Anderson, D. K., Lord, C., Risi, S., DiLavore, P. S., Shulman, C., Thurm, A., Welch, K. in Pickles, A. (2007). Patterns of growth in verbal abilities among children with autism spectrum disorder. Journal of Consulting and Clinical Psychology, 75, 594–604.
Pridobljeno s https://sci-hub.tw/10.1037/0022-006X.75.4.594.
Autism Spectrum Disorder (ASD). (2018). Pridobljeno s
https://www.cdc.gov/ncbddd/autism/data.html.
Baixaulia, I., Colomerb, C., Rosellóc, B. in Miranda, A. (2016). Narratives of children with high-functioning autism spectrum disorder: A meta-analysis. Research in Developmental Disabilities, 59, 234–254. Pridobljeno s https://sci-hub.tw/https://doi.org/10.1016/j.ridd.2016.09.007.
Banney, R. M., Harper - Hill, K. in Arnott, W. L. (2014). The Autism Diagnostic Observation Schedule and narrative assessment: Evidence for specific narrative impairments in autism spectrum disorders. International Journal of Speech-Language Pathology, 17 (2), 159–171. Pridobljeno s https://sci-hub.tw/10.3109/17549507.2014.977348.
Baron - Cohen, S., Leslie, A. M. in Frith, U. (1985). Does the autistic child have a “theory of mind”? Cognition, 21 (1), 37–46. Pridobljeno s http://sci-hub.tw/10.1016/0010-0277(85)90022-8.
Bloom, L. in Lahey, M. (1978). Language Development and Language Disorders. New York:
John Wiley and Sons. Pridobljeno s
https://academiccommons.columbia.edu/doi/10.7916/D8QZ2GQ5.
Botting, N. (2002). Narrative as a tool for the assessment of linguistic and pragmatic impairments. Child Language Teaching and Therapy, 18 (1), 1–21. Pridobljeno s http://clt.sagepub.com/cgi/content/refs/18/1/1.
Capps, L., Losh, M. in Thurbar, C. (2000). "The frog ate the bug and made his mouth sad":
Narrative competence in children with Autism. Journal of Abnormal Child Psychology, 28 (2), 193–204. Pridobljeno s https://sci-hub.tw/10.1023/A:1005126915631.
Colle, L., Baron - Cohen, S., Wheelwright, S. in van der Lely, H. K. J. (2008). Narrative Discourse in Adults with High-Functioning Autism or Asperger Syndrome. Journal of Autism and Developmental Disorders, 38 (1), 28–40. Pridobljeno s https://sci-hub.tw/10.1007/s10803-007-0357-5.
Colozzo, P., Morris, H. in Mirenda, P. (2015). Narrative Production in Children With Autism Spectrum Disorder and Specific Language Impairment. Canadian Journal of Speech-Language Pathology and Audiology, 39 (4), 316–332. Pridobljeno s https://sci-hub.tw/10.1037/abn0000231.
Diehl, J., Bennetto, L. in Young, E. (2006). Story Recall and narrative coherence of high functioning children with autism spectrum disorders. Journal of Abnormal Child Psychology, 34 (1), 87–102. http://dx.doi.org/10.1007/s10802-005-9003-x.
DSM-5 Diagnostic Criteria. (b. d.). Pridobljeno s https://www.autismspeaks.org/dsm-5-criteria.
Grilc, N. (2014). Govorno-jezikovne motnje. Priročnik z vajami. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Jurišić, B. (1992). Avtizem. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport.
Jurišić, B. (2016). Otroci z avtizmom: Priročnik za učitelje in starše. Ljubljana: Izobraževalni center PIKA, Center Janeza Levca.
Karmiloff, K. in Karmiloff - Smith, A. (2001). Pathways to language. Cambridge: Harvard University Press.
Kauschke, C., van der Beek, B. in Kamp-Becker, I. (2015). Narratives of Girls and Boys with Autism Spectrum Disorders: Gender Differences in Narrative Competence and Internal State Language. Journal of Autism and Developmental Disorders, 46 (3), 840–852.
Pridobljeno s https://sci-hub.tw/10.1007/s10803-015-2620-5.
