Najpogosteje uporabljena metoda računovodskega analiziranja je analiza s kazalniki. Vendar vsaka vrednost kazalnika dobi izrazno moč šele, ko ga primerjamo z vrednostmi preteklega obdobja ali s konkurenco (Šuštar 2009, 38).
Pred računovodsko analizo izkazov se je potrebno seznaniti z dejavniki, ki vplivajo na poslovanje podjetja, ki ga analiziramo, in se kažejo v računovodskih izkazih. Poznati je potrebno, kakšna je osnovna dejavnost podjetja, kakšna so splošna gospodarska gibanja v panogi, pravna oblika podjetja, lastniška struktura, poslovna strategija in po katerih računovodskih standardih pripravlja izkaze. Pridobljene informacije iz računovodskih izkazov je potrebno primerjati z drugimi informacijami. Najpogosteje se podatki primerjajo s podatki preteklega obdobja, podatki poslovanja drugih podjetij v panogi in s podatki o načrtovanem poslovanju. Primerjava podatkov s preteklimi obdobji nam prikaže vrednostne spremembe in stopnjo rasti. Primerjava z daljšim časovnim obdobjem prikazuje trend spreminjanja gospodarske kategorije (Igličar, Hočevar in Zaman Groff 2013, 387–388).
Podatke lahko primerjamo le med podjetji iste panoge. Primerjamo s povprečjem panoge, s konkurenčnimi podjetji ali z najboljšim podjetjem v panogi. Za notranje potrebe podjetja pa je pomembna primerjava z načrtom poslovanja, ki jim pove, ali so načrte realno postavili (Igličar, Hočevar in Zaman Groff 2013, 388).
Planiranje je zamišljanje prihodnosti, zamišljamo si prihodnja stanja podjetja, do katerega nas pripeljejo poti iz sedanjega stanja (Nagl 2005, 117–146).
Temeljne skupine kazalnikov smo izbrali po SRS 29, opisali bomo le pomembnejše kazalnike.
Kritični problemi, o katerih moramo razmišljati, so predvsem ekonomski pogoji, konkurenca, poslovna in finančna strategija podjetja. Vsi ti faktorji posamezno ali v kombinaciji vplivajo na finančni rezultat podjetja in s tem zaslužek lastnikov (Harrington 1993, 38).
Kazalniki financiranja
Ta skupina kazalnikov prikazuje način financiranja podjetja. Pri tem nas zanima delež kapitala, dolgov in časovnih razmejitev v strukturi vseh virov financiranja. Ti kazalniki so pomembni za posojilodajalce podjetja, lastnike podjetja in dobavitelje (Igličar, Hočevar in Zaman Groff 2013, 387–388).
Stopnja lastniškosti financiranja = kapital
obveznosti do virov sredstev
Kazalnik prikazuje, kolikšna je stopnja lastniškega financiranja, to je financiranje, ki so ga omogočili lastniki podjetja (Turk 2014, 25).
Stopnja dolžniškosti financiranja = dolgovi + PČR viri sredstev
Da bi bilo finančno tveganje podjetja čim manjše, je pomembno, da je kazalnik dolžniškosti financiranja čim manjši. Prikazuje nam odvisnost podjetja od zunanjih virov financiranja (Igličar, Hočevar in Zaman Groff 2013, 402).
Kreditna politika mora biti prožna in se prilagajati razmeram na trgu, konkurenci, kupčevim željam in zahtevam, torej poslovnim in gospodarskim razmeram. Cilj je širjenje poslovanja, vendar ob sprejemljivem tveganju (Bond 1993, 16).
Stopnja dolgoročnosti financiranja = kapital + dolgoročni dolgovi + PČR
viri sredstev
Dolgoročni dolgovi so tisti dolgovi, ki bodo zapadli v daljšem obdobju od enega leta (Turk 2014, 26). Če je vrednost kazalnika visoka, pomeni, da podjetje z visokim deležem dolgoročnih virov zmanjšuje tveganje kratkoročne plačilne nesposobnosti podjetja.
Stopnja kratkoročnosti financiranja = kratkoročni dolgovi + KČR viri sredstev
Kratkoročni dolgovi so tisti dolgovi, ki bodo zapadli v krajšem obdobju od enega leta (Turk 2014, 26). Stopnja kratkoročnosti financiranja prikazuje udeležbo kratkoročnih dolgov v virih sredstev. Višja stopnja povečuje tveganje kratkoročne plačilne nesposobnosti podjetja.
