ZGLED IZ TUJINE IN SESTRSTVO

Povezanost vseh, ki jih je združila borba zoper fašizem, je pomemben motiv v partizanskem tisku. Skladno z usmeritvijo KP se je tudi tisk oziral k Sovjetski zvezi in njo ter njene partizane imel za najvišji zgled. Najpogostejša upodobitev partizanke ni slovenska, temveč junaška

34 »Veliki zbor naše žene.« Ljudska pravica, 20. januar 1945, 1. Dostopno na:

http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-IAJNP7CL/index.html#zoom=z

35 Vojteh, Beti. »Tistim Slovenkam, ki stoje ob strani.« Naša žena, marec 1943, 5-6.

sovjetska partizanka: »Že dve leti občuduje ves svet junaštvo sovjetskih žen v domovinski vojni, ki jo bijejo ob rami z vsem sovjetskim ljudstvom.« ³⁶

Imperativ slediti zgledu sovjetskih sester je dominantno prisoten v vseh obravnavanih publikacijah: »Tudi slovenska žena naj se zgleduje po svoji sovjetski sestri – naj se opogumi in okrepi,«³⁷ in »Tudi med nami so žene in dekleta, ki so ob zgledu žen Sovjetske Zveze takoj spoznale, kaj morajo kot Slovenke storiti. Njihovi možje in fantje so v hribih pri partizanih.

[...] Niso se strašile, še same odhajajo za njimi.«³⁸ Kakor je velika rdeča armada najsvetlejši zgled za Titove partizane, so sovjetske borbene žene zgled svojim slovenskim (in jugoslovanskim) sestram: »Narodi, ki imajo take žene, ki so po svoji požrtvovalni delavnosti enake sovjetskim ženam, bodo zmagali.«³⁹

Sovjetske partizanke pa niso le nek oddaljen vzor, temveč so sestre vseh žen, ki jih druži skupna borba zoper fašizem: »Žene vsega sveta, drage sestre! Od nas samih je odvisna svoboda, sreča in bodočnost ljubljenih otrok, bratov in mož.« ⁴⁰ Svoje sestre po svetu pozivajo k okrepitvi in pogumu: »Zdaj ni čas za solze. Le trdovraten boj, do popolne zmage nad hitlerjevskimi razbojniki, bo rešil naše narode in naše družine sužnosti in sramote.«

Slovenske žene so pripravljene slediti zgledu svojih sestra: »Sovjetske žene imajo prav, ko pravijo, da ni čas za jokanje in solzenje. Skupaj z možmi in sinovi se bomo borile za srečo nas in otrok, dokler ne bodo hitlerjevske bande popolnoma uničene.«⁴¹

Poleg junaštva sovjetskih partizank pa slovenski partizanski tisk pogosto opisuje tudi druge tuje partizanke, zlasti partizanke ostalih južnoslovanskih narodov, ki so številčno prekašale

36 »Naša žena ob dveletnici nemško – sovjetske vojne.« Slovenski poročevalec, junij 1943, 8. Dostopno na:

http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-MXHTCDVW/8/index.html#zoom=z

37 »Antifašistični ženski miting v Moskvi.« Slovenski poročevalec, 20. september 1941, 4. Dostopno na:

http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-Y8SETEQ1/6/index.html

38 »Naša žena ob dveletnici nemško – sovjetske vojne.« Slovenski poročevalec, junij 1943, 8. Dostopno na:

http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-MXHTCDVW/8/index.html#zoom=z

39 »Naši zavezniki se bližajo...« Naša žena, junij 1943, 3.

