UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT
MAGISTRSKA NALOGA
KRISTINA ŽERDIN
KOPER, 2014
2 0 1 4 M A G IS T RS K A N A L O G A K RIS T IN A Ž E RD IN
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT
Magistrska naloga
RAČUNOVODSKA ANALIZA GRADBENEGA PODJETJA
Kristina Žerdin
Koper, 2014 Mentorica: doc. dr. Tatjana Horvat
POVZETEK
V magistrski nalogi smo izvedli računovodsko analizo ključnih dejavnikov poslovanja gradbenega podjetja Reflex, d. o. o., Gornja Radgona in rezultate primerjali z dejavnostjo F 43.390. V teoretičnem delu smo na osnovi različne strokovne literature povzeli obravnavana področja. Iz računovodske analize kazalnikov razberemo, da se vrednosti teh za podjetje v opazovanem obdobju znižujejo. S statistično analizo smo preverjali obseg sredstev dejavnosti in povezanost med kazalniki; dobičkonosnostjo sredstev, dobičkonosnostjo kapitala, stopnjo zadolženosti in dobičkonosnostjo poslovnih prihodkov. Statistična analiza aritmetične sredine sredstev ne kaže na okrevanje dejavnosti. Podjetju priporočamo, da temeljiteje nadzoruje terjatve do kupcev, stroške materiala in dela ter zmanjša zaloge.
Ključne besede: računovodska analiza, računovodski izkazi, kazalniki, sredstva, statistična analiza.
SUMMARY
In the master's thesis we have performed the account analysis of key factors of operating activities of the Reflex, Gornja Radgona construction undertaking and have compared the results to the business activity F 43.390 within which the undertaking operates. In the theoretical part we have summarised the areas which we have analysed in the empirical part and are based on the various published text books. From account analysis of indicators we make out that values of indicators have been decreased in observed period. By using statistical analysis we examined amount of business activity financial means and connections between indicators profitability of financial means, profitability of net capital level of indebtedness and profitability of operating revenues. Statistical analysis of arithmetic average of financial means does not show any signs of recovery of business activity. We recommend the undertaking to oversee the accounts receivables more substantially as well as material costs and we recommend to lower the stock.
Keywords: account analysis, financial statement, indicators, means, statistical analysis.
UDK: 657:658.1(043.2)
VSEBINA
1 Uvod ... 1
1.1 Teoretična izhodišča in opredelitev problema ... 1
1.2 Namen in cilj raziskave ... 5
1.3 Hipoteze in raziskovalna vprašanja ... 6
1.4 Metode dela za doseganje ciljev raziskave ... 7
1.5 Predpostavke in omejitve ... 8
2 Računovodsko analiziranje in računovodski kazalniki ... 9
2.1 Letna poročila ... 9
2.2 Računovodsko analiziranje ... 10
2.3 Računovodski izkazi ... 11
2.3.1 Bilanca stanja ... 12
2.3.2 Izkaz poslovnega izida ... 13
2.3.3 Izkaz denarnih tokov... 14
2.3.4 Izkaz gibanja kapitala ... 15
2.4 Računovodski kazalniki ... 15
3 Predstavitev podjetja in panoge ... 24
3.1 Predstavitev analiziranega podjetja ... 24
3.2 Predstavitev panoge ... 25
4 Analiza računovodskih izkazov podjetja in dejavnosti ... 28
4.1 Predstavitev zbranih podatkov ... 28
4.1.1 Podatki podjetja ... 28
4.1.2 Podatki dejavnosti ... 28
4.2 Analiza bilance stanja ... 29
4.2.1 Analiza bilance stanja podjetja ... 29
4.2.2 Primerjava bilance stanja podjetja z dejavnostjo ... 35
4.3 Analiza izkaza poslovnega izida ... 37
4.3.1 Analiza izkaza poslovnega izida podjetja ... 37
4.3.2 Primerjava izkaza poslovnega izida podjetja z dejavnostjo ... 40
4.4 Analiza pomembnejših kazalnikov ... 42
4.4.1 Prikaz in interpretacija kazalnikov podjetja ... 42
4.4.2 Primerjava kazalnikov podjetja s kazalniki dejavnosti ... 48
4.5 Analiza povezanosti pomembnejših spremenljivk ... 51
4.6 Analiza sredstev v dejavnosti ... 54
5 Ugotovitve raziskave in priporočila ... 59
5.1 Predstavitev ugotovitev raziskave ... 59
5.2 Predlogi za izboljšanje poslovanja ... 60
6 Sklep ... 62
Literatura ... 63
Viri ... 65
Priloge ... 67
PREGLEDNICE
Preglednica 1: Specializirana gradbena dela ... 4
Preglednica 2: Vrednost opravljenih gradbenih del), Slovenija, 2010–2012 ... 26
Preglednica 3: Realni indeksi opravljenih gradbenih del, Slovenija, september 2013 ... 27
Preglednica 4: Sredstva podjetja ... 29
Preglednica 5: Neopredmetena sredstva podjetja ... 30
Preglednica 6: Dolgoročne finančne naložbe podjetja ... 31
Preglednica 7: Kratkoročne poslovne terjatve podjetja ... 32
Preglednica 8: Zunajbilančna evidenca podjetja ... 32
Preglednica 9: Kapital podjetja ... 33
Preglednica 10: Obveznosti podjetja ... 34
Preglednica 11: Sredstva in obveznosti podjetja ... 34
Preglednica 12: Osnovne postavke bilance stanja podjetja in dejavnosti ... 35
Preglednica 13: Dolgoročne obveznosti podjetja in dejavnosti ... 36
Preglednica 14: Navpična analiza izkaza poslovnega izida ... 39
Preglednica 15: Poslovni prihodki podjetja in dejavnosti ... 40
Preglednica 16: Poslovni odhodki ter stroški podjetja in dejavnosti ... 41
Preglednica 17: Finančni prihodki in odhodki podjetja ter dejavnosti ... 42
Preglednica 18: Čista donosnost sredstev podjetja (ROA) ... 43
Preglednica 19: Čista donosnost kapitala (ROE) ... 43
Preglednica 20: Dobičkonosnost poslovnih prihodkov ... 44
Preglednica 21: Stopnja lastniškosti ... 44
Preglednica 22: Gospodarnost poslovanja ... 45
Preglednica 23: Celotna gospodarnost ... 45
Preglednica 24: Koeficient obračanja terjatev do kupcev ... 46
Preglednica 25: Povprečna doba vezave terjatev do kupcev ... 46
Preglednica 26: Koeficient obračanja obveznosti do dobaviteljev ... 47
Preglednica 27: Povprečna doba vezave obveznosti do dobaviteljev ... 47
Preglednica 28: Kazalniki podjetja in dejavnosti ... 48
Preglednica 29: Opisna statistika ... 54
Preglednica 30: Korelacija med spremenljivkami ... 54
Preglednica 31: Statistična analiza sredstev v dejavnosti F43.390 ... 57
SLIKE Slika 1: Povezava med računovodskimi izkazi ... 13
Slika 2: Sestava skupine Reflex ... 24
Slika 3: Realni indeksi opravljenih gradbenih del, Slovenija, september 2013 ... 27
Slika 4: Sredstva podjetja ... 29
Slika 5: Neopredmetena sredstva podjetja ... 30
Slika 6: Dolgoročne finančne naložbe podjetja ... 31
Slika 7: Sestava kratkoročnih poslovnih terjatev podjetja 2012 ... 32
Slika 8: Delež kapitala v celotnih sredstvih ... 33
Slika 9: Obveznosti podjetja ... 34
Slika 10: Deleži obveznosti v skupnih obveznostih do virov sredstev ... 35
Slika 11: Dolgoročne obveznosti podjetja in dejavnosti – indeks 2012/2008 ... 37
Slika 12: Sestava čistih prihodkov od prodaje ... 38
Slika 13: Delež stroškov in stroškov dela, poslovni prihodki in odhodki ... 38
Slika 14: Finančni prihodki in odhodki ... 39
Slika 15: Celotni prihodki in odhodki ... 40
Slika 16: Poslovni prihodki podjetja in dejavnosti – indeks 2012/2008 ... 41
Slika 17: Poslovni odhodki ter stroški podjetja in dejavnosti – indeks 2012/2008 ... 41
Slika 18: Finančni prihodki in odhodki podjetja ter dejavnosti – indeks 2012/2008 ... 42
Slika 19: Čista donosnost sredstev podjetja (ROA) ... 43
Slika 20: Čista donosnost kapitala (ROE) ... 43
Slika 21: Stopnja dobičkonosnosti poslovnih prihodkov ... 44
Slika 22: Stopnja lastniškosti ... 45
Slika 23: Gospodarnost poslovanja in celotna gospodarnost ... 46
Slika 24: Koeficient obračanja in doba vezave terjatev do kupcev ... 47
Slika 25: Koeficient obračanja in doba vezave sredstev do dobaviteljev ... 48
Slika 26: Donosnost sredstev in kapitala v podjetju in dejavnosti ... 49
Slika 27: Celotna gospodarnost in gospodarnost poslovanja v podjetju in dejavnosti ... 49
Slika 28: Dnevi vez. krat. pos. obv. in odloženega plačila v podjetju in dejavnosti ... 50
Slika 29: Dobičkovnost prihodkov, delež kapitala v financiranju podjetja in dejavnosti ... 50
Slika 30: Korelacijski koeficient in regresijska premica ... 52
Slika 31: Porazdelitev obsega vrednosti sredstev ... 57
Slika 32: Frekvenčna porazdelitev obsega vrednosti sredstev 2012 ... 58
Slika 33: Struktura financiranja slovenskih podjetij ... 61
KRAJŠAVE
AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve
GVIN Servis GVIN.com služi za iskanje in prebiranje besedil člankov iz nekaterih slovenskih časnikov in revij ter za iskanje poslovnih informacij: podjetij, bilanc, deviznih in borznih tečajev, novic itn.