Kazalniki investiranja
Kazalniki stanja investiranja prikazujejo strukturo sredstev podjetja. Z njihovo pomočjo določamo deleže posameznih vrst sredstev v skupnih sredstvih. Pomembni so za management podjetja pri odločanju o investicijah v posamezne vrste sredstev. Vhodni podatki za to skupino kazalnikov izhajajo iz aktivne strani bilance stanja podjetja (Igličar, Hočevar in Zaman Groff 2013, 404).
Stopnja dolgoročnosti investiranja ali dolgoročnost sredstev =
dolg. sredstva + DČR + dolg. naložbe + dolg. poslovne terjatve vsa sredstva
Kazalnik pove, koliko dolgoročnih sredstev je v strukturi vseh sredstev podjetja (Turk 2014, 28).
Needles in Powers (1998, 444) sta v svoji literaturi dolgoročnim sredstvom pripisala naslednje značilnosti: njihova doba koristnosti je daljša od enega leta, pridobljena so za opravljanje dejavnosti in to niso sredstva za prodajo.
Stopnja kratkoročnosti investiranja = kratkoročna sredstva + KČR vsa sredstva
Kazalnik prikazuje udeležbo obratnih sredstev, kratkoročnih finančnih naložb in kratkoročnih aktivnih časovnih razmejitev v vseh sredstvih (Turk 2014, 28).
Delež finančnih sredstev (naložb) = finančna sredstva vsa sredstva
Ta kazalnik prikazuje delež sredstev, s katerimi gospodarska družba neodvisno od poslovanja ustvarja finančne prihodke (AJPES 2013).
Kazalniki vodoravnega finančnega ustroja
Kazalnikom vodoravnega finančnega ustroja drugače pravimo tudi kazalniki plačilne sposobnosti. Zanimivi so predvsem za posojilodajalce. Nizke vrednosti kazalnikov pomenijo večje tveganje za vračilo. Slabost teh kazalnikov je, da se računajo na osnovi statičnih podatkov, ki veljajo na določen trenutek (Cesar Kregar 2009, 31).
Kratkoročni koeficient = kratkoročna sredstva kratkoročne obveznosti
Kratkoročni koeficient imenujemo tudi koeficient likvidnosti. Nič pa koeficient ne pove o plačilni sposobnosti, saj prikazuje le razmerje med kratkoročnimi sredstvi in obveznostmi.
Kratkoročna sredstva namreč vsebujejo tudi vrednosti zalog, ki jih je težje uporabiti za poravnavo obveznosti kot denarna sredstva (Turk 2014, 30).
Pospešeni koeficient =kratkoročna sredstva – zaloge kratkoročne obveznosti
Koeficient nam kaže plačilno sposobnost podjetja v določenem trenutku opazovanja, ki pa se lahko zelo hitro spremeni (npr. nove obveznosti). Zato je potrebno pri ocenjevanju vrednosti tega kazalnika upoštevati tudi ostale informacije o dogajanju v podjetju (Igličar, Hočevar in Zaman Groff 2013, 411).
Hitri koeficient =denar in denarni ustrezniki kratkoročne obveznosti
Za realno oceno vrednosti kazalnika je potrebno upoštevati dodatne informacije o dogajanju v podjetju. Hitri koeficient prikazuje plačilno sposobnost podjetja, vendar na zelo kratek rok (Igličar, Hočevar in Zaman Groff 2013, 411).
Koeficient dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev =
kapital + dolgoročni dolgovi + dolgoročne rezervacije dolgoročna sredstva
Kazalnik dolgoročne finančne pokritosti dolgoročnih sredstev prikazuje razmerje med trajnimi in dolgoročnimi viri sredstev ter dolgoročnimi sredstvi. Da bi se izognili težavam s plačilno sposobnostjo, naj bi podjetje vsa dolgoročna sredstva financiralo s kapitalom in dolgoročnimi viri. Zato bi praviloma morala biti vrednost tega kazalnika večja od 1 (Igličar 2009, 27).
