Analiza bilance stanja podjetja

Bilanca stanja je eden izmed temeljnih računovodskih izkazov in je del letnega poročila vsakega podjetja. Letna poročila podjetja Reflex, d. o. o., Gornja Radgona skozi celotno analizirano obdobje revidira družba za revidiranje ABC revizija. Letna poročila so pripravljena v skladu z računovodskimi zahtevami SRS 2006, ki so veljavne od 1. 1. 2006.

Podatki v računovodskih izkazih temeljijo na knjigovodskih listinah in poslovnih knjigah podjetja, ki so skladne s slovenskimi računovodskimi standardi. Podjetje ima poslovno leto enako koledarskemu (AJPES 2012).

Iz podatkov bilance stanja podjetja razberemo, da se je v opazovanem obdobju v podjetju obseg sredstev gibal tako pozitivno kot negativno. Najvišjo bilančno vsoto je podjetje doseglo v letu 2008, naslednja leta se je bilančna vsota zniževala. V zadnjem opazovanem poslovnem letu je podjetje beležilo padec skupnih sredstev, kar prikazuje nizka vrednost indeksa, ki dosega le 87,5 % vrednosti bilančne vsote iz leta 2008, kar je razvidno iz preglednice 4 in s slike 4. Posamezne postavke bilance stanja bomo prikazali v nadaljnji analizi.

Preglednica 4: Sredstva podjetja Sredstva 27.873.194 96,09 26.782.052 101,64 27.222.384 101,28 27.570.127 88,49 24.396.662

Slika 4: Sredstva podjetja

Za vrednotenje neopredmetenih osnovnih sredstev podjetje izkazuje nabavne vrednosti oziroma prevrednotene nabavne vrednosti (AJPES 2012). Vrednost neopredmetenih osnovnih sredstev se v podjetju Reflex, d. o. o., že vse od leta 2009 zmanjšuje. Do leta 2009 je podjetje nabavljalo različno programsko opremo in licence, zato so imeli stroške razvijanja in se je Neopredmetena sredstva 91.239 132,95 121.305 93,17 113.017 59,25 66.966 48,67 32.592

Slika 5: Neopredmetena sredstva podjetja

Za merjenje opredmetenih osnovnih sredstev podjetje v poslovnih knjigah izkazuje nabavne vrednosti oziroma prevrednotene nabavne vrednosti (AJPES 2012).

V celotnem opazovanem obdobju vrednost opredmetenih osnovnih sredstev pada. Vrednost opredmetenih osnovnih sredstev je vsa leta padala predvsem na račun zmanjšanja vrednosti opreme. Ostale komponente opredmetenih osnovnih sredstev se niso bistveno spreminjale.

Amortizacija je obračunana od izvirne nabavne vrednosti amortizacijskega sredstva. Podjetje uporablja enakomerni časovni obračun amortiziranja. Amortizacija je obračunana po stopnjah, ki so določene za posamezno osnovno sredstvo in se med obračunskim letom ne spreminjajo (AJPES 2012).

V podjetju se skozi opazovano obdobje zmanjšuje tudi obseg vrednosti naložbenih nepremičnin.

Precejšnje povečanje vrednosti v zadnjem letu opazovanega obdobja so dosegle dolgoročne finančne naložbe, saj je indeks iz leta 2012/2011 dosegel vrednost 737,11. Odraz močnega povišanja so visoka dolgoročna posojila v zadnjem opazovanem letu, kar prikazujejo podatki v preglednici 6 in na sliki 6.

Preglednica 6: Dolgoročne finančne naložbe podjetja Dolgoročne finančne naložbe 29.564 87,51 25.871 112,23 29.034 91,65 26.609 737,11 196.137 Dolgoročna posojila 21.362 82,67 17.660 75,58 13.347 82,15 10.965 1723,66 188.999

Slika 6: Dolgoročne finančne naložbe podjetja

Obseg kratkoročnih finančnih naložb se ves čas opazovanega obdobja znižuje. Kratkoročne finančne naložbe predstavljajo le kratkoročna posojila.

