Vzgojitelj 3 – drugo starostno obdobje

1. Koliko je bil star otrok v vašem oddelku, ko je dobil bratca/sestrico? Kakšne spremembe ste začeli opažati pri otroku in kako ste ugotovili, da je vzrok za spremembe v vedenju prihod novega družinskega člana?

Od posameznega otroka bi težko predvidela, ampak glede na to bi rekla, da je bil otrok star 5.

let, ker sem predvsem delala v drugi starostni skupini oziroma s starejšimi otroki. Običajno se težave ne pojavijo čisto takoj, ampak čez kakšen mesec ali dva, ko se stanje po prihodu novorojenčka ustali. Pri otroku sem opazila naslednje spremembe, in sicer nemirnost, nezadovoljstvo, razdražljivost, hitro pride v konflikt z drugimi, pri otroku pa nisem zasledila agresivnega vedenja.

44

V današnjem času ima otrok možnost, da mamino nosečnost spremlja in če postane prvorojenec del tega dogodka kot tudi če ga na sorojenca pripravijo, tudi lažje sprejme novo situacijo.

Včasih je bila to bolj tabu tema, otrok tudi ni bil pripravljen, kar se je več kazalo v njegovem vedenju. Otrok začne uporabljati pomanjševalnice, moči hlačke ipd. Otrok ne razume svojo stisko in jo še ne zna ubesediti, zato jo prikaže z drugačnimi vedenjem.

2. Na spremembo v družinskem okolju, kot je prihod sorojenca, se lahko prvorojenec odzove na različne načine, kar je lahko vidno tudi v vrtcu. Zanima me vaše mnenje, kako bi vi reagirali/naredili v situacijah, ki se pojavijo pri otroku v oddelku:

j) Nazadovanje v vedenjih (pootročen govor, močenje hlačk, sesanje prsta, …)

Reakcija vzgojitelja: nudimo ugodno okolje, več poznosti, več pozitivnih dotikov (objemi).

Otroku ponudimo, kakšne zadolžitve, kjer se bo počutil pomembnega npr. risanje risbice za njegove bratca/sestrico, obisk kuhinje …

k) Spremembe v čustvovanju (jeza, žalost, jokavost, bolj občutljivi, zaskrbljenost …) Reakcije vzgojitelja: objemi, več pozornosti, ponudimo fizično aktivnost, kjer lahko svojo jezo sprosti, npr. z brcanje v blazino, ker po navadi jezo stresajo na prijatelje. Če otrok ne želi pri aktivnosti sodelovati, mu ponudiš možnost izbire ali eno ali drugo – socialne igre.

l) Vedenjske spremembe (skrivanje pod mizo, verbalno in/ali fizično agresivno vedenje, kričanje …)

Reakcije vzgojitelja: otroka spodbujamo, da stisko sprosti na druge načine. Otroku ne dovolimo agresije do drugih otrok.

3. Kako in na kakšen način je v vašem primeru potekalo sodelovanje s starši ob prihodu novega družinskega člana?

m) Na kaj moramo biti po vašem mnenju pozorni pri sodelovanju s starši ob takšni problematiki?

Odvisno koliko so starši pripravljeni sodelovati in te pustiti blizu oziroma ti zaupati težave, ki se pojavijo pri otroku ob prihodu sorojenca. Če pri otroku opazimo težave, opozoriš starše. Ob tem si pozoren na njihovo neverbalno komunikacijo. V primeru, da te spustijo blizu, potem svetuješ in pomagaš. V primeru, da niso zainteresirani oziroma ne želijo o tej problematiki govoriti, potem situacijo pustiš. Pozoren si pri tem, da vedno opozoriš starše le na neustrezno dejanje otroka.

n) Kako ste se pripravili na pogovor s starši?

Odvisno od stiske, ki jo otrok doživlja, po navadi ni hudih težav. Osebno se pripravim s članki, pa predvsem z izkušnjami, ki sem jih predhodno pridobila, drugače pa z opazovanjem otroka.

45

o) Ste se pri sodelovanju s starši soočali s kakšnimi problemi? Če ja, s kakšnimi?

S starši imamo zelo dober odnos, in v takih situacijah so po navadi želeli sodelovati in dobiti strokovni nasvet.

p) Do kakšnih konkretnih skupnih odločitev/sklepov ste prišli glede prvorojenca, pri katerem so se pojavile težave?

Skupne odločitve ob pojavu težav: predčasni odhod iz vrtca, več časa tudi posvetiti prvorojencu, vključevati in spodbujati pri skrbi za novorojenčka.

4. Katere pristope in načine dela ste uporabili pri sodelovanju s starši ob takšni tematiki?

Ste mogoče vključili tudi otroka? Če ja, na kakšen način?

Pristop bi predvsem uporabila pogovor, dnevna izmenjava informacij in staršem ponudimo strokovno literaturo, zopet odvisno od staršev.

Otroka ne bi vključevala pri sodelovanju oziroma na govorilnih urah, bi mu pa pripravila okolje na ravni oddelka.

5. Kaj po vašem mnenju lahko starši naredijo v svojem družinskem okolju, če so pri otroku zasledili naslednje spremembe (navedite konkretne nasvete):

d) če je otrok je bolj razdražljiv, ljubosumen in jokav; če otrok odklanjanja/ne sprejema sorojenca (ne želi ga videti in slišati; otrok odriva sorojenca stran);

Otroka naj vključujejo pri previjanju, hranjenju, umivanju, igri, pri sprehodih ipd.. V tem obdobju ne vpeljujemo drastičnih sprememb v rutino oziroma če že, je priporočljivo postopoma vpeljevanje teh sprememb.

e) če otrok kaže agresivno vedenje do sorojenca.

Prvorojenca takrat ne pustimo samega z novorojenčkom, naučimo ga nežnega ravnanja, več ga vključujemo v oskrbo ipd.

f) uvajanje otroka ob prihodu novorojenčka V tem obdobju se z uvajanjem v vrtec malo počaka.

6. Bi dodali oz. opozorili še na kaj?

Pomembno je sodelovanje in komunikacija, kot tudi da se vzpostavi zaupljiv odnos s starši.

Zelo mi je všeč, ko mi starši pred prihodom v oddelek zaupajo spremembe, ki so se zgodile pri otroku prejšnji dan, saj lahko po tem tudi na ustrezen način pristopim do otroka. V primeru težav, starši radi zanikajo, da doma tega ni in da je vse v redu. V vrtcu pa se pojavijo težave. Je dokaj normalno, da v vrtcu sprosti negativno energijo, doma pa ne oziroma starši ne vidijo nobenih težav.

46