Reflex Gornja Radgona, d. o. o., Gornja Radgona Radgona
Podjetje je vse od svojih začetkov stremelo k čim višji kakovosti na vseh področjih svojega delovanja. Tako je pridobilo tudi naslednje certifikate (Hajdinjak 2009, 79):
- certifikat za celovito obvladovanje kakovosti po standardu ISO 9001:2008;
- certifikat RAL za stalno in nadzorovano kakovost izolacijskega stekla;
- Ift-Konformitätszertifikat (ift Rosenheim – institut za okensko tehniko Rosenheim) za stalno in nadzorovano kakovost:
- izolacijskega stekla, - kaljenega stekla,
- kaljenega stekla s toplotnim preizkusom in - delno kaljenega stekla.
Glavni proizvodi podjetja so naslednji (Hajdinjak 2009, 75–222): izolacijsko steklo REFLEX, konvencionalno izolacijsko steklo RX 2,9, toplo steklo Low-e, izolacijsko steklo – RX WARM, izolacijsko steklo – RX WARM C, zvočnoizolirna stekla RX PHONE, sončnozaščitna izolacijska stekla, varnostno steklo RX SAFE, delno kaljeno steklo (RX SAFE TVG), lepljeno varnostno steklo (RX LAMISAFE), kaljeno steklo z alarmno zanko RX SAFE Alarm, pohodno steklo RX LAMISTEP, fasadni sistem REFLEX SG, požarno odporno steklo, steklo brez refleksije. Razen navedenega podjetje proizvaja še veliko drugih izdelkov, ki so povezani s steklom (tuš kabine, notranja steklena vrata …).
3.2 Predstavitev panoge
Gradbeništvo je ena izmed najpomembnejših panog saj je pomembna iz več vidikov. Ko je gospodarska rast visoka, je v razcvetu tudi gradbena panoga, če je gospodarstvo v krizi, je prav gradbeništvo v največjih težavah. Gradbena panoga ima velik vpliv na druge dejavnosti, kot so na primer transport, predelovalne dejavnosti, poslovno tehnične dejavnosti, trgovina in še druge. Gradbeništvo ima tudi velik vpliv na število zaposlenih, saj je bila gradbena panoga v letu 2011 tretja po vrsti, ki je zaposlovala največje število delavcev (ZRSZ 2011, 4).
Gradbena panoga se od drugih panog razlikuje zlasti po (Novaković 1984, 20 po Vidmar 2008, 23):
- pomembnosti izbora lokacije zaradi stalnosti objektov;
- velikosti finančnega vlaganja ter koordinacije rabe velikega števila materialnih in človeških dejavnikov;
- nedeljivosti gradbenih objektov na sestavne dele;
- omejenem času;
- uporabi velikih količin materiala in potrebi ročnega dela;
- sezonski dejavnosti.
Gradbena panoga obsega širok krog dejavnosti, ki so vključene pod panogo F, kot jo opredeljuje Standardna klasifikacija dejavnosti (v nadaljevanju SKD). Podrobnejši prikaz celotne gradbene panoge, kakor jo klasificira standard (SURS 2008), prikazuje priloga 1.
Realno je gradbeništvo dosegalo v obdobju od leta 2005 do 2007 v povprečju štiriodstotno rast, v obdobju od 2008 do 2012 pa v povprečju 6,5-odstotni padec (Krizno ogledalo 2013, 1).
Prvo znamenje krize se je pojavilo na začetku leta 2007, ko je ob poku hipotekarnega balona v ZDA tam bankrotirala prva večja hipotekarna ustanova. To je bil znak za zaostritev pogojev posojanja denarja na finančnem trgu (Štiblar 2008, 92). Ob koncu leta 2008 je recesija zajela že ves razviti svet.
Največja težava gradbeništva je nelikvidnost, do katere prihaja zaradi neinvesticij. Glavni problem pa je plačilna nedisciplina med glavnimi izvajalci in podizvajalci (Združenje delodajalcev Slovenije 2010, 8).