Kim, SH., Paul, R., Tager - Flusberg, H. in Lord C. (2014). Language and Communication in Autism. V F. Volkmar idr. (ur.), Handbook of Autism and Pervasive Developmental Disorders, Volume 1: Diagnosis, Development, and Brain Mechanisms (str. 230–262).
Hoboken, NJ: John Wiley & Sons.
Kranjc, S. (1999). Razvoj govora predšolskih otrok. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Kranjc, S., Marjanovič Umek, L. in Fekonja, U. (2003). Pripovedovanje zgodbe kot možni pristop za ugotavljanje otrokovega govornega razvoja. Jezik in slovstvo, 48 (5), 51–63.
Pridobljeno s http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-RU22MCZ2/d9947e6f-a841-4aa9-ab88-608a23d2a565/PDF.
Losh, M. in Capps, L. (2003). Narrative Ability in High-Functioning Children with Autism or Asperger’s Syndrome. Journal of Autism and Developmental Disorders, 33 (3), 239–
251. Pridobljeno s https://sci-hub.tw/10.1023/A:1024446215446.
Loveland K. A. in Tunali B. (1993). Narrative language in autism and the theory of mind hypothesis: a wider perspective. V S. Baron - Cohen, H. Tager - Flusberg, D. Cohen (ur.), Understanding Other Minds: Perspectives from Autism (str. 247–266). Oxford:
Oxford University Press.
Loveland, K. A., McEvoy, R. E., Tunali, B. in Kelley, M. L. (1990). Narrative story telling in autism and Down’s syndrome. British Journal of Developmental Psychology, 8, 9–23.
Pridobljeno s https://sci-hub.tw/https://doi.org/10.1111/j.2044-835X.1990.tb00818.x.
Mäkinen, L., Loukusa, S., Leinonen, E., Moilanen, I., Ebeling, H. in Kunnari, S. (2014).
Characteristics of narrative language in autism spectrum disorder: Evidence from the Finnish. Research in Autism Spectrum Disorders, 8 (8), 987–996. Pridobljeno s http://sci-hub.tw/10.1016/j.rasd.2014.05.001.
Marjanovič Umek, L. in Fekonja, U. (2004). Razvoj govora v zgodnjem otroštvu. V L.
Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Razvojna psihologija (str. 315–333). Ljubljana:
Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
Marjanovič Umek, L. in Fekonja, U. (2019). Zgodbe otrok: Razvoj in spodbujanje pripovedovanja. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Marjanovič Umek, L., Fekonja Peklaj, U. in Podlesek, A. (2010). Razvoj pripovedovanja zgodbe v zgodnjem otroštvu. Psihološka obzorja, 4 (19), 35–53. Pridobljeno s http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2WQPHGNU.
Marjanovič Umek, L., Fekonja Peklaj, U., Sočan, G. in Komidar, L. (2012). Pripovedovanje zgodbe: Preizkus pripovedovanja zgodbe. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete).
Marjanovič Umek, L., Kranjc, S. in Fekonja Peklaj, U. (2006). Otroški govor: razvoj in učenje.
Domžale: Izolit.
Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene, Avstralska modifikacija (MKB-10-AM). Pregledni seznam bolezni. Šesta izdaja. (2008).
Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Pridobljeno s http://www.nijz.si/files/uploaded/ks_mkb10-am-v6_v02_splet.pdf.
Milačić, I. (2006). Aspergerjev sindrom ali visokofunkcionalni avtizem. Ljubljana: Center Društvo za avtizem.
Norbury, C. F. in Bishop, D. V. M. (2003). Narrative skills of children with communication impairments. International Journal of Language & Communication Disorders, 38 (3), 287–313. Pridobljeno s https://sci-hub.tw/10.1080/136820310000108133.
Norbury, C. F., Gemmell, T. in Paul, R. (2014). Pragmatics abilities in narrative production:
a cross-disorder comparison. Journal of Child Language, 41 (3), 485–510. Pridobljeno s https://sci-hub.tw/10.1017/S030500091300007X.
Novogrodsky, R. (2013). Subject pronoun use by children with autism spectrum disorders (ASD). Clinical Linguistics & Phonetics, 27 (2), 85–93. Pridobljeno s
https://www.researchgate.net/publication/234085047_Subject_pronoun_use_by_childr en_with_autism_spectrum_disorders_ASD.