40 »Antifašistični ženski miting v Moskvi.« Slovenski poročevalec, 20. september 1941, 4. Dostopno na:

http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-Y8SETEQ1/6/index.html

41 »Odmev ženskega mitinga.« Slovenski poročevalec, 23. September 1941, 2. Dostopno na:

http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-LHV0LXU8/2/index.html

slovenske partizanke. Le-te prav tako postavlja za vzor slovenskim partizankam in ženskam na sploh: »V osvobodilnem boju narodov Jugoslavije proti nemškim zatiralcem so jugoslovanske žene delale čudeže junaštva in požrtvovalnosti, dajale vzglede ljubezni do teptane domovine in tlačenega naroda. Z ramo ob rami s svojimi možmi, brati, očeti in sinovi so se jugoslovanske žene v Bosni, Hercegovini in na Hrvaškem borile in se še bore proti osovraženemu Hitlerju in mihajlovičevsko-nedičevskim izdajalcem. [...] Gorenjske žene! Naj vam bo junaški boj žena širom Jugoslavije v njihovem teškemu delu za osvoboditev narodov Jugoslavije svetel zgled.

Ne zadržujte vaših mož, fantov in sinov doma, spremljajte jih v partizane, dajajte jim poguma in tudi same se pridružite naši pravični borbi za osvoboditev izpod sovražnikovega jarma.«⁴² Te jugoslovanske partizanke utelešajo junakinje ljudskih epov svojih narodov. Partizansko gibanje na sploh se je navezovalo na obsežno ljudsko izročilo in tako partizane povzdigovalo v nosilce junaške tradicije iz oddaljene preteklosti. Na Slovenskem je prevladoval motiv kmečkih uporov, duh katerih naj bi zdaj navdal slovenski narod. Ženske v tej narativi niso bile posebej poudarjene, poziv k uporu je bil obči. V tisku drugih jugoslovanskih narodov, katerih zakladnica nacionalnih epskih pesnitev je bogatejša od slovenske, so ljudske pesnitve eksplicitno povezovali z vlogo žensk v narodnoosvobodilnem boju, a so junakinje epskih pesnitev služile predvsem mobilizaciji žensk za delo v zaledju – tako so poudarjali kosovsko djevojko, katere skrb in tolaženje umirajočih srbskih herojov po kosovski bitki, naj bi navdihnila ženske za skrb za partizansko vojsko. Najmočnejši poudarek pa je bil na materah epskih junakov – mati devetih bratov Jugović, ki je v bitki pri Kosovu izgubila vse sinove, je opominjala matere na njihovo nacionalno dolžnost, da pošljejo svoje sinove v partizanske enote.⁴³ Povezovanje bojevnic – junakinj teh nacionalnih pesnitev s partizankami v tisku je predvsem posredno. Za epsko junakinjo je značilno, da si ostriže lase, preobleče v moška oblačila in si v bitki izbori občudovanje in spoštovanje moških bojevnikov. Njen motiv za bojevanje je najpogosteje dejstvo, da je bil sovražnik zajel ali ubil nekoga izmed njenih bljižnjih ali ljubljenih.⁴⁴ Tako je jugoslovanski tisk poudarjal »moške odlike« partizank – vzdržljivost, pogum in bojevitost ter poudarjal, da so ženske vredne enakopravnosti – to so

42 »Gorenjci in Gorenjke!« Slovenski poročevalec, 7. december 1943, 3. Dostopno na:

http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-PJOYGG8W/4/index.html#zoom=z

43 Batinić, Women and Yugoslav Partisans, 51.

44 Prav tam, 57.

dokazale v boju.⁴⁵ Dokazovanje zaslužene enakopravnosti je tisk poudarjal, da bi v očeh tradicionalne ljudske množice legitimiziral prisotnost žena v bojnih enotah in partijsko politiko enakopravnosti.⁴⁶ Partizanke so v podobi, ki jo je širil partizanski tisk, ohranjale svojo ženskost – še zmeraj so jih odlikovali skrbnost, lepota, materinski čut. Tako ženski poseg na moško področje vojskovanja ni povzročil drastičnih sprememb, saj je partizanke v vojski odlikovalo zgolj njihovo »moško« obnašanje v boju.⁴⁷