MSRP Mednarodni standardi računovodskega poročanja ROA Return On Assets, donosnost sredstev
ROE Return On Equity, donosnost kapitala
SPSS Statistical Package for the Social Sciences (statistični paket za družbene vede) SRS Slovenski računovodski standardi
SURS Statistični urad Republike Slovenije
1 UVOD
V času gospodarske in finančne krize podjetja iščejo načine za preživetje. V takšnem kriznem času so nujne temeljite računovodske analize poslovanja, saj so ključnega pomena za nadaljnje poslovne odločitve. Zato je nujno, da podjetje razpolaga s strokovno računovodsko in analitsko službo, ki lahko z ustreznimi analizami in interpretacijo le-teh odločilno vpliva na odločitve poslovodstva.
1.1 Teoretična izhodišča in opredelitev problema
V poglavju bomo predstavili računovodsko analiziranje, opredelili problem in predstavili podjetje ter panogo.
Računovodsko analiziranje in računovodski kazalniki
Računovodska analiza računovodskih izkazov je del poslovne analize podjetja. Koletnik (2006, 26) pravi, da lahko računovodsko analizo razumemo kot strokovno opravilo, kot dejavnost, kot posebno obliko presojanja, kot posebno področje oziroma funkcijo v informacijskem procesu ali kot urejen in naraven način razmišljanja ter sklepanja.
Igličar in Hočevar (1995, 222) v svojem delu poudarjata, da je sestavni del računovodskega analiziranja tudi oblikovanje predlogov za izboljšanje poslovnih procesov in stanj. Šuštar (2009, 18) navaja, da računovodsko analiziranje temelji na kakovostnih obračunskih podatkih, ki so zbrani v knjigovodskih listinah. Računovodsko analiziranje je tolmačenje in ocenjevanje ekonomskih kategorij, katerega namen je ugotavljanje značilnosti in perspektive podjetja.
Igličar in Hočevar (1997, 221) navajata, da se za analiziranje doseženih rezultatov poslovanja podjetij najpogosteje uporabljajo metode vodoravne analize, navpične analize in analize s kazalniki.
Pri vodoravni analizi izvajamo primerjavo istih postavk skozi različna obdobja poslovanja. Na ta način ugotavljamo spremembe v pozitivno ali negativno smer. Razen absolutnih vrednosti tako dobimo tudi trend, ki lahko kaže izboljševanje, slabšanje ali stagnacijo določene postavke.
Navpična analiza temelji na relativnih vrednostih posameznih postavk glede na celoto. To nam omogoča, da izvajamo primerjavo stanja z drugimi podjetji v isti panogi. Primerjamo lahko npr. delež sredstev, ki ga analizirano podjetje nameni za investiranje v nove tehnologije v primerjavi s sorodnimi podjetji. Ker pri tem delamo z relativnimi vrednostmi, se izniči vpliv velikosti podjetja.
Na podlagi letnih poročil in računovodskih izkazov, ki jih letna poročila zajemajo, analitiki pripravljajo različne kazalnike. Določeni kazalniki služijo za notranjo rabo podjetja, drugi pa za zunanjo rabo. Po Lončarju (2009, 76) tudi analiza s kazalniki temelji na relativnih vrednostih. Ustrezno sliko uspešnosti podjetja tudi po tej metodi dobimo, če kazalnike primerjamo s:
- prejšnjim letom, - planiranim stanjem, - sorodnimi podjetji, - povprečjem v panogi,
- povprečjem v gospodarstvu in
- primerjavo poslovanja (trendom) v različnih časovnih obdobjih.
Za informiranje o uspešnosti poslovanja podjetja, njegovem finančnem položaju in spremembah le-tega se uporabljajo podatki iz računovodskih izkazov. Računovodske izkaze kot celoto sestavljajo po SRS 30 (SRS 30 2006):
- bilanca stanja,
- izkaz poslovnega izida (izkaz vseobsegajočega donosa), - izkaz gibanja kapitala,
- izkaz denarnih tokov in - računovodska pojasnila.
Bilanca stanja (izkaz finančnega položaja) je temeljni računovodski izkaz. Prikazuje stanje sredstev in virov sredstev na določeni dan (statični računovodski izkaz). Ima dve strani, ki morata biti vedno usklajeni, to sta aktiva in pasiva. Aktiva prikazuje, kolikšna sredstva so bila vložena v podjetje, pasiva pa, kako je podjetje dobilo ta sredstva. Večina strokovnjakov je mnenja, da je bilanca stanja najpomembnejši računovodski izkaz.
Izkaz poslovnega izida je prav tako temeljni računovodski izkaz. Za razliko od bilance stanja se ne nanaša na stanje, temveč na opazovano obdobje. Prikazuje prihodke in odhodke v opazovanem obdobju in razliko med njimi – poslovni izid.
Izkaz gibanja kapitala prikazuje gibanje posameznih sestavin kapitala v poslovnem letu vključno z uporabo čistega dobička in pokrivanjem izgube (60. člen ZGD-1). Po mnenju Cesar Kregarjeve (2009, 16) take informacije potrebujejo lastniki in upniki poslovnega sistema.
Izkaz denarnih tokov je temeljni računovodski izkaz, v katerem so resnično in pošteno prikazane spremembe stanja denarnih tokov podjetja (SRS 26 2006). Izkaz denarnih tokov se lahko pripravlja po dveh metodah, in sicer po posredni ali neposredni metodi. Izkaz denarnih tokov nam pojasnjuje denarne tokove določenega poslovnega sistema.
Razlagalna računovodska pojasnila so priloge k računovodskim izkazom in niso samostojen izkaz. Potrebna so zato, da uporabniki izkazov lažje razumejo posamezne kvantitativne podatke in tudi razloge za posamezne vrednosti.
Spremljanje uspešnosti poslovanja podjetja s pomočjo računovodsko merljivih sodil, kot so kazalniki, je pogosto uporabljena metoda. Pri tem igra ključno vlogo ustrezna izbira kazalnikov, glede na namen analize. Neustrezni kazalniki lahko dajo popolnoma neustrezno oceno. Uporaba kazalnikov uspešnosti poslovanja dobi globlji pomen šele, ko jih primerjamo.
Prva možnost je primerjava v določenem časovnem obdobju. Tako dobimo trend kazalnika, ki običajno daje več informacij kot vrednost enega kazalnika. Vendar je tudi pri analizi trenda potrebno upoštevati okoliščine, v katerih podjetje posluje. Druga možnost je primerjava kazalnikov znotraj panoge s podjetji, ki imajo podoben način poslovanja. Pri tem je bistvenega pomena ustrezna izbira primerljivega podjetja, saj so v nasprotnem primeru rezultati neuporabni.
V nalogi bomo uporabili določene kazalnike, s katerimi bomo naredili računovodsko analizo konkretnega podjetja, in sicer podjetja Reflex, d. o. o.:
- Donosnost sredstev (Lončar 2009, 79), ki je razmerje med čistim dobičkom in povprečnim stanjem sredstev. Kazalnik pove, koliko čistega dobička odpade na enoto sredstev.
- Kazalnik donosnost kapitala (Lončar 2009, 79), ki predstavlja razmerje med čistim dobičkom in povprečnim stanjem kapitala. Predstavlja najpomembnejši kazalnik poslovanja podjetja za lastnike.
- Dobičkovnost poslovnih prihodkov (Šenk 2004, 27) kot razmerje med poslovnim izidom in poslovnimi prihodki podjetja. Kaže delež dobička/izgube na enoto doseženega prihodka iz poslovanja.
- Delež lastniškega financiranja (Šuštar 2009, 45), ki je definiran kot razmerje med kapitalom in obveznostmi do virov sredstev. Kaže delež lastnikov med viri financiranja in izraža stopnjo lastniškega financiranja.
- Kazalnik gospodarnosti poslovanja (Šuštar 2009, 53), ki predstavlja razmerje med poslovnimi prihodki in odhodki. Z njim ocenjujemo učinkovitost poslovanja podjetja.
- Kazalnika obračanja (Šenk 2004, 25): dnevi vezave kratkoročnih poslovnih obveznosti iz poslovanja = [(kratkoročne poslovne obveznosti iz poslovanja)*365/(stroški blaga, materiala in storitev ter stroški dela)], dnevi vezave terjatev iz poslovanja = [(povprečne terjatve iz poslovanja)*365/(prihodki iz poslovanja – vrednost usredstvenih lastnih proizvodov, storitev, blaga in materiala)] kažeta stanje plačilnega reda.
Navedene kazalnike smo izbrali, ker odražajo produktivno moč podjetja, s katero se povečuje tudi ekonomska učinkovitost podjetja ter se pojasnjujejo doseženi poslovni rezultati podjetja in varnost naložb upnikov ter stabilnost donosov lastnikov (AJPES 2013).