Rumpf, A.-L., Kamp-Becker, I., Becker, K. in Kauschke, C. (2012). Narrative competence and internal state language of children with Asperger Syndrome and ADHD. Research in Developmental Disabilities, 33 (5), 1395–1407. Pridobljeno s https://sci-hub.tw/10.1016/j.ridd.2012.03.007.
Siller, M., Swanson, M. R., Serlin, G. in Teachworth, A. G. (2014). Internal state language in the storybook narratives of children with and without autism spectrum disorder:
Investigating relations to theory of mind abilities. Research in Autism Spectrum Disorders, 8 (5), 589–596. Pridobljeno s https://sci-hub.tw/10.1016/j.rasd.2014.02.002.
Social Communication. (b. d.). Pridobljeno s
https://www.asha.org/public/speech/development/Pragmatics/.
Stein, N. L. in Albro, E. R. (1997). Building complexity and coherence: Children's use of goal-structured knowledge in telling stories. In M. G. W. Bamberg (ur.), Narrative development: Six approaches (str. 5–44). Mahwah, NJ, US: Lawrence Erlbaum
Associates Publishers. Pridobljeno s
https://www.researchgate.net/publication/312466270_Building_complexity_and_cohe rence_Childrens_use_of_goalstructured_knowledge_in_telling_stories.
Stirling, L., Douglas, S., Leekam, S. in Carey, L. (2014). The Use of narrative in studying communication in Autism Spectrum Disorders: A review of methodologies and findings. V J. Arciuli in J. Brock (ur.), Communication in Autism (str. 171–215).
Pridobljeno s
https://www.academia.edu/13678895/The_use_of_narrative_in_studying_communicat ion_in_Autism_Spectrum_Disorders_A_review_of_methodologies_and_findings.
Suh, J., Eigsti, I.-M., Naigles, L., Barton, M., Kelley, E. in Fein, D. (2014). Narrative Performance of Optimal Outcome Children and Adolescents with a History of an Autism Spectrum Disorder (ASD). Journal of Autism and Developmental Disorders, 44 (7), 1681–1694. Pridobljeno s https://sci-hub.tw/10.1007/s10803-014-2042-9.
Tager - Flusberg, H. (1995). "Once upon a ribbit": Stories narrated by autistic children. British Journal of Developmental Psychology, 13 (1), 45–59. Pridobljeno s https://sci-hub.tw/http://dx.doi.org/10.1111/j.2044-835X.1995.tb00663.x.
Tager - Flusberg, H. in Sullivan, K. (1995). Attributing mental states to story characters: A comparison of narratives produced by autistic and mentally retarded individuals.
Applied Psycholinguistics, 16 (3), 241–256. Pridobljeno s https://sci-hub.tw/10.1017/S0142716400007281.
Thurber, C. in Tager - Flusberg, H. (1993). Pauses in the narratives produced by autistic, mentally retarded, and normal children as an index of cognitive demand. Journal of
Autism and Developmental Disorders, 23 (2), 309–322. Pridobljeno s https://sci-hub.tw/10.1007/bf01046222.
Toporišič, J. (1992). Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Ule, M. (2009). Psihologija komuniciranja in medosebnih odnosov. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, založba FDV.
Verschueren, J. (2000). Razumeti pragmatiko. Ljubljana: Schwarz.
Vovk Ornik, N. (2015). Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s posebnimi potrebami. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Pridobljeno s https://www.zrss.si/pdf/Kriteriji-motenj-otrok-s-posebnimi-potrebami.pdf.
Westerveld, M. F. in Roberts J. M. A. (2017). The Oral Narrative Comprehension and Production Abilities of Verbal Preschoolers on the Autism Spectrum. Language, Speech, and Hearing Services in Schools, 48 (4), 260–272. Pridobljeno s https://sci-hub.tw/10.1044/2017_LSHSS-17-0003.
Young, E. C., Diehl, J. J., Morris, D., Hyman, S. L. in Bennetto, L. (2005). The Use of Two Language Tests to Identify Pragmatic Language Problems in Children With Autism Spectrum Disorders. Language Speech and Hearing Services in Schools, 36 (1), 62.
Pridobljeno s https://sci-hub.tw/10.1044/0161-1461(2005/006).