Ker v nalogi analiziramo obdobje od leta 2008 do 2012 in v analizi poskušamo najti odgovor, ali je slovensko gradbeništvo izšlo iz krize, v preglednici 2 prikazujemo vrednosti opravljenih različnih gradbenih del v zadnjih treh letih, katerih vrednost še vedno pada. Glede na prikazane podatke nikakor ne moremo potrditi, da bi se slovensko gradbeništvo v letu 2012 že rešilo krize, saj so gradbena podjetja v letu 2012 opravila za skoraj 15 % manj storitev kot leta 2011.
Preglednica 2: Vrednost opravljenih gradbenih del1), Slovenija, 2010–2012
2010 2011 2012
1.000 EUR
Skupaj2) 2.545.281 2.052.525 1.750.538
Novogradnja in povečava 1.697.268 1.160.440 963.555
Investicijska vzdrževalna dela3) 599.672 659.930 355.690
Redna vzdrževalna dela 248.340 232.156 431.293
Stavbe 1.232.335 967.661 837.372
Novogradnja in povečava 979.349 675.143 505.310
Investicijska vzdrževalna dela3) 213.404 250.010 139.286
Redna vzdrževalna dela 39.582 42.508 192.776
Gradbeni inženirski objekti 1.312.946 1.084.864 913.166
Novogradnja in povečava 717.919 485.297 458.245
Investicijska vzdrževalna dela3) 386.269 409.919 216.404
Redna vzdrževalna dela 208.758 189.648 238.517
Vir: SURS 2013.
1Podatki so uteženi – zaradi izpopolnjene metodologije podatki, objavljeni v tej prvi objavi, niso neposredno primerljivi s podatki iz prejšnjih prvih objav.
2 Nekateri seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo.
3 Upoštevane so tudi rekonstrukcije, restavracije in spremembe namembnosti.
V letu 2013 lahko glede na razpoložljive podatke iz preglednice 3 in prikazanega grafa na sliki 3 vidimo, da se vrednost opravljenih gradbenih del še vedno niža.
Preglednica 3: Realni indeksi opravljenih gradbenih del, Slovenija, september 2013
IX 2013 VIII 2013
IX 2013 IX 2012
I–IX 2013 I–IX 2012
IX 2013 Ø 2010
Gradbeništvo 106,2 92,1 88,2 61,7
Stavbe 103,8 87,9 72,5 41,2
Gradbeni inženirski objekti 105,2 92,0 97,4 73,4
4Vir: SURS 2014.
Slika 3: Realni indeksi opravljenih gradbenih del, Slovenija, september 2013
4Vir: SURS 2014.
Glede na pregled literature bomo v nadaljnji analizi preverjali zapisano za dejavnost in ugotavljali morebitna odstopanja ali potrdili ugotovitve drugih avtorjev.
4Desezonirani podatki so originalni podatki, iz katerih so izločeni vplivi sezone in koledarja. Pri komponenti
4 ANALIZA RAČUNOVODSKIH IZKAZOV PODJETJA IN DEJAVNOSTI
V poglavju predstavimo rezultate analize računovodskih izkazov podjetja in dejavnosti.
4.1 Predstavitev zbranih podatkov
Podatki letnih poročil so javno dostopni v različnih brezplačnih bazah na spletnih straneh. Vse podatke, ki smo jih v raziskavi uporabili, smo črpali iz javno dostopnih virov.