Podjetje izvirno vrednoti zaloge po nabavni ceni, ki je sestavljena iz kupne cene, uvoznih in drugih dajatev ter neposrednih stroškov nabave. Kupna cena se zmanjša za morebitne dobljene popuste. Količinska enota proizvoda oz. nedokončane proizvodnje se vrednoti po proizvajalnih stroških (AJPES 2012). Zaloge podjetja se v opazovanem obdobju niso bistveno spreminjale.

Terjatve vseh vrst se v začetku izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin ob predpostavki, da bodo poplačane. Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane, štejemo kot dvomljive terjatve. Če pa se začne sodni postopek, se jih uvrsti med sporne terjatve. Terjatve, izražene v tuji valuti, se na dan bilance stanja preračunajo v domačo valuto.

Prevrednotenje terjatev je sprememba njihove knjigovodske vrednosti in se opravi na koncu poslovnega leta ali med njim (AJPES 2012).

Podjetje ne beleži dolgoročnih terjatev. Iz preglednice 7 je razvidno, da so kratkoročne poslovne terjatve v podjetju od leta 2008 do leta 2011 naraščale, znižale so se le v zadnjem opazovanem letu. Večinski delež terjatev predstavljajo terjatve do kupcev, manjši delež pa še terjatve do družb v skupini in ostalo, kar prikazuje slika 7.

0

Preglednica 7: Kratkoročne poslovne terjatve podjetja

terjatve 8.445.453 100,87 8.519.085 111,28 9.480.151 115,57 10.955.898 83,78 9.178.821 Kratkoročne poslovne

Slika 7: Sestava kratkoročnih poslovnih terjatev podjetja 2012

Denarna sredstva se izkazujejo v znesku, ki izhaja iz ustreznih listin. Denarna sredstva v tuji valuti se prevede v domačo valuto po menjalnem tečaju na dan prejema (AJPES 2012). Kot je razvidno iz podatkov, se je obseg denarnih sredstev podjetja v opazovanem obdobju nižal.

Podjetje ima obsežen delež zunajbilančnih sredstev, kar predstavlja za podjetje nevarnost.

Obseg zunajbilančnih sredstev se v opazovanem obdobju zmanjšuje, vendar se je znižal tudi obseg vseh sredstev. Iz preglednice 8 je razvidno, da izvenbilančna evidenca podjetja Reflex dosega v letu 2012 kar 49 % celotnih sredstev. Velika večina teh izvenbilančnih evidenc predstavljajo hipoteke na nepremičnine.

Preglednica 8: Zunajbilančna evidenca podjetja

2008 2009 2010 2011 2012

Izvenbilančna evidenca 13.264.064 13.443.281 n. p. 13.418.729 11.976.261 Izvenbilančna evidenca v % / celotna sredstva 47,59 50,20 n. p. 48,67 49,09

Kapital podjetja se razčlenjuje na vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, preneseni čisti poslovni izid, čisti poslovni izid poslovnega leta in prevrednotevalne popravke kapitala. Prevrednotenje kapitala je sprememba njegove knjigovodske vrednosti kot posledica prevrednotenja sredstev. Presežek iz prevrednotenja se pojavi zaradi povečanja knjigovodske vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev, dolgoročnih finančnih naložb in kratkoročnih finančnih naložb (AJPES 2012).

Kratkoročne

Iz prikazanih podatkov v preglednici 9 in na sliki 8 razberemo, da obseg kapitala v podjetju niha, delež glede na celotna sredstva pa se počasi povečuje. Iz rahlega povišanja deleža kapitala razberemo, da si podjetje prizadeva povečati delež lastniškega financiranja.

Preglednica 9: Kapital podjetja

2008 2009 2010 2011 2012

Kapital 5.276.741 5.733.266 6.037.830 6.052.059 5.551.604

% kapitala / celotna sredstva 18,93 21,41 22,18 21,95 22,76

Slika 8: Delež kapitala v celotnih sredstvih

Rezervacije se oblikujejo za sedanje obveznosti, ki izhajajo iz obvezujočih preteklih dogodkov in se bodo predvidoma poravnale v obdobju, ki ni z gotovostjo določeno, ter katerih obseg je mogoče zanesljivo oceniti. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve izkazujejo odložene prihodke (državne subvencije, donacije), ki bodo v obdobju, daljšem od enega leta, pokrili odložene odhodke. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve se na koncu obračunskega obdobja popravijo tako, da je njihova vrednost enaka sedanji vrednosti izdatkov, ki so po predvidevanjih potrebni za poravnavo obveze (AJPES 2012).