Predstavitev podjetja in panoge
V nalogi se bomo osredotočili na računovodsko analizo konkretnega podjetja Reflex, d. o. o., s sedežem v Gornji Radgoni. Podjetje je inovativno slovensko podjetje za oplemenitenje in predelavo ploščatega stekla, ki že skoraj tri desetletja razvija in izpopolnjuje ponudbo svojih izdelkov in storitev. S široko izbiro izolacijskih, kaljenih in lepljenih stekel lahko uresničijo domala vsako zamisel, ki obogati bivanjske in delovne prostore z novimi vidiki svetlobe.
Z odprtjem poslovne enote v Poljčanah so razširili dejavnost tudi na izdelavo proizvodov iz aluminija. V tej enoti so razvili še dve vzporedni dejavnosti: proizvodnjo tuš kabin in proizvodnjo hladilniških vrat.
Razvojna naravnanost, inovativnost, izkušenost, odgovorno ravnanje z energijo in okoljem so vrednote vsakega od skoraj 300 strokovnjakov, mojstrov in delavcev podjetja Reflex, d. o. o.
Izbrano podjetje spada v gradbeno panogo. Gradbena panoga sodi po SKD_2008 (SURS 2008) pod šifro ravni 1, šifro kategorije F, deskriptor: gradbeništvo. V področje gradbeništva spada splošno in specializirano gradbeništvo za stavbe in inženirske objekte, inštalacije in zaključna dela v stavbah. Pod splošno gradbeništvo razumemo kompletno gradnjo stanovanjskih in nestanovanjskih ali inženirskih objektov.
Pod specializirano gradbeništvo pa spada gradnja delov stavb in inženirskih objektov.
Podrobnejša delitev specializiranih gradbenih del je prikazana v preglednici 1.
Preglednica 1: Specializirana gradbena dela
F GRADBENIŠTVO
F41 Gradnja stavb
F42 Gradnja inženirskih objektov F43 Specializirana gradbena dela
F43.1 Pripravljalna dela na gradbišču F43.2 Inštaliranje pri gradnjah F43.3 Zaključna gradbena dela
F43.31 Fasaderska in štukaterska dela F43.310 Fasaderska in štukaterska dela F43.32 Vgrajevanje stavbnega pohištva
F43.320 Vgrajevanje stavbnega pohištva F43.33 Oblaganje tal in sten
F43.330 Oblaganje tal in sten F43.34 Steklarska in pleskarska dela
F43.341 Steklarska dela F43.342 Pleskarska dela
F43.39 Druga zaključna gradbena dela F43.390 Druga zaključna gradbena dela
F43.9 Krovstvo in druga specializirana gradbena dela Vir: SURS 2008.
Znotraj dejavnosti F43.390 je bilo v letu 2012 v Republiki Sloveniji registriranih po bazi GVIN 1356 podjetij. V tej številki so zajeta tudi podjetja, ki niso zaposlovala delavcev. Z vsaj enim zaposlenim je bilo registriranih 549 podjetij, z minimalno 10 zaposlenimi pa je bilo registriranih 56 podjetij.
V letu 2008 se je začela finančna in gospodarska kriza (SURS 2009), ki se je v Sloveniji med prvimi odrazila prav v gradbeni panogi. Zaradi gospodarske krize so se pojavili problemi poslovanja tudi v podjetju Reflex, d. o. o., na kar kažejo nižji poslovni prihodki v letih 2009 in 2012. Probleme poslovanja podjetja razkriva tudi razkritje davčnih dolžnikov v letu 2013.
Na to razkritje se je odzval direktor podjetja v članku Druga stran sramotilnega stebra (Svenšek 2013), kjer pojasnjuje razloge za nastali davčni dolg. Razkrije, da so razlog predvsem propadla podjetja, ki jim niso poplačala terjatev, in tako podjetje Reflex, d. o. o., ni imelo denarja za poplačilo svojih davčnih obveznosti.
Na težave gradbenih podjetij opozarja v svoji analizi tudi Anžlovar Jurčičeva (2008, 60–61), kjer gradbena podjetja opozarja na potrebno previdnost pri nepremičninskih investicijah, plačilno nesposobnost investitorjev in plačilno nedisciplino, saj so lahko usodna za podjetje.
Tudi Pevcin (2009, ii) v svoji raziskavi proizvodnega podjetja ugotavlja potrebo po nujnem zniževanju stroškov, saj je povpraševanje izrazito padlo.
Poleg ugotovitev Anžlovar Jurčičeve in Pevcinove tudi Kolar (2010, 24) v raziskavi zazna zmanjšanje naročil v gradbeništvu in hkrati upad prodaje nepremičnin.
Omenjeni problemi so vzpodbuda k podrobnejši računovodski analizi podjetja Reflex, d. o. o., in dejavnosti F43.390 v obdobju gospodarske in finančne krize od leta 2008 do leta 2012.
1.2 Namen in cilj raziskave
V poglavju bomo predstavili namen in cilj naloge.
Namen naloge
S pomočjo domače in tuje literature bomo proučili računovodsko analiziranje in pomen le- tega ter ga izvedli na primeru gradbenega podjetja. Namen naloge je z računovodsko analizo ugotoviti, kako je obdobje gospodarske in finančne krize od leta 2008 do leta 2012 vplivalo na uspešnost poslovanja podjetja Reflex, d. o. o. Uspešnost poslovanja podjetja bomo spremljali z izbranimi kazalniki podjetja in panoge. Na podlagi analize s kazalniki pa bomo podali predloge za prihodnje poslovanje gradbenega podjetja.
Cilji naloge
Cilji izhajajo iz navedene problematike proučevanja:
- Predstavitev teoretičnih izhodišč, domačih in tujih avtorjev s področja računovodskega analiziranja, letnih poročil in računovodskih izkazov.
- Opredelitev gradbene panoge in izbrane dejavnosti znotraj panoge.
- Predstavitev obravnavanega podjetja.
- V empiričnem delu želimo analizirati bilanco stanja in izkaz poslovnega izida, izračunati izbrane kazalnike ter ugotoviti, ali in v kolikšni meri izbrani kazalniki podjetja odstopajo od doseženih znotraj panoge.
- V empiričnem delu še želimo ugotoviti, kolikšna je povezanost med zadolženostjo podjetij in dobičkonosnostjo sredstev, dobičkonosnostjo kapitala in dobičkonosnostjo poslovnih prihodkov v dejavnosti, ki jo obravnavamo.
- V empiričnem delu bomo tudi ugotavljali, ali se je obseg sredstev v obravnavani dejavnosti v obravnavanem obdobju statistično značilno povišal.
- Podati želimo predloge za prihodnje poslovanje podjetja z namenom doseganja boljših rezultatov poslovanja.
1.3 Hipoteze in raziskovalna vprašanja
V raziskovalnem delu naloge bomo v skladu s cilji raziskave za analizirano podjetje izračunali kazalnike in jih primerjali s kazalniki dejavnosti. Za namen raziskave bomo izračunali kazalnike donosnosti sredstev, donosnosti kapitala in dobičkovnosti poslovnih prihodkov v obdobju 2008–2012. Z navedenimi kazalniki želimo ugotoviti uspešnost poslovodstva pri upravljanju s sredstvi, s premoženjem lastnikov in kako uspešno bdijo nad stroški podjetja.
Za oceno stanja zadolženosti podjetja in dejavnosti ter tveganja naložb v opazovano podjetje bomo izračunali delež lastniškega financiranja.
S kazalnikom gospodarnosti bomo ugotavljali učinkovitost poslovanja podjetja. Poskušali bomo dokazati, da celotna dejavnost in podjetje dosegata pozitiven poslovni izid.
Izračunali bomo tudi kazalnika dnevi vezave obveznosti do dobaviteljev in dnevi vezave kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev. S tema kazalnikoma želimo ugotoviti, v kolikšnem času dobi podjetje poplačano svoje blago in storitve ter v kolikšnih dneh podjetje poplača svoje dobavitelje.
V skladu s cilji raziskave bomo oblikovali naslednji hipotezi, ki ju bomo na podlagi zbranih podatkov in uporabljenih metod raziskovanja potrdili ali zavrnili.
H1: Obstaja povezanost med stopnjo zadolženosti financiranja in dobičkonosnostjo sredstev, dobičkonosnostjo kapitala in dobičkonosnostjo poslovnih prihodkov v dejavnosti v letu 2012.
Na izbranem vzorcu podjetij iz obravnavane dejavnosti bomo s statistično analizo Pearsonovega koeficienta s programom SPSS ugotavljali, kakšna in kolikšna je povezanost med stopnjo zadolženosti, dobičkonosnostjo sredstev, dobičkonosnostjo kapitala in dobičkonosnostjo poslovnih prihodkov. Vzorec za statistično analizo smo izbrali iz populacije slovenskih gradbenih podjetij ter ga omejili na dejavnost F 43.390 in najmanj deset zaposlenih v letu 2012.
H2: Obseg sredstev v podjetjih znotraj dejavnosti F 43.390 se povečuje.
Zelo težko trdimo, da podjetje oziroma dejavnost okreva, če se obseg sredstev zmanjšuje.
Zato bomo v nalogi s statistično analizo s programom SPSS na vzorcu podjetij preverili gibanje sredstev v dejavnosti, ki ji pripada analizirano podjetje. V alternativni domnevi bomo poskušali dokazati, da se je v dejavnosti F 43.390 kljub gospodarski krizi obseg sredstev od leta 2008 do 2012 povečal. Opredelili bomo ničelno domnevo H0 in alternativno domnevo H1.
Ker je v izbranem vzorcu v letu 2008 povprečno podjetje obsegalo 1.283.988 EUR sredstev, bomo opredelili sledečo hipotezo.