4.1.1 Podatki podjetja
Vse računovodske podatke oz. podatke, ki so jih vsa podjetja dolžna razkriti, smo za analizo črpali iz e-baz (AJPES, GVIN, SURS). To so vsa letna poročila podjetja, poslovno poročilo, računovodski izkazi s pojasnili in doseženi kazalniki podjetja Reflex, d. o. o., iz Gornje Radgone. Podatke podjetja smo zbrali za obdobje, ki smo ga želeli opazovati, to je obdobje zadnjih petih let, za katera so že znani doseženi rezultati, in to so podatki za obdobje od leta 2008 do 2012. Tako pridobljene podatke smo proučevali in analizirali z namenom računovodskega analiziranja ter proučitve doseženih rezultatov podjetja v primerjavi z doseženimi rezultati v dejavnosti. V nadaljevanju smo ključne podatke podjetja primerjali z rezultati dejavnosti v katero je podjetje razvrščeno. Tako smo si s primerjavo podatkov lažje ustvarili realnejšo podobo o pomenu dobljenih rezultatov in lažje podali predloge za nadaljnje poslovanje podjetja.
4.1.2 Podatki dejavnosti
Podatke dejavnosti F 43.390 smo črpali predvsem iz baze GVIN, kjer so zbrani podatki in prikazani kazalniki podjetij, dejavnosti, in celotnega slovenskega gospodarstva. V bazi GVIN so podatki zbrani in prikazani po podjetjih, dejavnostih, panogah, kakor tudi po regijah.
Ker smo želeli pridobiti čim bolj primerljive podatke v primerjavi s podjetjem Reflex, smo vzorec za statistične analize in za preverjanje hipotez omejili z določenimi predpostavkami.
Podatke za analizo kazalnikov in statistično analizo dejavnosti smo zbrali za podjetja iz dejavnosti F 43.390, v katero spada tudi obravnavano podjetje. Med podjetji smo izbrali tista, ki so v letu 2012 zaposlovala vsaj 10 delavcev in več ne glede na obseg sredstev. Na število zaposlenih smo se omejili, ker opazovano podjetje spada med velika podjetja in primerjava nikakor ne bi bila primerna s podjetji, ki zaposlujejo zelo malo število delavcev (GVIN 2013).
4.2 Analiza bilance stanja
Ker je bilanca stanja najpomembnejši izkaz vsakega podjetja, smo dosežene rezultate podjetja in dejavnosti analizirali ter primerjali dosežene rezultate. Ker je najuporabnejši način finančne analize primerjava vrednosti s preteklimi kazalniki uspešnosti poslovanja, smo to naredili tudi v naši analizi. Opazovali smo obdobje zadnjih pet let. Bilance stanja podjetja so priložene v prilogi 2.
4.2.1 Analiza bilance stanja podjetja
Bilanca stanja je eden izmed temeljnih računovodskih izkazov in je del letnega poročila vsakega podjetja. Letna poročila podjetja Reflex, d. o. o., Gornja Radgona skozi celotno analizirano obdobje revidira družba za revidiranje ABC revizija. Letna poročila so pripravljena v skladu z računovodskimi zahtevami SRS 2006, ki so veljavne od 1. 1. 2006.
Podatki v računovodskih izkazih temeljijo na knjigovodskih listinah in poslovnih knjigah podjetja, ki so skladne s slovenskimi računovodskimi standardi. Podjetje ima poslovno leto enako koledarskemu (AJPES 2012).
Iz podatkov bilance stanja podjetja razberemo, da se je v opazovanem obdobju v podjetju obseg sredstev gibal tako pozitivno kot negativno. Najvišjo bilančno vsoto je podjetje doseglo v letu 2008, naslednja leta se je bilančna vsota zniževala. V zadnjem opazovanem poslovnem letu je podjetje beležilo padec skupnih sredstev, kar prikazuje nizka vrednost indeksa, ki dosega le 87,5 % vrednosti bilančne vsote iz leta 2008, kar je razvidno iz preglednice 4 in s slike 4. Posamezne postavke bilance stanja bomo prikazali v nadaljnji analizi.