Kazalniki gospodarnosti
Ta skupina kazalnikov nam pove, kako učinkovito je poslovalo podjetje v določenem obdobju. Temeljni kazalniki gospodarnosti s tehnično tehnološkega vidika kažejo na učinkovitost uporabe sredstev, s širšega gospodarskega vidika pa na njihovo uspešnost porabe. Kazalniki so pomembni predvsem pri presojanju kvalitete poslovanja (Šuštar 2009, 53).
Celotna gospodarnost = celotni prihodki celotni odhodki
Kazalnik najnazorneje odraža razkorak med doseženimi prihodki in prikazanimi odhodki.
Gospodarska družba je poslovno uspešna, če je vrednost kazalnika večja od 1, pod pogojem, da hkrati izkazuje čisti dobiček. Ko je obračunan davek od dobička večji od razlike med skupnimi prihodki in skupnimi odhodki, je lahko vrednost kazalnika prav tako pozitivna, čeprav gospodarska družba izkazuje čisto izgubo. Pri presoji tega kazalnika je potrebno upoštevati še kritje morebitne izgube iz preteklih let (AJPES 2013).
Gospodarnost poslovanja = poslovni prihodki poslovni odhodki
Za razliko od kazalnika celotna gospodarnost so pri tem kazalniku upoštevani samo prihodki in odhodki, ki jih je podjetje doseglo samo iz naslova poslovanja. Izločeni so vsi finančni ter drugi (izredni) prihodki in odhodki (AJPES 2013).
Čista dobičkovnost prihodkov = čisti dobiček celotni prihodki
Kazalnik kaže, koliko čistega dobička oziroma čiste izgube je bilo dosežene v skupnih prihodkih gospodarske družbe. Pri poslovno uspešni gospodarski družbi, ki izkazuje čisti dobiček, je koeficient večji. Če je gospodarska družba poslovala z izgubo, je vrednost kazalnika negativna (AJPES 2013).
Dobičkovnost poslovnih prihodkov = poslovni izid poslovni prihodki
Kazalnik pove, koliko je podjetje ustvarilo na enoto doseženega prihodka iz poslovanja.
Podjetje je poslovno uspešnejše, če je vrednost tega kazalnika čim višja in hkrati izkazuje čisti dobiček (Šenk 2004, 27).
Čista dobičkovnost poslovnih prihodkov = čisti dobiček poslovni prihodki
Koeficient izkazuje doseženi čisti poslovni izid gospodarske družbe na enoto doseženih poslovnih prihodkov. V primeru, da gospodarska družba beleži čisto izgubo poslovnega leta, ima kazalnik negativno vrednost. Če gospodarska družba izkazuje preneseno izgubo iz preteklih let, je primerneje upoštevati bilančni dobiček oziroma bilančno izgubo gospodarske družbe (AJPES 2013).
Kazalniki donosnosti ali dobičkonosnosti
Kazalniki donosnosti pojasnjujejo produktivno moč gospodarske družbe. Kadar gre za povečevanje produktivnosti gospodarske družbe in s tem za povečevanje njene ekonomske učinkovitosti, so koeficienti večji. Kadar pa se koeficienti donosa zmanjšujejo, je nujno, da bo upadla tudi ekonomska učinkovitost gospodarske družbe (AJPES 2013).
Čista donosnost kapitala = čisti dobiček povprečni kapital
To je najpomembnejši kazalnik poslovanja podjetja, saj meri donosnost kapitala. Lastniki lahko namreč po tem kazalniku presodijo, kako uspešna je bila njihova naložba v podjetje.
Preko tega kazalnika se posredno določa tudi vrednost podjetja (Lončar 2009, 79).
Čista donosnost sredstev = čisti dobiček povprečna sredstva
Kazalnik kaže uspešnost poslovodstva pri upravljanju sredstev. Pove nam, koliko čistega dobička podjetje ustvari na enoto sredstev ne glede na to, kako so sredstva financirana (Igličar, Hočevar in Zaman Groff 2013, 421).
Proizvodnost sredstev = celotni prihodki celotna sredstva
Kazalnik kaže na učinkovitost uporabe sredstev gospodarske družbe in pove, koliko prihodkov je gospodarska družba dosegla glede na celotna sredstva. Čim večji je kazalnik, tem uspešnejše je bilo podjetje (AJPES 2013).
Kazalniki denarne tokovnosti
Ta skupina kazalnikov temelji na izkazu denarnih tokov. Z njimi ugotavljamo razmerje med denarnim izidom iz poslovanja in poslovnimi prihodki oz. stanjem dolgov.