H0: M ≤ 1.283.988 EUR H1: M ˃ 1.283.988 EUR
Če nam bo to uspelo potrditi, lahko to pomeni okrevanje dejavnosti F 43.390 in gradbene panoge. Tako bomo na podlagi izbranega vzorca potrdili ali zavrgli ocene o okrevanju dejavnosti.
1.4 Metode dela za doseganje ciljev raziskave
Naloga bo sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu naloge bomo predstavili obravnavano tematiko na osnovi študija domače in tuje literature ter zakonodaje.
Tako bomo celovito prikazali obravnavano področje. Za povzemanje tujih izsledkov bomo uporabili način dobesednega in nedobesednega povzemanja.
Za raziskovalno delo bomo uporabili sekundarne podatke in objavljene poslovne podatke podjetja, ki so javno dostopni na spletnih medijih in v poslovnih poročilih podjetja. Podatke za empirični del bomo zbrali iz javno dostopnih baz podatkov. Z analitično metodo jih bomo razčlenili v posamezne skupine. Na podlagi podatkov bomo analizirali bilanco stanja in izkaz poslovnega izida. V nadaljevanju bomo izračunali izbrane kazalnike podjetja in jih primerjali s kazalniki, doseženimi v dejavnosti.
Hipotezi H1 in H2 bomo preverjali z metodami statistične analize podatkov v programu SPSS. Analizo bomo izvedli na vzorcu podjetij, ki so v letu 2012 zaposlovala minimalno 10 delavcev. Tako izbrani vzorec vsebuje 56 podjetij. Uporabili bomo metodo bivariatne
korelacije (Pearsonov koeficient) in t-test (One-Sample Statistics) za analizo aritmetične sredine sredstev.
1.5 Predpostavke in omejitve
Izhajali bomo iz naslednjih predpostavk:
- Pisanje naloge bo temeljilo na znanju, ki smo ga pridobili med študijem in na podlagi strokovne literature.
- Za analizo bomo uporabili podatke, pridobljene iz javno dostopnih baz.
Predvidene omejitve pri nalogi so naslednje:
- pomanjkanje notranjih informacij,
- nepoznavanje podrobnejše zgodovine in razvoja podjetja,
- omejen vzorec na slovenska podjetja, ki so leta 2012 zaposlovala vsaj 10 delavcev v dejavnosti F43.390.
2 RAČUNOVODSKO ANALIZIRANJE IN RAČUNOVODSKI KAZALNIKI
Računovodsko analiziranje temelji na podlagi računovodskih izkazov, ki so sestavni del letnih poročil. Zato bomo kot prva na strokovnih teoretičnih temeljih utemeljili letna poročila, sledila jim bodo vsa ostala področja, ki so osnova računovodskega analiziranja. Teoretična in strokovna izhodišča nam bodo podlaga za sprejemanje končnih ugotovitev in sklepov.
2.1 Letna poročila
Z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki je bil sprejet v letu 2006 (Ur. l. RS 42/2006), je natančno opredeljena pravno organizacijska oblika gospodarskih družb. Zakon določa, da morajo vse družbe in podjetniki voditi poslovne knjige ter v skladu s slovenskimi in mednarodnimi standardi pripraviti letno poročilo, v kolikor ni z zakonom drugače določeno.
Letno poročilo je treba pripraviti v treh mesecih po zaključku poslovnega leta, ki se lahko razlikuje od koledarskega. Konsolidirano letno poročilo pa je treba pripraviti v štirih mesecih po koncu poslovnega leta (ZGD-1-UPB3, 54. člen).
Slovenski računovodski standardi ne smejo biti v nasprotju z mednarodnimi standardi računovodskega področja in morajo povzemati vsebino Direktive 78/660/EGS in Direktive 83/349/EGS (ZGD-1-UPB3, 54. člen).
V skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi morajo pripraviti letna poročila banke, zavarovalnice in družbe, katerih vrednostni papirji so uvrščeni na trg vrednostnih papirjev v državah članicah Evropske unije, ter druge družbe, če tako odloči skupščina družbe (ZGD-1- UPB3, 54. člen).
Konsolidirana letna poročila morajo pripraviti družbe, ki so nadrejene drugim družbam (imajo večino glasovalnih pravic, pravico odpoklicati večino članov nadzornega sveta, prevladujočo pravico vpliva na drugo družbo in na osnovi pogodbe nadzorujejo večino glasovalnih pravic) (ZGD-1-UPB3, 55. člen).
Letna poročila velikih in srednjih kapitalskih družb, dvojnih družb in družb, ki kotirajo na trgu, mora pregledati revizor. Enako velja tudi za konsolidirana poročila. Revizorjevo poročilo mora biti podano, kot to določa zakon. Mnenje revizorja je lahko brez pridržkov, s pridržki, negativno mnenje ali poročilo zavrne. Letna poročila je treba oddati Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju AJPES) (ZGD-1- UPB3, 57. člen).
Letna poročila morajo vsebovati tudi pojasnila in priloge izkazov. Priloge k računovodskim izkazom so razlagalna računovodska pojasnila, ki niso samostojen izkaz. Pojasnila k
računovodskim izkazom zajemajo predstavljene podlage za sestavo računovodskih izkazov (ZGD-1-UPB3, 61. člen).
Letna poročila morajo predstavljati resnično in dejansko stanje podjetja. Žal podjetja velikokrat prirejajo podatke za letna poročila. Študiji (Leuz, Nanda in Wysocki 2003, Leuz 2010) sta pokazali, da se prirejanje poslovnih izidov med državami razlikuje in da najbolj vplivajo na obseg prirejanja značilnosti institucionalnega okolja posamezne države. To pa so razvitost kapitalskih trgov, razpršena lastniška struktura, stopnja zaščite vlagateljev in razvitost pravnega sistema.
Odstopanja v računovodskih izkazih so lahko odraz različnih dejavnikov. Ker z računovodskim analiziranjem identificiramo računovodska odstopanja, bomo v nadaljevanju podrobneje opredelili računovodsko analiziranje (Žager in ostali 2008, 34–35).
2.2 Računovodsko analiziranje
Namen računovodske analize je iskanje odgovorov na vprašanja o poslovanju podjetja. Po mnenju Leonarda in Robina Sofferja (Soffer in Soffer 2003, 99) so ključna vprašanja naslednja:
- Kakšna je dobičkonosnost podjetja?
- Kaj se pri poslovanju spreminja?
- Kateri deli poslovanja rastejo oziroma padajo?
- Ali poslovanje prinaša denarne koristi?
- Kolikšne so potrebe po denarnih sredstvih za dodatno financiranje?
Na zgornja vprašanja lahko odgovorimo z uporabo razmerij, ki se nanašajo na ključne finančne spremenljivke in na analize računovodskih izkazov (Žager in ostali 2008, 36).
Z računovodskim proučevanjem presojamo uspešnost in učinkovitost podjetja. S pridobljenimi podatki podajamo oceno o poslovanju podjetja, na osnovi teh ukrepamo in podamo predloge za nadaljnje poslovanje. Da poslovodstvo lahko hitro ukrepa, morajo biti tekoči podatki vedno na razpolago, da lahko s svojim ukrepanjem takoj uvedejo spremembe v poslovanju. Zato morajo biti poročila strokovna in razkrivati tako ugodnosti kot neugodnosti poslovanja. Poročila morajo biti pripravljena za uporabo glede na uporabnika oz. naročnika (Mayr 2014, 1).
Za analiziranje računovodskih izkazov se najpogosteje uporabljajo tri metode (Šuštar 2009, 34):
- vodoravna analiza, - navpična analiza in - analiza s kazalniki.
Z vodoravno analizo dobimo informacijo o velikosti posameznih postavk glede na preteklo leto. Ker se bilanca stanja dnevno spreminja, je vodoravna analiza primernejša za analiziranje izkaza poslovnega izida. Prikazani indeksi v vodoravni analizi nam prikazujejo nominalno rast/padec posamezne postavke (Kavčič, Slapničar in Rejc 1998, 4).
Na podlagi vodoravne analize se lahko presoja tudi plačilna sposobnost podjetja, in sicer glede na to, ali uspeva podjetju svoja dolgoročna sredstva financirati z dolgoročnimi viri financiranja ali pa mora del teh sredstev financirati tudi s kratkoročnimi viri financiranja (Kopczynski 1996, 180).
Pri navpični analizi rezultate prikazujemo kot deleže oziroma relativna števila, kar nam omogoči primerjavo med podjetji v isti gospodarski panogi, saj z relativnimi deleži izničimo velikost podjetij. Pri navpični analizi kot osnovo analitiki največkrat izberejo prihodke od prodaje, lahko pa tudi celotne prihodke podjetja (Igličar 2009, 17–19).
Za računovodsko analiziranje se najpogosteje uporablja analiza z računovodskimi kazalniki.
Tudi analiza s kazalniki temelji na relativnih vrednostih.
Kazalnike členimo na (Igličar 2009, 21):
- stopnje udeležbe od celotne velikosti,
- indekse dane velikosti v primerjavi z istovrstnimi podatki (časovni in stvarni indeksi).
Metode se med sabo dopolnjujejo, vrstni red njihove uporabe pa je odvisen od konkretnega primera analiziranja.
Vse računovodske analize pa temeljijo na temeljnih računovodskih izkazih, zato jih bomo v nadaljevanju podrobneje predstavili.