V podjetju se je obseg rezervacij in dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev znižal s 3,28 na 1,51 odstotnih točk, podatki so razvidni iz priloge 2.

Dolgoročne in kratkoročne obveznosti se na začetku ovrednotijo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin o njihovem nastanku.

Dolgoročne obveznosti se izkazujejo kot dolgoročne finančne in poslovne obveznosti.

Dolgoročne finančne obveznosti so posojila, dolgoročne poslovne obveznosti so dolgoročni krediti, dolgovi iz finančnega najema, menične obveznosti, dobljeni dolgoročni predujmi, varščine in obveznosti za odložene davke. Del dolgoročnih obveznosti, ki je že zapadel v plačilo ali bo zapadel v plačilo v enem letu, se v bilanci prenese med kratkoročne obveznosti (AJPES 2012).

15 17 19 21 23

2008 2009 2010 2011 2012

Podjetje obseg dolgoročnih obveznosti skozi vsa leta opazovanja znižuje. Tudi delež glede na celotna sredstva se znižuje vsa opazovana leta. Podatki so prikazani v preglednici 10 in na sliki 9.

V letu 2008 dosega 27,76 odstotkov vseh obveznosti do virov sredstev, v letu 2012 pa obsega 18,23 odstotke. V vsem obravnavanem obdobju večji del dolgoročnih obveznosti predstavljajo dolgoročne finančne obveznosti do bank, v zadnjih dveh opazovanih letih skoraj v celoti. Podatki so prikazani v preglednici 11 in na sliki 10.

Preglednica 10: Obveznosti podjetja

obveznosti 7.738.850 81,05 6.272.533 81,47 5.110.055 112,80 5.764.284 77,18 4.448.707 Dolgoročne

obveznosti 13.931.159 98,91 13.778.844 110,81 15.267.897 98,62 15.056.930 93,16 14.027.614

Slika 9: Obveznosti podjetja

Indeks dolgoročnih obveznosti in tudi kratkoročnih obveznosti podjetja dosega nižje vrednosti. Vendar ko primerjamo vrednosti glede na celotna sredstva, zasledimo, da se delež kratkoročnih obveznosti povečuje, kar pa je negativno za podjetje. To je lahko znak, da podjetje financira dolgoročna sredstva s kratkoročnimi finančnimi viri, kar povzroča podjetju občasne plačilne težave.

Preglednica 11: Sredstva in obveznosti podjetja

2008 % 2009 % 2010 % 2011 % 2012 %

Sredstva 27.873.194 100,00 26.782.052 100,00 27.222.384 100,00 27.570.127 100,00 24.396.662 100,00 Dolgoročne

obveznosti 7.738.850 27,76 6.272.533 23,42 5.110.055 18,77 5.764.284 20,91 4.448.707 18,23 Kratkoročne

obveznosti 13.931.159 49,98 13.778.844 51,45 15.267.897 56,09 15.056.930 54,61 14.027.614 57,50 0

Dolgoročne obveznosti Dolgoročne finančne obveznosti do bank Kratkoročne obveznosti

Delež kratkoročnih obveznosti se je v podjetju prva tri leta opazovanja povečeval. V zadnjih dveh letih se sicer obseg kratkoročnih obveznosti podjetja znižuje, vendar glede na celotne obveznosti do virov sredstev dosegajo kratkoročne obveznosti vsako leto višji delež. V letu 2012 so dosegle 57,5 odstotnih točk.

Slika 10: Deleži obveznosti v skupnih obveznostih do virov sredstev

V opazovanem obdobju je podjetje vedno imelo večji delež kratkoročnih obveznosti kot dolgoročnih obveznosti. Večji del kratkoročnih obveznosti predstavljajo poslovne obveznosti.