Preglednica 4: Sredstva podjetja Sredstva 27.873.194 96,09 26.782.052 101,64 27.222.384 101,28 27.570.127 88,49 24.396.662
Slika 4: Sredstva podjetja
Za vrednotenje neopredmetenih osnovnih sredstev podjetje izkazuje nabavne vrednosti oziroma prevrednotene nabavne vrednosti (AJPES 2012). Vrednost neopredmetenih osnovnih sredstev se v podjetju Reflex, d. o. o., že vse od leta 2009 zmanjšuje. Do leta 2009 je podjetje nabavljalo različno programsko opremo in licence, zato so imeli stroške razvijanja in se je Neopredmetena sredstva 91.239 132,95 121.305 93,17 113.017 59,25 66.966 48,67 32.592
Slika 5: Neopredmetena sredstva podjetja
Za merjenje opredmetenih osnovnih sredstev podjetje v poslovnih knjigah izkazuje nabavne vrednosti oziroma prevrednotene nabavne vrednosti (AJPES 2012).
V celotnem opazovanem obdobju vrednost opredmetenih osnovnih sredstev pada. Vrednost opredmetenih osnovnih sredstev je vsa leta padala predvsem na račun zmanjšanja vrednosti opreme. Ostale komponente opredmetenih osnovnih sredstev se niso bistveno spreminjale.
Amortizacija je obračunana od izvirne nabavne vrednosti amortizacijskega sredstva. Podjetje uporablja enakomerni časovni obračun amortiziranja. Amortizacija je obračunana po stopnjah, ki so določene za posamezno osnovno sredstvo in se med obračunskim letom ne spreminjajo (AJPES 2012).
V podjetju se skozi opazovano obdobje zmanjšuje tudi obseg vrednosti naložbenih nepremičnin.
Precejšnje povečanje vrednosti v zadnjem letu opazovanega obdobja so dosegle dolgoročne finančne naložbe, saj je indeks iz leta 2012/2011 dosegel vrednost 737,11. Odraz močnega povišanja so visoka dolgoročna posojila v zadnjem opazovanem letu, kar prikazujejo podatki v preglednici 6 in na sliki 6.
Preglednica 6: Dolgoročne finančne naložbe podjetja Dolgoročne finančne naložbe 29.564 87,51 25.871 112,23 29.034 91,65 26.609 737,11 196.137 Dolgoročna posojila 21.362 82,67 17.660 75,58 13.347 82,15 10.965 1723,66 188.999
Slika 6: Dolgoročne finančne naložbe podjetja
Obseg kratkoročnih finančnih naložb se ves čas opazovanega obdobja znižuje. Kratkoročne finančne naložbe predstavljajo le kratkoročna posojila.
Podjetje izvirno vrednoti zaloge po nabavni ceni, ki je sestavljena iz kupne cene, uvoznih in drugih dajatev ter neposrednih stroškov nabave. Kupna cena se zmanjša za morebitne dobljene popuste. Količinska enota proizvoda oz. nedokončane proizvodnje se vrednoti po proizvajalnih stroških (AJPES 2012). Zaloge podjetja se v opazovanem obdobju niso bistveno spreminjale.
Terjatve vseh vrst se v začetku izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin ob predpostavki, da bodo poplačane. Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane, štejemo kot dvomljive terjatve. Če pa se začne sodni postopek, se jih uvrsti med sporne terjatve. Terjatve, izražene v tuji valuti, se na dan bilance stanja preračunajo v domačo valuto.
Prevrednotenje terjatev je sprememba njihove knjigovodske vrednosti in se opravi na koncu poslovnega leta ali med njim (AJPES 2012).
Podjetje ne beleži dolgoročnih terjatev. Iz preglednice 7 je razvidno, da so kratkoročne poslovne terjatve v podjetju od leta 2008 do leta 2011 naraščale, znižale so se le v zadnjem opazovanem letu. Večinski delež terjatev predstavljajo terjatve do kupcev, manjši delež pa še terjatve do družb v skupini in ostalo, kar prikazuje slika 7.
0
Preglednica 7: Kratkoročne poslovne terjatve podjetja
terjatve 8.445.453 100,87 8.519.085 111,28 9.480.151 115,57 10.955.898 83,78 9.178.821 Kratkoročne poslovne