2.3 Računovodski izkazi
Računovodsko analiziranje je ena od funkcij računovodstva, s pomočjo katere proučujemo poslovanje podjetja. Drugi izraz za računovodsko analiziranje je računovodsko proučevanje (SRS 29 2006). Osnova za izvajanje analize so predhodno zbrani računovodski podatki podjetja ali več podjetij. Zbrani podatki se umestijo v računovodske izkaze.
Ti izkazi predstavljajo končni izdelek računovodstva, ki nastane na osnovi ustreznega evidentiranja vseh poslovnih dogodkov v opazovanem obdobju. Računovodski izkazi so del letnega poročila, ki ga morajo pripraviti podjetja. Pripravljeni morajo biti v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) ali v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi (MSRP). Računovodski izkazi so: bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz gibanja kapitala in izkaz denarnih tokov. Poleg računovodskih izkazov morajo podjetja predložiti tudi računovodska pojasnila.
2.3.1 Bilanca stanja
Najpomembnejši in temeljni računovodski izkaz je bilanca stanja, kajti v vseh ostalih izkazih potrebujemo podatke iz bilance stanje. Hkrati je bilanca stanja osnova za izračun številnih kazalnikov, kot so kazalniki financiranja, investiranja in vodoravnega finančnega ustroja (Šuštar 2009, 21). Oblika bilance stanja je predpisana s standardom (SRS 24 2006). Bilanca je statičen in zbirni računovodski izkaz. Statičnost in zbirnost se kažeta v podatkih, ki so zbrani na zadnji dan poslovnega leta, ki pa ni nujno enak zadnjemu dnevu koledarskega leta. Bilanca stanja se sestavlja za potrebe notranjega in zunanjega računovodskega poročanja. Ima obliko dvostranske uravnotežene bilance in je razčlenjena v skladu z zahtevami Zakona o gospodarskih družbah (Šuštar 2009, 22).
Bilanca stanja tako prikazuje višino in sestavo sredstev ter obveznosti do virov sredstev. V skladu z računovodskimi standardi se v bilanci stanja za zunanje poročanje sredstva vsebinsko razvrščajo po načelu naraščajoče likvidnosti, kar pomeni oddaljenost od denarja.
Najlikvidnejši je denar. Obveznosti do virov sredstev pa so v bilanci razvrščene po načelu naraščanja zapadlosti posamezne obveznosti (Igličar, Hočevar in Zaman Groff 2013, 302).
Med bilanco stanja in izkazom poslovnega izida je neposredna povezava. Med začetno in končno bilanco stanja ter izkazom poslovnega izida je ustvarjeni poslovni izid proučevanega obdobja (Igličar, Hočevar in Zaman Groff 2013, 55).
Bilanca stanja je povezana z vsemi drugimi računovodskimi izkazi, povezanost prikazujemo na sliki 1. Ta prikazuje začetno in končno stanje bilance stanja sredstev ter obveznosti do virov sredstev na začetku in koncu obdobja. Izkaz poslovnega izida prikazuje ustvarjen poslovni izid obdobja, ki je razlika med prihodki in odhodki. Poslovni izid vpliva na kapital podjetja in je prikazan kot del kapitala v končni bilanci. Izkaz denarnih tokov prikazuje denarni izid, ki je razlika med prejemki in izdatki obdobja in pojasnjuje spremembo denarnih sredstev (Igličar, Hočevar in Zaman Groff 2013, 346).
Vir: Igličar, Hočevar in Zaman Groff 2013, 347.
2.3.2 Izkaz poslovnega izida
Izkaz poslovnega izida je temeljni računovodski izkaz. Pripravlja se za notranje in zunanje potrebe računovodskega poročanja. Oblika izkaza poslovnega izida je predpisana v Slovenskih računovodskih standardih (SRS 25 2006), ki omogočajo pripravo v dveh različicah (Lončar 2009, 24):
- Različica I (nemška šola) ima odhodke (stroške) poslovanja prikazane po naravnih vrstah stroškov: stroški materiala, storitev, dela itd.
- Različica II (anglosaška šola) ima odhodke (stroške) poslovanja prikazane po posameznih funkcionalnih vrstah: proizvajalni in neproizvajalni stroški.
V izkazu poslovnega izida se prikazuje uspešnost poslovanja podjetja v določenem obdobju.
Izkaz poslovnega izida je dinamičen in ne zbirni računovodski izkaz (Šuštar 2009, 23), kar pomeni, da v letnem izkazu poslovnega izida seštejemo vse prihodke in odhodke, dosežene v posameznem letu. Sestavljanje izkaza poslovnega izida je seštevanje kategorij v določenem obdobju (Igličar, Hočevar in Zaman Groff 2013, 307).
Podjetja, ki so dolžna pripraviti tudi izkaz vseobsegajočega donosa, lahko namesto dveh izkazov poslovnega izida in vseobsegajočega donosa to predstavijo le v enem samem izkazu
Slika 1: Povezava med računovodskimi izkazi
celotnega vseobsegajočega donosa. Izkaz vseobsegajočega donosa je računovodski izkaz, v katerem so resnično in pošteno prikazane vse sestavine izkaza poslovnega izida za obdobje, za katero se sestavlja, ter drugega vseobsegajočega donosa. Celotni vseobsegajoči donos je sprememba kapitala v obdobju razen sprememb, ki so posledica poslov z lastniki. Drugi vseobsegajoči donos vsebuje tiste postavke prihodkov in odhodkov, ki niso pripoznane v poslovnem izidu, vplivajo pa na višino lastniškega kapitala. Podjetjem, ki niso zavezana reviziji, ni treba pripravljati izkaza vseobsegajočega donosa (SRS 25 2006).
2.3.3 Izkaz denarnih tokov
Izkaz denarnih tokov je tretji temeljni računovodski izkaz. Prikazuje spremembe stanja denarnih sredstev in njihovih ustreznikov v obdobju, kar pomeni, da je dinamičen računovodski izkaz tako kot izkaz poslovnega izida. Izkaz denarnih tokov se lahko pripravlja po neposredni ali posredni metodi (Igličar 2009, 14). Spremljanje denarnih tokov in sestavljanje ustreznih izkazov za različno dolga obdobja je potrebno zaradi zagotavljanja ali presojanja sprotne plačilne sposobnosti podjetja. Iz posameznih postavk razberemo, kaj vpliva na posamezno vrsto pritokov in odtokov denarnih sredstev. Prejemki in izdatki so prikazani posebej za poslovno dejavnost, investicijsko dejavnost in dejavnost financiranja. Razvidno pa je tudi stanje denarnih sredstev na začetku in na koncu obdobja (Slabe Cepec 2009, 59).
Poznamo dve različici izkaza denarnih tokov: neposredna metoda sestavljanja izkaza denarnih tokov ali različica I in posredna metoda priprave izkaza denarnih tokov ali različica II.
Standard SRS 2006 daje prednost neposredni metodi priprave izkaza denarnih tokov.
Podatke za pripravo izkaza denarnih tokov po neposredni metodi (različica I) podjetja pridobijo iz poslovnih knjig za denarne tokove pri poslovanju, naložbenju in financiranju ali z dopolnjevanjem postavk prihodkov in odhodkov. Pri tej metodi mora podjetje razkriti vse pomembne vrste kosmatih prejemkov in izdatkov (SRS 26 2006).
Podatke za pripravo izkaza denarnih tokov po posredni metodi (različica II) podjetja pridobijo iz poslovnih knjig in z dopolnjevanjem postavk prihodkov in odhodkov (SRS 26 2006).
Ker izkaz denarnih tokov (različice I in II) ne prikazuje pritokov in odtokov, ki niso povezani s prejemki in izdatki, se k temu izkazu priloži še:
- povečanje opredmetenih osnovnih sredstev s hkratnim povečanjem osnovnega kapitala, kar pomeni naložbenje brez posredovanja denarnih sredstev in
- povečanje nevplačanega vpisanega kapitala s hkratnim povečanjem osnovnega kapitala, kar pomeni naložbenje brez posredovanja denarnih sredstev (SRS 26 2006).
2.3.4 Izkaz gibanja kapitala
Podjetja zraven že opisanih izkazov pogosto pripravljajo za svoje notranje in zunanje potrebe še izkaz gibanja kapitala, ki je določen s SRS 27 (SRS 27 2006) in prikazuje spremembe sestave kapitala v poslovnem letu. Izkaz gibanja kapitala je lahko sestavljen tako, da prikazuje (SRS 27 2006):
I. spremembe vseh sestavin kapitala, zajetih v bilanci stanja, bodisi v skupinah bodisi posamično (osnovno razčlenjevanje) ali
II. spremembe tistih sestavin kapitala, ki predstavljajo oblikovanje celotnih pripoznanih dobičkov in izgub v obdobju, pri čemer spremembe drugih sestavin kapitala in stanja sestavin kapitala na začetku in koncu obdobja izkazuje v pojasnilih k računovodskim izkazom (prilagojeno razčlenjevanje).
Izkaz gibanja kapitala pripravljajo podjetja, ki revidirajo računovodske izkaze. To so velika, srednja podjetja, dvojne družbe in vse povezane družbe ter tiste, katerih vrednostni papirji kotirajo na borzi (Slabe Cepec 2009, 59).
Večjo izrazno moč nam poda računovodska analiza računovodskih izkazov, ki smo jih podrobneje opredelili v naslednjem poglavju.
2.4 Računovodski kazalniki
Najpogosteje uporabljena metoda računovodskega analiziranja je analiza s kazalniki. Vendar vsaka vrednost kazalnika dobi izrazno moč šele, ko ga primerjamo z vrednostmi preteklega obdobja ali s konkurenco (Šuštar 2009, 38).