Zadravec - Pešec, R. (1994). Pragmatično jezikoslovje: temeljni pojmi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, center za diskurzivne študije.
6 PRILOGE
– Dopis za ustanove – Soglasje za starše – Zapisi pripovedi
Anja Zore Šentlambert 27 1410 Zagorje ob Savi
e-mai: anja.zore@gmail.com
Ljubljana, 17. 1. 2019 (Vrtec Zagorje ob Savi, drugi vrtci, ZGNL, CKSG, …)
Prošnja za sodelovanje pri pripravi magistrskega dela (sodelovanje otrok v raziskavi v sklopu magistrskega dela)
Spoštovani,
sem Anja Zore, vzgojiteljica za dodatno strokovno pomoč – logopedinja v Vrtcu Zagorje ob Savi. Zaključujem podiplomski študijski program Logopedija in surdopedagogika na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. V okviru svojega magistrskega dela z naslovom »Pripovedovanje zgodbe petletnih otrok z avtistično motnjo«, katerega mentorica je doc. dr. Darija Skubic in somentor izr. prof. dr. Janez Jerman. Pri raziskovanju pripovedne sposobnosti petletnih otrok bom uporabila Preizkus pripovedovanja zgodbe: Rokavička (Marjanovič Umek, Fekonja Peklaj, Sočan in Komidar, 2012). Testiranje bo potekalo individualno, v posebnem prostoru. Otrok bo ob slikovni predlogi pripovedoval zgodbo, njegovo pripovedovanje pa bom posnela z diktafonom in kasneje prepisala, analizirala ter ovrednotila na osnovi kriterijev, določenih z diagnostičnim testom. Pridobljeni podatki bodo anonimni in bodo uporabljeni le za raziskovalne namene.
V kolikor imate kakršna koli vprašanja, sem dosegljiva na elektronskem naslovu anja.zore@gmail.com in na telefonski številki 031 573 894.
Lepo vas pozdravljam in se vam že v naprej zahvaljujem za sodelovanje.
Anja Zore
Spoštovani starši,
sem Anja Zore, vzgojiteljica za dodatno strokovno pomoč – logopedinja v Vrtcu Zagorje ob Savi. Zaključujem podiplomski študijski program Logopedija in surdopedagogika na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. V okviru svojega magistrskega dela z naslovom »Pripovedovanje zgodbe petletnih otrok z avtistično motnjo«, katerega mentorica je doc. dr. Darija Skubic in somentor izr. prof. dr. Janez Jerman, bom raziskovala pripovedne sposobnosti petletnih otrok. Uporabila bom Preizkus pripovedovanja zgodbe: Rokavička (Marjanovič Umek, Fekonja Peklaj, Sočan in Komidar, 2012). Testiranje bo potekalo individualno, v posebnem prostoru. Otrok bo ob slikovni predlogi pripovedoval zgodbo, njegovo pripovedovanje bom posnela z diktafonom in kasneje prepisala, analizirala ter ovrednotila na osnovi kriterijev, določenih z diagnostičnim testom. Pridobljeni podatki bodo anonimni in bodo uporabljeni le za raziskovalne namene.
Otrok in starši lahko od raziskave odstopite kadarkoli.
V kolikor imate kakršna koli vprašanja, sem dosegljiva na elektronskem naslovu anja.zore@gmail.com in na telefonski številki 031 573 894.
Lepo vas pozdravljam in se vam že v naprej zahvaljujem za sodelovanje.
Anja Zore - - - SOGLASJE STARŠEV/SKRBNIKOV O SODELOVANJU OTROKA V TESTIRANJU
Podpisani/-a _____________________ (IME IN PRIIMEK) soglašam, da moj otrok/varovanec ___________________ (IME IN PRIIMEK), rojen ___________________ (dan, mesec, leto):
– sodeluje v zgoraj opisanem testiranju: DA NE
– lahko odide v spremstvu raziskovalke iz igralnice v miren prostor, kjer se bo testiranje izvajalo: DA NE
Soglašam tudi:
– da se pripovedovanje otroka snema na diktafon: DA NE
– da se lahko zbrani podatki obdelujejo in uporabijo v namen izdelave magistrskega dela: DA NE
Datum: ________________ Podpis:________________________
TR 1
Dedek je izgubu rokavičko. Prišla je not miška, pol pa je še pršu zajček. Pol pa je še pršla not žaba, pol pa še lisica, pol pa še volk. Pol pa je prišel pujs, pa medved, pa je dedek izgubu rokavičko. Pol, ko je kuža jih prestrašu, je dedek najdu rokavičko. Pol pa mu je pa kuža prinesu rokavičko.