Slovenski tisk je najvišje cenil srbske partizanke: »Ni je boljše borke, ni je požrtvovalnejše bolničarke, kot je bila Srbkinja.«⁴⁸ So izrazito in poudarjeno bojevite: »svoje sovraštvo do sovražnika bomo izrazile skozi puškino cev.«⁴⁹ V tej svoji bojevitosti vseeno vedno ohranijo enega glavnih kvalifikatorjev ženskosti – čustvovanje: »neizprosno trde v borbi proti sovražniku, nežno čuteče za vse brate in sestre, ki trpijo v tej največji borbi vseh časov, žene, kateri je ljubezen do naroda, borbe za svobodo najvišja zapoved.« ⁵⁰

Same slovenske žene in partizanke so se zavezale k sledenju vzora teh inozemskih junakinj in sester: »Pokazale bomo da smo vredne sestre junaških Srbkinj, Bosank, Črnogork in Hrvatic, ki so v tisočih same zgrabile za orožje in se bore ob strani svojih mož in bratov v vrstah naše slavne Narodno - osvobodilne vojske ter tisočev ruskih in ukrajinskih partizank. Stopale bomo same v naše partizanske vrste, tolkle hitlerjevske bandite ter njihove plačance in na ta način pomagale kovati lepše in svetlejše bodočnost svojemu narodu.«⁵¹

To navezovanje na jugoslovanske žene in poudarjanje trdne vezi, ki druži sestre jugoslovanskih narodov, je seveda del poudarjanja navezanosti slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja na

45 Prav tam, 64-65.

46 Prav tam, 140.

47 Prav tam, 68.

48 »Srbkinja vzgled požrtvovalnosti.« Slovenka, oktober 1944, 24. Dostopno na:

http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HS8JYPUN/946f58e0-c7bf-402c-9a55-dbaca2f37e01/PDF

49 »Veliki zbor srbskih žena.« Ljudska pravica, februar 1945, 2. Dostopno na:

http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-OE1EDGKM/2-3/index.html#zoom=z

50 »Srbkinja vzgled požrtvovalnosti.« Slovenka, oktober 1944, 24. Dostopno na:

http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HS8JYPUN/946f58e0-c7bf-402c-9a55-dbaca2f37e01/PDF

51 »Primorske Slovenke!« Slovenka, januar 1944, 6.

https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-021GFCQI/73144bd5-9ee0-412a-b98f-15dcabdd7efc/PDF

širše jugoslovansko in utrjevanja zavesti o bodoči skupni in novi (»Titovi«) Jugoslaviji pri slovenskem prebivalstvu. Tako se je ustvarjala nova žena – Jugoslovanka, ki si je oziroma si bo svojo novo domovino ustvarila z lastno borbo in krvjo. Tako jugoslovanske žene odločno korakajo v novo dobo: »s puško in mitraljezi jurišajo žene na sovražnike, obvezujejo ranjene borce, jurišajo na žito in druge potrebščine ali jih zaščitijo pred okupatorji, v skrbeh za hrano in obleko partizanske vojske in žrtve nečloveškega terorja fašističnih okupatorjev in domačih izdajalcev. Te žene, prekaljene v trpljenju in borbi, so ustvarile na zborovanju ozračje čudovitega borbenega zanosa, predanosti delu in [so] pripravljene na vsako žrtev. [...] Res je, kar je vrhovni komandant Narodno osvobodilne vojske tovariš Tito dejal v svojem govoru na zborovanju, da zborovanje dokazuje, da naše žene resno oprijemajo usodo narodov in svojo usodo v svoje roke!«⁵²

Sestrstvo antifašistk in bork za svobodo je univerzalno. Tako je v Naši ženi opisana tudi muslimanska partizanka. Ta se je ob ogroženosti domovine ovedla svoje nacionalne dolžnosti in jo postavila nad religiozno pripadnost. Tako se je v narodnoosvobodilnem boju ozavestila, sekularizirala in se tako uprla ne zgolj okupatorju, temveč tudi veri, ki jo je zasužnjevala:

»Muslimanka je snela zagrinjalo z obraza, zapustila je temo prejšnjega suženjskega življenja in se kot enakovreden in enakopraven član udeležuje vseh naporov osvobodilne borbe z velikim uspehom.« ⁵³