Pred računovodsko analizo izkazov se je potrebno seznaniti z dejavniki, ki vplivajo na poslovanje podjetja, ki ga analiziramo, in se kažejo v računovodskih izkazih. Poznati je potrebno, kakšna je osnovna dejavnost podjetja, kakšna so splošna gospodarska gibanja v panogi, pravna oblika podjetja, lastniška struktura, poslovna strategija in po katerih računovodskih standardih pripravlja izkaze. Pridobljene informacije iz računovodskih izkazov je potrebno primerjati z drugimi informacijami. Najpogosteje se podatki primerjajo s podatki preteklega obdobja, podatki poslovanja drugih podjetij v panogi in s podatki o načrtovanem poslovanju. Primerjava podatkov s preteklimi obdobji nam prikaže vrednostne spremembe in stopnjo rasti. Primerjava z daljšim časovnim obdobjem prikazuje trend spreminjanja gospodarske kategorije (Igličar, Hočevar in Zaman Groff 2013, 387–388).
Podatke lahko primerjamo le med podjetji iste panoge. Primerjamo s povprečjem panoge, s konkurenčnimi podjetji ali z najboljšim podjetjem v panogi. Za notranje potrebe podjetja pa je pomembna primerjava z načrtom poslovanja, ki jim pove, ali so načrte realno postavili (Igličar, Hočevar in Zaman Groff 2013, 388).
Planiranje je zamišljanje prihodnosti, zamišljamo si prihodnja stanja podjetja, do katerega nas pripeljejo poti iz sedanjega stanja (Nagl 2005, 117–146).
Temeljne skupine kazalnikov smo izbrali po SRS 29, opisali bomo le pomembnejše kazalnike.
Kritični problemi, o katerih moramo razmišljati, so predvsem ekonomski pogoji, konkurenca, poslovna in finančna strategija podjetja. Vsi ti faktorji posamezno ali v kombinaciji vplivajo na finančni rezultat podjetja in s tem zaslužek lastnikov (Harrington 1993, 38).
Kazalniki financiranja
Ta skupina kazalnikov prikazuje način financiranja podjetja. Pri tem nas zanima delež kapitala, dolgov in časovnih razmejitev v strukturi vseh virov financiranja. Ti kazalniki so pomembni za posojilodajalce podjetja, lastnike podjetja in dobavitelje (Igličar, Hočevar in Zaman Groff 2013, 387–388).
Stopnja lastniškosti financiranja = kapital
obveznosti do virov sredstev
Kazalnik prikazuje, kolikšna je stopnja lastniškega financiranja, to je financiranje, ki so ga omogočili lastniki podjetja (Turk 2014, 25).
Stopnja dolžniškosti financiranja = dolgovi + PČR viri sredstev
Da bi bilo finančno tveganje podjetja čim manjše, je pomembno, da je kazalnik dolžniškosti financiranja čim manjši. Prikazuje nam odvisnost podjetja od zunanjih virov financiranja (Igličar, Hočevar in Zaman Groff 2013, 402).
Kreditna politika mora biti prožna in se prilagajati razmeram na trgu, konkurenci, kupčevim željam in zahtevam, torej poslovnim in gospodarskim razmeram. Cilj je širjenje poslovanja, vendar ob sprejemljivem tveganju (Bond 1993, 16).
Stopnja dolgoročnosti financiranja = kapital + dolgoročni dolgovi + PČR
viri sredstev
Dolgoročni dolgovi so tisti dolgovi, ki bodo zapadli v daljšem obdobju od enega leta (Turk 2014, 26). Če je vrednost kazalnika visoka, pomeni, da podjetje z visokim deležem dolgoročnih virov zmanjšuje tveganje kratkoročne plačilne nesposobnosti podjetja.
Stopnja kratkoročnosti financiranja = kratkoročni dolgovi + KČR viri sredstev
Kratkoročni dolgovi so tisti dolgovi, ki bodo zapadli v krajšem obdobju od enega leta (Turk 2014, 26). Stopnja kratkoročnosti financiranja prikazuje udeležbo kratkoročnih dolgov v virih sredstev. Višja stopnja povečuje tveganje kratkoročne plačilne nesposobnosti podjetja.
Kazalniki investiranja
Kazalniki stanja investiranja prikazujejo strukturo sredstev podjetja. Z njihovo pomočjo določamo deleže posameznih vrst sredstev v skupnih sredstvih. Pomembni so za management podjetja pri odločanju o investicijah v posamezne vrste sredstev. Vhodni podatki za to skupino kazalnikov izhajajo iz aktivne strani bilance stanja podjetja (Igličar, Hočevar in Zaman Groff 2013, 404).
Stopnja dolgoročnosti investiranja ali dolgoročnost sredstev =
dolg. sredstva + DČR + dolg. naložbe + dolg. poslovne terjatve vsa sredstva
Kazalnik pove, koliko dolgoročnih sredstev je v strukturi vseh sredstev podjetja (Turk 2014, 28).
Needles in Powers (1998, 444) sta v svoji literaturi dolgoročnim sredstvom pripisala naslednje značilnosti: njihova doba koristnosti je daljša od enega leta, pridobljena so za opravljanje dejavnosti in to niso sredstva za prodajo.
Stopnja kratkoročnosti investiranja = kratkoročna sredstva + KČR vsa sredstva
Kazalnik prikazuje udeležbo obratnih sredstev, kratkoročnih finančnih naložb in kratkoročnih aktivnih časovnih razmejitev v vseh sredstvih (Turk 2014, 28).
Delež finančnih sredstev (naložb) = finančna sredstva vsa sredstva
Ta kazalnik prikazuje delež sredstev, s katerimi gospodarska družba neodvisno od poslovanja ustvarja finančne prihodke (AJPES 2013).
Kazalniki vodoravnega finančnega ustroja
Kazalnikom vodoravnega finančnega ustroja drugače pravimo tudi kazalniki plačilne sposobnosti. Zanimivi so predvsem za posojilodajalce. Nizke vrednosti kazalnikov pomenijo večje tveganje za vračilo. Slabost teh kazalnikov je, da se računajo na osnovi statičnih podatkov, ki veljajo na določen trenutek (Cesar Kregar 2009, 31).
Kratkoročni koeficient = kratkoročna sredstva kratkoročne obveznosti
Kratkoročni koeficient imenujemo tudi koeficient likvidnosti. Nič pa koeficient ne pove o plačilni sposobnosti, saj prikazuje le razmerje med kratkoročnimi sredstvi in obveznostmi.
Kratkoročna sredstva namreč vsebujejo tudi vrednosti zalog, ki jih je težje uporabiti za poravnavo obveznosti kot denarna sredstva (Turk 2014, 30).
Pospešeni koeficient =kratkoročna sredstva – zaloge kratkoročne obveznosti
Koeficient nam kaže plačilno sposobnost podjetja v določenem trenutku opazovanja, ki pa se lahko zelo hitro spremeni (npr. nove obveznosti). Zato je potrebno pri ocenjevanju vrednosti tega kazalnika upoštevati tudi ostale informacije o dogajanju v podjetju (Igličar, Hočevar in Zaman Groff 2013, 411).
Hitri koeficient =denar in denarni ustrezniki kratkoročne obveznosti
Za realno oceno vrednosti kazalnika je potrebno upoštevati dodatne informacije o dogajanju v podjetju. Hitri koeficient prikazuje plačilno sposobnost podjetja, vendar na zelo kratek rok (Igličar, Hočevar in Zaman Groff 2013, 411).
Koeficient dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev =
kapital + dolgoročni dolgovi + dolgoročne rezervacije dolgoročna sredstva
Kazalnik dolgoročne finančne pokritosti dolgoročnih sredstev prikazuje razmerje med trajnimi in dolgoročnimi viri sredstev ter dolgoročnimi sredstvi. Da bi se izognili težavam s plačilno sposobnostjo, naj bi podjetje vsa dolgoročna sredstva financiralo s kapitalom in dolgoročnimi viri. Zato bi praviloma morala biti vrednost tega kazalnika večja od 1 (Igličar 2009, 27).
Kazalniki gospodarnosti
Ta skupina kazalnikov nam pove, kako učinkovito je poslovalo podjetje v določenem obdobju. Temeljni kazalniki gospodarnosti s tehnično tehnološkega vidika kažejo na učinkovitost uporabe sredstev, s širšega gospodarskega vidika pa na njihovo uspešnost porabe. Kazalniki so pomembni predvsem pri presojanju kvalitete poslovanja (Šuštar 2009, 53).
Celotna gospodarnost = celotni prihodki celotni odhodki
Kazalnik najnazorneje odraža razkorak med doseženimi prihodki in prikazanimi odhodki.
Gospodarska družba je poslovno uspešna, če je vrednost kazalnika večja od 1, pod pogojem, da hkrati izkazuje čisti dobiček. Ko je obračunan davek od dobička večji od razlike med skupnimi prihodki in skupnimi odhodki, je lahko vrednost kazalnika prav tako pozitivna, čeprav gospodarska družba izkazuje čisto izgubo. Pri presoji tega kazalnika je potrebno upoštevati še kritje morebitne izgube iz preteklih let (AJPES 2013).
Gospodarnost poslovanja = poslovni prihodki poslovni odhodki
Za razliko od kazalnika celotna gospodarnost so pri tem kazalniku upoštevani samo prihodki in odhodki, ki jih je podjetje doseglo samo iz naslova poslovanja. Izločeni so vsi finančni ter drugi (izredni) prihodki in odhodki (AJPES 2013).