TR 2
Dedek je izgubil rokavico. Zajček je pritekel in je našel rokavico na tleh. Miška se je pa skrila v rokavico. Žaba je pa opazovala. Potem so vsi trije šli not. Zajček, miška in žaba. Potem sta prišla še volk in lisica. Potem so bli že volk, lisica in miška, žaba in zajček. Potem so pa še pršl pujs pa medvedek, pa ne gre več. Potem so pršl že vsi not, potem so pa že bli preveč. Vseh je blo preveč. Rokavica je bla že polna. Kuža je zbežal. Kuža jih je potem lovil. Zajčka, miško, žabo, lisico, volka, bika in medveda. Potem je pa kuža prinesel nazaj stricu rokavico.
TR 3
Zajček je žabico vidu in je tuki rokavico zgubil. Zajček jo je pa vidu. Pol je pa lisiček s palčkom hodil. Palček je hodil z medotam. Tuki pa ni videl sam eno ma rokavico. In potem ni vedel za pot. Tuki je pa žabčka in miš in zajček so se v rokavico skril in so se igrali. Potem so se pa miš in zajček in žabica so ven šli. In potem so se igrali. Potem lisička, žabec in miška in zajček, in volk in lisica so se igrali. Potem žabec, miš in zajček, in lisička in volk, so se skrili. Zeblo jih je. Drugi so se pa zbudili. Volk in pujs. Potem zajček, žabica in miš, in volk in lisička. »Kaj pa vi tuki delate?« »Tuki nas zebe.« In potem je medved in pujs so bli. Je rekel: »Kaj pa tle počnete?« »Zebe nas.« Tuki je pa … Skrili so se. Palček je pa rekel: »Kje mam pa še eno rokavico?« »Ne vem.« Žabica in pujs in miš in lisica in volk in zajec in volk in … »Kaj pa, kje pa še ena rokavica?« »Ne vem, mogoč sem jo zgubil.« »Grem jst iskat.« Tuki je pa od palčka je pršu in je hotu rokavičko jo vzet. Lisička, žabec, miš, pa zajec, pa medved in pujs in je zdej rokavico vzel in jo je domov palčki nesu. Tuki je pa dedek rekel: »Lahko noč.«
TR 4
V gozdu je bil en stric. Imel je kužka in je šel enkrat v gozd. In v gozdu je najdu živalco, ki je bila zajček. In potem je še najdu žabo in je rekel: »Od kod pa si?« In je rekel: »Od jezera. Tam, zraven tebe živim.« In je zgubu rokavico. In potem žaba videla rokavico, pa jo je hotla pobrat, a potem je bila pretežka. In potem je pru šel notr zajček in je šel v rokavico spat. Potem je pršla miška in žaba in lisička in volk. In potem so šli vsi v rokavičko. In potem je šel dedek spet v gozd in tapru je šel pogledat, če ma obedve rokavice, ker je hotu it v gozd in potem ni mel rokavice. In je kužka šel dat ven, da poišče rokavičko, pa jo je najdu, pa pol ga je dedek fajn pohvalu. Pa potem je kužek skočil in je videl rokavičko in vsi so zbežali ven. In potem je dedek bil vesel.
TR 5
Dedku je padla rokavica. Potem je pa miška šla v rokavico, pol sta pa pršla zajc in žaba. Potem sta šla pa žaba in zajček. Potem sta pa pršla lisica in volk in sta vprašala: »A lahko tudi midva greva v rokavico?« Sta rekla: »Ja, lahko.« Potem sta pršla medved in pujs in potem sta vprašala miško: »A lahko tudi midva greva notr?« Rekli so: »Ja, lahko.« In potem je dedek rekel: »Kje
mam še eno rokavico?« »Mogoče so, ti je en vzel.« In potem sta šla po rokavico in pol je kuža zakričal in pol so vsi živali zbežali. In potem je kuža prinesel dedku rokavico. Tako je bil vesel.
