;

Z: »[…] torej vidim, da če imamo nekaj zanje, kar si želijo početi, potem bodo sodelovali pri tem in nekako pustili telefone.«).

Prisotnost telefonov v centru se razlikuje od posameznika do posameznika, kljub temu pa je zaznati več otrok, ki nosijo telefon pri sebi v primerjavi s tistimi, ki ga pustijo v šolski torbi ali omarici pri vhodu (Z: »Razmeroma veliko otrok uporablja telefon zelo pogosto«; Z: »nekaj je takšnih, ki so lahko dolgo časa, ne da bi pogledali na telefon«;

Z: »Nekateri otroci pustijo telefon v šolski torbi, v omarici, vendar je teh manj.«).

3.4.4.2 Vrednotenje možnosti za soustvarjanje Dneva brez telefona skozi celoten proces z vidika otrok in mladostnikov

KATEGORIJA: Sodelovalni proces Dneva brez telefona

Sodelovanje z odraslimi se je na Dan brez telefona pokazalo kot dobrodošlo pri uporabnikih, saj so odrasle povabili k organizaciji in izvedbi talent šova (Z: »Vodjo centra vprašata za dovoljenje in se dogovorita za datum izvedbe šova.«; Z: »Tudi sama

33

sem se vključila v priprave, saj sem bila povabljena sodelovati v eni izmed plesnih točk, prav tako naj bi pomagala pri glasbeni podpori dogodka […]«; Z: »Po razglasitvi smo skupaj na hitro pospravile mize in stole […]«), med žirijo in vodjo centra se je tudi sklenil dogovor o nagradah za tekmovalce talent šova (Z: »[…] nagrada za prvo mesto, določitev kaj bo za večerjo v centru naslednji ponedeljek, za drugo mesto pa je nagrada določitev aktivnosti za ponedeljek zvečer.«). Sama sem začutila vključevanje odraslih tudi na primeru drug dan, ko je skupina deklet imela idejo o oblikovanju plesnega

sem se vključila v priprave, saj sem bila povabljena sodelovati v eni izmed plesnih točk, prav tako naj bi pomagala pri glasbeni podpori dogodka […]«; Z: »Po razglasitvi smo skupaj na hitro pospravile mize in stole […]«), med žirijo in vodjo centra se je tudi sklenil dogovor o nagradah za tekmovalce talent šova (Z: »[…] nagrada za prvo mesto, določitev kaj bo za večerjo v centru naslednji ponedeljek, za drugo mesto pa je nagrada določitev aktivnosti za ponedeljek zvečer.«). Sama sem začutila vključevanje odraslih tudi na primeru drug dan, ko je skupina deklet imela idejo o oblikovanju plesnega