Čista dobičkovnost prihodkov = čisti dobiček celotni prihodki
Kazalnik kaže, koliko čistega dobička oziroma čiste izgube je bilo dosežene v skupnih prihodkih gospodarske družbe. Pri poslovno uspešni gospodarski družbi, ki izkazuje čisti dobiček, je koeficient večji. Če je gospodarska družba poslovala z izgubo, je vrednost kazalnika negativna (AJPES 2013).
Dobičkovnost poslovnih prihodkov = poslovni izid poslovni prihodki
Kazalnik pove, koliko je podjetje ustvarilo na enoto doseženega prihodka iz poslovanja.
Podjetje je poslovno uspešnejše, če je vrednost tega kazalnika čim višja in hkrati izkazuje čisti dobiček (Šenk 2004, 27).
Čista dobičkovnost poslovnih prihodkov = čisti dobiček poslovni prihodki
Koeficient izkazuje doseženi čisti poslovni izid gospodarske družbe na enoto doseženih poslovnih prihodkov. V primeru, da gospodarska družba beleži čisto izgubo poslovnega leta, ima kazalnik negativno vrednost. Če gospodarska družba izkazuje preneseno izgubo iz preteklih let, je primerneje upoštevati bilančni dobiček oziroma bilančno izgubo gospodarske družbe (AJPES 2013).
Kazalniki donosnosti ali dobičkonosnosti
Kazalniki donosnosti pojasnjujejo produktivno moč gospodarske družbe. Kadar gre za povečevanje produktivnosti gospodarske družbe in s tem za povečevanje njene ekonomske učinkovitosti, so koeficienti večji. Kadar pa se koeficienti donosa zmanjšujejo, je nujno, da bo upadla tudi ekonomska učinkovitost gospodarske družbe (AJPES 2013).
Čista donosnost kapitala = čisti dobiček povprečni kapital
To je najpomembnejši kazalnik poslovanja podjetja, saj meri donosnost kapitala. Lastniki lahko namreč po tem kazalniku presodijo, kako uspešna je bila njihova naložba v podjetje.
Preko tega kazalnika se posredno določa tudi vrednost podjetja (Lončar 2009, 79).
Čista donosnost sredstev = čisti dobiček povprečna sredstva
Kazalnik kaže uspešnost poslovodstva pri upravljanju sredstev. Pove nam, koliko čistega dobička podjetje ustvari na enoto sredstev ne glede na to, kako so sredstva financirana (Igličar, Hočevar in Zaman Groff 2013, 421).
Proizvodnost sredstev = celotni prihodki celotna sredstva
Kazalnik kaže na učinkovitost uporabe sredstev gospodarske družbe in pove, koliko prihodkov je gospodarska družba dosegla glede na celotna sredstva. Čim večji je kazalnik, tem uspešnejše je bilo podjetje (AJPES 2013).
Kazalniki denarne tokovnosti
Ta skupina kazalnikov temelji na izkazu denarnih tokov. Z njimi ugotavljamo razmerje med denarnim izidom iz poslovanja in poslovnimi prihodki oz. stanjem dolgov.
Stopnja denarne izidnosti poslovnih prihodkov = denar, ustvarjen pri poslovanju poslovni prihodki
Kazalnik kaže delež dejanskega denarnega toka iz poslovne dejavnosti v primerjavi s poslovnimi prihodki. Če je stopnja ena, pomeni, da so vsi poslovni prihodki poplačani.
Kazalnik pod ena pomeni, da podjetju vseh poslovnih prihodkov še ni uspelo preoblikovati v denar (Vidmar 2008, 11).
Koeficient pokritosti dolgov z denarnim izidom iz poslovanja = denar, ustvarjen pri poslovanju stanje dolgov
Koeficient kaže, če je podjetje sposobno poravnati vse svoje dolgove z denarnim tokom, ki ga ustvari pri poslovanju. Če ima koeficient vrednost večjo od ena, pomeni, da podjetje uspe vse svoje dolgove poplačati z denarnimi sredstvi, ustvarjenimi pri poslovanju, in obratno (Vidmar 2008, 12).
Kazalniki dohodkovnosti
Ti kazalniki prikazujejo predvsem udeležbo dohodka in stroškov na zaposlenega, kot so npr.
stopnja udeležbe zaposlencev v dohodku, stopnja udeležbe financerjev v dohodku in drugi.
Dohodek je seštevek dobička, stroškov plač, vračunanih obresti in vračunanih dajatev.
Kazalniki ponazarjajo uspešnost podjetja glede prejemkov, ki jih prejemajo zaposleni, in se izkazuje v povprečni mesečni plači (SRS 29 2006).
Stopnja udeležbe zaposlencev v dohodku =
čiste plače ሺbrez vštetih dajatevሻ + drugi deleži zaposlencev
dobiček + stroški za plače + vračunane obresti + vračunane dajatve –izguba Kazalnik nam kaže stopnjo udeležbe čistih plač in drugih deležev zaposlencev v dohodku.
Stopnja udeležbe financerjev v dohodku =
dane obresti + dividende
dobiček + stroški za plače + vračunane obresti + vračunane dajatve – izguba
Kazalnik nam kaže stopnjo udeležbe danih obresti in dividend v dohodku.
Kazalniki obračanja
Kazalnike obračanja uporabljamo za proučevanje hitrosti obračanja posameznih vrst sredstev.
Kažejo nam učinkovitost poslovanja s sredstvi, zato vrednosti teh kazalnikov niso pomembne samo za poslovodstvo podjetja, temveč tudi za posojilodajalce in lastnike podjetja. Hitrejše je obračanje sredstev, manj ima podjetje vezanih sredstev (Igličar 2009, 29).
Koeficient obračanja terjatev do kupcev = prihodki od prodaje
povprečno stanje terjatev do kupcev
Kazalnik nam kaže število obratov terjatev do kupcev v denarna sredstva v enem letu. Z njim lahko ugotavljamo učinkovitost podjetja pri izterjavi terjatev in tudi plačilno sposobnost kupcev.
Povprečna doba vezave terjatev do kupcev = 365
koeficient obračanja terjatev do kupcev
Če število dni v letu delimo s koeficientom obračanja terjatev do kupcev, dobimo povprečno dobo vezave terjatev do kupcev oziroma povprečni plačilni rok (Igličar 2009, 29).
Koeficient obračanja obveznosti do dobaviteljev uporabljamo za proučevanje plačilnih rokov podjetja do svojih dobaviteljev. Pove nam, v kolikih dneh podjetje plačuje svojim dobaviteljem material in storitve, oz. nam pove povprečni obrat obveznosti do dobaviteljev.
Podjetju je cilj čim daljši rok plačila do dobaviteljev, ker so dobavitelji praviloma najcenejši vir financiranja (Igličar, Hočevar in Zaman Groff 2013, 417).
Koeficient obračanja obveznosti do dobaviteljev =
stroški materiala, blaga in storitev povprečne kratkoročne poslovne obveznosti
Povprečna doba vezave obveznosti do dobaviteljev = 365
koeficient obračanja obveznosti do dobaviteljev
Koeficient obračanja zalog nam pove, kolikokrat v letu se v podjetju obrnejo zaloge. Visoka vrednost kazalnika nam kaže na dobro upravljanje z zalogami. Visok koeficient kaže na dobro poslovanje z zalogami in hitro kroženje denarja. Število dni vezave zalog pa dobimo tako, da število dni v letu delimo s koeficientom obračanja zalog (Igličar, Hočevar in Zaman Groff 2013, 417).
Koeficient obračanja zalog = stroški materiala, zalog povprečne zaloge
Število dni vezave = število dni v letu koeficient obračanja zalog
Visok koeficient obračanja zalog vpliva tudi na denarne tokove. Obseg zalog in upravljanje z njimi sta velikega pomena za podjetje, tako za tekoče poslovanje kot za nadaljnje ocenjevanje vrednosti podjetja ob morebitnem interesu novih vlagateljev. Bistvena dejavnika pri upravljanju zalog sta (Brigham in Ehrhardt 2008, 788):
- zagotavljanje razpoložljivosti za izvedbo določene operacije in - zmanjšanje stroškov nabave in hranjenja zalog na minimalno raven.
Zmanjšanje zalog vpliva na znižanje dni vezave denarja in s tem tudi na višji denarni tok ter v končni fazi na višjo vrednost podjetja.
Podjetja težijo k temu, da bi prodajala neposredno za denar, vendar jih konkurenca in razmere na trgu silijo v prodajo na kredit. Kreditna politika lahko pomembno vpliva na prodajo in s tem tudi na uspešnost podjetja. Ključni dejavniki kreditne politike so naslednji (Brigham in Ehrhardt 2008, 790):
- Plačilni roki: krajši plačilni roki zmanjšujejo dneve vezave terjatev, vendar odvračajo kupce, bistvenih odstopanj glede na panogo si podjetje ne more privoščiti.
- Popusti: s predčasnimi plačili znižujemo ceno, privabljamo kupce, znižujemo dneve vezave terjatev, upoštevati moramo tudi ceno popustov.
- Kreditni standardi: nižji standardi povečujejo prodajo, hkrati se povečajo slabe terjatve.
- Politika izterjave: strožja politika zmanjšuje dneve vezave terjatev, hkrati pa lahko odvrača nove kupce.
Obveznosti do dobaviteljev nastanejo spontano s poslovanjem podjetja, ki dobave ne plača takoj, ampak v določenem plačilnem roku. V tem primeru gre za kratkoročno financiranje podjetja. Obveznosti do dobaviteljev predstavljajo največji delež sredstev kratkoročnega financiranja, kar je še posebej izrazito pri manjših podjetjih.