TR 6
Izgubil je rokavičko. Miška je najdla rokavičko. Žaba in zajčka sta za miško najdla rokavičko.
Potem sta prišla lisica pa volk in so šli notri skupaj. Potem sta prišla medo pa pujs. So se stisnili notr. Stric je iskal rokavico. Kuža je šel iskat in je zagledal, da so vse živali notri. Ko je prišel domov, je bil stric vesel.
TR 7
Stricu mu je padla rokavica. In je bil star. Pa je mel kužka. In je bil zajček in sta najdla rokavico in žaba. In je padla. In pol so bli zajčki not v hiški, miška pa žaba not v rokavici in sta srečala lisico in volka. In pol sta bla volka notri v rokavici in lisica in sta srečala medveda in pujsa. In je stric je rekel: »Ket je moja rokavica?« In potem, in je zbežal. In so vsi zbežali stran. In je kuža najdu rokavico.
TR 8
Nekoč, pred davnimi časi, je živel stric s kužkom, ki je zmeraj hodu na sprehode z njim. En dan, ki sta se odpravila na sprehod, je gospodarju od kužka padla iz žepa rokavica. In, ko sta nadaljevala pot, je miš vidla rokavico in je zlezla not. In gospodar je še zdej hodu po gozdu.
Miška je bila v rokavički. Zajček je prišel gledati rokavičko in je šel še on notri. Žaba jo je tudi zagledala in je šla notri. Potem, nato, ko so oni notri počivali, je zunaj zavijalo eno zavijanje.
»Volk in lisica sta.« »Odprite.« »Kar pridita notri.« Potem se je slišal še en hrup. »Divja svinja in medved sta.« »Odprite.« »Kar notri.« In ko je gospodar prišel domov, je videl, da je izgubil eno rokavico. Ko je gospodar videl, da je izgubil rokavico, so vse živali … Ko je pes zavohal rokavico, so vse živali se razbežale iz rokavice, ker so vedele, da je gospodar poslal svojga kužka na lov. Ko sta prišla domov, je gospodar in kuža, sta bila oba srečna do konca svojih dni, živela.
TR 9
Nekoč pred davnimi časi je živela koča. Ob njej je bila ograja in človek. /Ne, ne vem, kako naj opišem človeka./ Človek s kužkom je šel v gozd in je zgubil rokavico. Prišla je žaba, veverica, nastavi dve rokavice, in miška. In potem notri v rokavico je šla žaba, miška in veverica. In potem so srečali še zajčka in lisico in volka. In so rekli: »Živjo, a gremo lahko notri?« In so rekli: »Ja.« In potem so srečali še medveda in divjo svinjo. In so rekli: »A gremo lahko notr?«
In so rekli: »Ja.« In potem, ko je ta gospod prišel nazaj v svojo kočo, je videl, da je zgubil eno rokavico. In potem, ko je šel v gozd na pot iskat rokavico, so vse živali zbežale ven iz rokavice.
In jo je našel in je šel nazaj domov. Konec. In potem doma sta srečno živela do konca svojih dni. Konec.
TR 10
Stricu je padla rokavica. In pol sta jo zajček in žaba najdla. In pol je pršla še miška, pol sta pa pršla še lisica, pa volk. Pol sta pa še pršla medved in divja svinja. In potem, ko je stric pršu
domov, je videl samo eno rokavico. Pol je kužka poslal, da jo naj najde. Pol je kužek pregnal vse živali in mu prinesel rokavico.
TR 11
Velik stric je malega psa vodil v gozd. Potem sta srečala rokavičko in v njej je bla miška. Stricu je padla rokavička. Žaba se je spraševala: »Zakaj ta rokavička dela tu?« Zajček se je tudi spraševal: »Kaj ta rokavička dela tu?« Potem so se zajček in žaba stlačili v njo. Potem se je hotel še lisjak in volk. Potem so se stlačili še divji pujs, pa medved. Potem so bli pa vsi v njej.
Stric pa ni vedel, da so tok mejčkene živali notr. Potem so pa živali vse zbežale. Potem je pa
Stric pa ni vedel, da so tok mejčkene živali notr. Potem so pa živali vse zbežale. Potem je pa