Stopnja denarne izidnosti poslovnih prihodkov = denar, ustvarjen pri poslovanju poslovni prihodki
Kazalnik kaže delež dejanskega denarnega toka iz poslovne dejavnosti v primerjavi s poslovnimi prihodki. Če je stopnja ena, pomeni, da so vsi poslovni prihodki poplačani.
Kazalnik pod ena pomeni, da podjetju vseh poslovnih prihodkov še ni uspelo preoblikovati v denar (Vidmar 2008, 11).
Koeficient pokritosti dolgov z denarnim izidom iz poslovanja = denar, ustvarjen pri poslovanju stanje dolgov
Koeficient kaže, če je podjetje sposobno poravnati vse svoje dolgove z denarnim tokom, ki ga ustvari pri poslovanju. Če ima koeficient vrednost večjo od ena, pomeni, da podjetje uspe vse svoje dolgove poplačati z denarnimi sredstvi, ustvarjenimi pri poslovanju, in obratno (Vidmar 2008, 12).
Kazalniki dohodkovnosti
Ti kazalniki prikazujejo predvsem udeležbo dohodka in stroškov na zaposlenega, kot so npr.
stopnja udeležbe zaposlencev v dohodku, stopnja udeležbe financerjev v dohodku in drugi.
Dohodek je seštevek dobička, stroškov plač, vračunanih obresti in vračunanih dajatev.
Kazalniki ponazarjajo uspešnost podjetja glede prejemkov, ki jih prejemajo zaposleni, in se izkazuje v povprečni mesečni plači (SRS 29 2006).
Stopnja udeležbe zaposlencev v dohodku =
čiste plače ሺbrez vštetih dajatevሻ + drugi deleži zaposlencev
dobiček + stroški za plače + vračunane obresti + vračunane dajatve –izguba Kazalnik nam kaže stopnjo udeležbe čistih plač in drugih deležev zaposlencev v dohodku.
Stopnja udeležbe financerjev v dohodku =
dane obresti + dividende
dobiček + stroški za plače + vračunane obresti + vračunane dajatve – izguba
Kazalnik nam kaže stopnjo udeležbe danih obresti in dividend v dohodku.
Kazalniki obračanja
Kazalnike obračanja uporabljamo za proučevanje hitrosti obračanja posameznih vrst sredstev.
Kažejo nam učinkovitost poslovanja s sredstvi, zato vrednosti teh kazalnikov niso pomembne samo za poslovodstvo podjetja, temveč tudi za posojilodajalce in lastnike podjetja. Hitrejše je obračanje sredstev, manj ima podjetje vezanih sredstev (Igličar 2009, 29).
Koeficient obračanja terjatev do kupcev = prihodki od prodaje
povprečno stanje terjatev do kupcev
Kazalnik nam kaže število obratov terjatev do kupcev v denarna sredstva v enem letu. Z njim lahko ugotavljamo učinkovitost podjetja pri izterjavi terjatev in tudi plačilno sposobnost kupcev.
Povprečna doba vezave terjatev do kupcev = 365
koeficient obračanja terjatev do kupcev
Če število dni v letu delimo s koeficientom obračanja terjatev do kupcev, dobimo povprečno dobo vezave terjatev do kupcev oziroma povprečni plačilni rok (Igličar 2009, 29).
Koeficient obračanja obveznosti do dobaviteljev uporabljamo za proučevanje plačilnih rokov podjetja do svojih dobaviteljev. Pove nam, v kolikih dneh podjetje plačuje svojim dobaviteljem material in storitve, oz. nam pove povprečni obrat obveznosti do dobaviteljev.
Podjetju je cilj čim daljši rok plačila do dobaviteljev, ker so dobavitelji praviloma najcenejši vir financiranja (Igličar, Hočevar in Zaman Groff 2013, 417).
Koeficient obračanja obveznosti do dobaviteljev =
stroški materiala, blaga in storitev povprečne kratkoročne poslovne obveznosti
Povprečna doba vezave obveznosti do dobaviteljev = 365
koeficient obračanja obveznosti do dobaviteljev
Koeficient obračanja zalog nam pove, kolikokrat v letu se v podjetju obrnejo zaloge. Visoka vrednost kazalnika nam kaže na dobro upravljanje z zalogami. Visok koeficient kaže na dobro poslovanje z zalogami in hitro kroženje denarja. Število dni vezave zalog pa dobimo tako, da število dni v letu delimo s koeficientom obračanja zalog (Igličar, Hočevar in Zaman Groff 2013, 417).