Delež denarja v celotni vrednosti podjetja predstavlja med proizvodnimi podjetji približno 1,5 %. Cilj upravljanja z denarjem je minimiziranje potreb po denarju. Pri tem poskušamo doseči uravnoteženje prejemkov in izdatkov, za kar uporabljamo načrtovanje denarnih tokov.
Kratkoročne primanjkljaje denarja pokrivamo s krediti, viške pa s kratkoročnimi finančnimi naložbami (Brigham in Ehrhardt 2008, 781).
Zaradi pomembnosti upravljanja z denarjem vsakega podjetja bomo v nadaljevanju opisali kazalnik dnevi vezave denarja. Izračunamo ga po naslednji formuli (Dolenc in Stubelj 2011, 202):
Dnevi vezave denarja = dnevi vezave zalog+dnevi vezave terjatev – dnevi vezave obveznosti do dobaviteljev
Predstavlja število dni od plačila materiala, zalog in dela do prejetih plačil od prodaje. Za navedeno število dni mora podjetje zagotoviti financiranje zalog in terjatev iz drugih virov.
Cilj podjetja je doseganje čim nižje vrednosti kazalnika (Dolenc in Stubelj 2011, 196).
Računovodski kazalniki so v pomoč za poslovne odločitve poslovodstva. V nadaljnji analizi bomo ugotavljali, kakšne vrednosti dosegajo kazalniki v analiziranem podjetju, in poskušali ugotoviti, koliko se poslovodstvo odloča na podlagi kazalnikov.
3 PREDSTAVITEV PODJETJA IN PANOGE
V poglavju bomo predstavili podjetje Reflex, d. o. o., iz Gornje Radgone, ki ga bomo v empiričnem delu naloge analizirali. Predstavitev zajema nastanek in razvoj podjetja, sestavo, dosežke in glavne skupine proizvodov.
Prav tako bomo na kratko predstavili gradbeno panogo, v katero podjetje spada.
3.1 Predstavitev analiziranega podjetja
Začetki podjetja Reflex, d. o. o., segajo v leto 1979, ko je v Podgradu pri Gornji Radgoni začela delovati steklarska obrtna delavnica. Na teh temeljih je zraslo inovativno slovensko podjetje za oplemenitenje in predelavo ploščatega stekla. Zaradi nenehnega razvijanja in izpopolnjevanja svojih izdelkov ponujajo širok izbor izolacijskih, kaljenih ter lepljenih stekel.
Številne občudovanja vredne stavbe dokazujejo usmerjenost podjetja v vrhunsko in celovito izvedbo steklenih fasad ter drugih arhitekturno zahtevnih projektov (Hajdinjak 2009, 18).
V letu 2003 so odprli poslovno enoto v Poljčanah, kjer proizvajajo izdelke iz aluminija. Z združitvijo znanja in izkušenj, ki izhajajo iz dela s steklom in dela z aluminijastimi profili, so se razvile še naslednje dejavnosti (Hajdinjak 2009, 18):
- projektiranje, proizvodnja in montaža aluminijskih fasadnih konstrukcij, aluminijskih oken, vrat in zimskih vrtov,
- proizvodnja tuš kabin in proizvodnja hladilniških vrat.
Sestava skupine podjetij Reflex je prikazana na sliki 2.
Slika 2: Sestava skupine Reflex Vir: AJPES 2012.
Reflex Gornja Radgona, d. o. o., Gornja Radgona Radgona
Matično podjetje
Alu-Reflex, d. o. o., Poljčane Poljčane
100 % lastnik matično podjetje
Reflex Zagreb, d. o. o., Hrvaška
80 % lastnik matično podjetje
Alu-Reflex, d. o. o., Srbija
Srbija
100 % lastnik matično podjetje
Podjetje je vse od svojih začetkov stremelo k čim višji kakovosti na vseh področjih svojega delovanja. Tako je pridobilo tudi naslednje certifikate (Hajdinjak 2009, 79):
- certifikat za celovito obvladovanje kakovosti po standardu ISO 9001:2008;
- certifikat RAL za stalno in nadzorovano kakovost izolacijskega stekla;
- Ift-Konformitätszertifikat (ift Rosenheim – institut za okensko tehniko Rosenheim) za stalno in nadzorovano kakovost:
- izolacijskega stekla, - kaljenega stekla,
- kaljenega stekla s toplotnim preizkusom in - delno kaljenega stekla.
Glavni proizvodi podjetja so naslednji (Hajdinjak 2009, 75–222): izolacijsko steklo REFLEX, konvencionalno izolacijsko steklo RX 2,9, toplo steklo Low-e, izolacijsko steklo – RX WARM, izolacijsko steklo – RX WARM C, zvočnoizolirna stekla RX PHONE, sončnozaščitna izolacijska stekla, varnostno steklo RX SAFE, delno kaljeno steklo (RX SAFE TVG), lepljeno varnostno steklo (RX LAMISAFE), kaljeno steklo z alarmno zanko RX SAFE Alarm, pohodno steklo RX LAMISTEP, fasadni sistem REFLEX SG, požarno odporno steklo, steklo brez refleksije. Razen navedenega podjetje proizvaja še veliko drugih izdelkov, ki so povezani s steklom (tuš kabine, notranja steklena vrata …).
3.2 Predstavitev panoge
Gradbeništvo je ena izmed najpomembnejših panog saj je pomembna iz več vidikov. Ko je gospodarska rast visoka, je v razcvetu tudi gradbena panoga, če je gospodarstvo v krizi, je prav gradbeništvo v največjih težavah. Gradbena panoga ima velik vpliv na druge dejavnosti, kot so na primer transport, predelovalne dejavnosti, poslovno tehnične dejavnosti, trgovina in še druge. Gradbeništvo ima tudi velik vpliv na število zaposlenih, saj je bila gradbena panoga v letu 2011 tretja po vrsti, ki je zaposlovala največje število delavcev (ZRSZ 2011, 4).
Gradbena panoga se od drugih panog razlikuje zlasti po (Novaković 1984, 20 po Vidmar 2008, 23):
- pomembnosti izbora lokacije zaradi stalnosti objektov;
- velikosti finančnega vlaganja ter koordinacije rabe velikega števila materialnih in človeških dejavnikov;
- nedeljivosti gradbenih objektov na sestavne dele;
- omejenem času;
- uporabi velikih količin materiala in potrebi ročnega dela;
- sezonski dejavnosti.
Gradbena panoga obsega širok krog dejavnosti, ki so vključene pod panogo F, kot jo opredeljuje Standardna klasifikacija dejavnosti (v nadaljevanju SKD). Podrobnejši prikaz celotne gradbene panoge, kakor jo klasificira standard (SURS 2008), prikazuje priloga 1.
Realno je gradbeništvo dosegalo v obdobju od leta 2005 do 2007 v povprečju štiriodstotno rast, v obdobju od 2008 do 2012 pa v povprečju 6,5-odstotni padec (Krizno ogledalo 2013, 1).
Prvo znamenje krize se je pojavilo na začetku leta 2007, ko je ob poku hipotekarnega balona v ZDA tam bankrotirala prva večja hipotekarna ustanova. To je bil znak za zaostritev pogojev posojanja denarja na finančnem trgu (Štiblar 2008, 92). Ob koncu leta 2008 je recesija zajela že ves razviti svet.
Največja težava gradbeništva je nelikvidnost, do katere prihaja zaradi neinvesticij. Glavni problem pa je plačilna nedisciplina med glavnimi izvajalci in podizvajalci (Združenje delodajalcev Slovenije 2010, 8).
Ker v nalogi analiziramo obdobje od leta 2008 do 2012 in v analizi poskušamo najti odgovor, ali je slovensko gradbeništvo izšlo iz krize, v preglednici 2 prikazujemo vrednosti opravljenih različnih gradbenih del v zadnjih treh letih, katerih vrednost še vedno pada. Glede na prikazane podatke nikakor ne moremo potrditi, da bi se slovensko gradbeništvo v letu 2012 že rešilo krize, saj so gradbena podjetja v letu 2012 opravila za skoraj 15 % manj storitev kot leta 2011.
Preglednica 2: Vrednost opravljenih gradbenih del1), Slovenija, 2010–2012
2010 2011 2012
1.000 EUR
Skupaj2) 2.545.281 2.052.525 1.750.538
Novogradnja in povečava 1.697.268 1.160.440 963.555
Investicijska vzdrževalna dela3) 599.672 659.930 355.690
Redna vzdrževalna dela 248.340 232.156 431.293
Stavbe 1.232.335 967.661 837.372
Novogradnja in povečava 979.349 675.143 505.310
Investicijska vzdrževalna dela3) 213.404 250.010 139.286
Redna vzdrževalna dela 39.582 42.508 192.776
Gradbeni inženirski objekti 1.312.946 1.084.864 913.166
Novogradnja in povečava 717.919 485.297 458.245
Investicijska vzdrževalna dela3) 386.269 409.919 216.404
Redna vzdrževalna dela 208.758 189.648 238.517
Vir: SURS 2013.
1Podatki so uteženi – zaradi izpopolnjene metodologije podatki, objavljeni v tej prvi objavi, niso neposredno primerljivi s podatki iz prejšnjih prvih objav.
2 Nekateri seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo.
3 Upoštevane so tudi rekonstrukcije, restavracije in spremembe namembnosti.