Koeficient obračanja zalog = stroški materiala, zalog povprečne zaloge
Število dni vezave = število dni v letu koeficient obračanja zalog
Visok koeficient obračanja zalog vpliva tudi na denarne tokove. Obseg zalog in upravljanje z njimi sta velikega pomena za podjetje, tako za tekoče poslovanje kot za nadaljnje ocenjevanje vrednosti podjetja ob morebitnem interesu novih vlagateljev. Bistvena dejavnika pri upravljanju zalog sta (Brigham in Ehrhardt 2008, 788):
- zagotavljanje razpoložljivosti za izvedbo določene operacije in - zmanjšanje stroškov nabave in hranjenja zalog na minimalno raven.
Zmanjšanje zalog vpliva na znižanje dni vezave denarja in s tem tudi na višji denarni tok ter v končni fazi na višjo vrednost podjetja.
Podjetja težijo k temu, da bi prodajala neposredno za denar, vendar jih konkurenca in razmere na trgu silijo v prodajo na kredit. Kreditna politika lahko pomembno vpliva na prodajo in s tem tudi na uspešnost podjetja. Ključni dejavniki kreditne politike so naslednji (Brigham in Ehrhardt 2008, 790):
- Plačilni roki: krajši plačilni roki zmanjšujejo dneve vezave terjatev, vendar odvračajo kupce, bistvenih odstopanj glede na panogo si podjetje ne more privoščiti.
- Popusti: s predčasnimi plačili znižujemo ceno, privabljamo kupce, znižujemo dneve vezave terjatev, upoštevati moramo tudi ceno popustov.
- Kreditni standardi: nižji standardi povečujejo prodajo, hkrati se povečajo slabe terjatve.
- Politika izterjave: strožja politika zmanjšuje dneve vezave terjatev, hkrati pa lahko odvrača nove kupce.
Obveznosti do dobaviteljev nastanejo spontano s poslovanjem podjetja, ki dobave ne plača takoj, ampak v določenem plačilnem roku. V tem primeru gre za kratkoročno financiranje podjetja. Obveznosti do dobaviteljev predstavljajo največji delež sredstev kratkoročnega financiranja, kar je še posebej izrazito pri manjših podjetjih.
Delež denarja v celotni vrednosti podjetja predstavlja med proizvodnimi podjetji približno 1,5 %. Cilj upravljanja z denarjem je minimiziranje potreb po denarju. Pri tem poskušamo doseči uravnoteženje prejemkov in izdatkov, za kar uporabljamo načrtovanje denarnih tokov.
Kratkoročne primanjkljaje denarja pokrivamo s krediti, viške pa s kratkoročnimi finančnimi naložbami (Brigham in Ehrhardt 2008, 781).
Zaradi pomembnosti upravljanja z denarjem vsakega podjetja bomo v nadaljevanju opisali kazalnik dnevi vezave denarja. Izračunamo ga po naslednji formuli (Dolenc in Stubelj 2011, 202):
Dnevi vezave denarja = dnevi vezave zalog+dnevi vezave terjatev – dnevi vezave obveznosti do dobaviteljev
Predstavlja število dni od plačila materiala, zalog in dela do prejetih plačil od prodaje. Za navedeno število dni mora podjetje zagotoviti financiranje zalog in terjatev iz drugih virov.
Cilj podjetja je doseganje čim nižje vrednosti kazalnika (Dolenc in Stubelj 2011, 196).
Računovodski kazalniki so v pomoč za poslovne odločitve poslovodstva. V nadaljnji analizi bomo ugotavljali, kakšne vrednosti dosegajo kazalniki v analiziranem podjetju, in poskušali ugotoviti, koliko se poslovodstvo odloča na podlagi kazalnikov.
3 PREDSTAVITEV PODJETJA IN PANOGE
V poglavju bomo predstavili podjetje Reflex, d. o. o., iz Gornje Radgone, ki ga bomo v empiričnem delu naloge analizirali. Predstavitev zajema nastanek in razvoj podjetja, sestavo, dosežke in glavne skupine proizvodov.
Prav tako bomo na kratko predstavili gradbeno panogo, v katero podjetje spada.