F GRADBENIŠTVO
F41 Gradnja stavb
F42 Gradnja inženirskih objektov F43 Specializirana gradbena dela
F43.1 Pripravljalna dela na gradbišču F43.2 Inštaliranje pri gradnjah F43.3 Zaključna gradbena dela
F43.31 Fasaderska in štukaterska dela F43.310 Fasaderska in štukaterska dela F43.32 Vgrajevanje stavbnega pohištva
F43.320 Vgrajevanje stavbnega pohištva F43.33 Oblaganje tal in sten
F43.330 Oblaganje tal in sten F43.34 Steklarska in pleskarska dela
F43.341 Steklarska dela F43.342 Pleskarska dela
F43.39 Druga zaključna gradbena dela F43.390 Druga zaključna gradbena dela
F43.9 Krovstvo in druga specializirana gradbena dela Vir: SURS 2008.
Znotraj dejavnosti F43.390 je bilo v letu 2012 v Republiki Sloveniji registriranih po bazi GVIN 1356 podjetij. V tej številki so zajeta tudi podjetja, ki niso zaposlovala delavcev. Z vsaj enim zaposlenim je bilo registriranih 549 podjetij, z minimalno 10 zaposlenimi pa je bilo registriranih 56 podjetij.
V letu 2008 se je začela finančna in gospodarska kriza (SURS 2009), ki se je v Sloveniji med prvimi odrazila prav v gradbeni panogi. Zaradi gospodarske krize so se pojavili problemi poslovanja tudi v podjetju Reflex, d. o. o., na kar kažejo nižji poslovni prihodki v letih 2009 in 2012. Probleme poslovanja podjetja razkriva tudi razkritje davčnih dolžnikov v letu 2013.
Na to razkritje se je odzval direktor podjetja v članku Druga stran sramotilnega stebra (Svenšek 2013), kjer pojasnjuje razloge za nastali davčni dolg. Razkrije, da so razlog predvsem propadla podjetja, ki jim niso poplačala terjatev, in tako podjetje Reflex, d. o. o., ni imelo denarja za poplačilo svojih davčnih obveznosti.
Na težave gradbenih podjetij opozarja v svoji analizi tudi Anžlovar Jurčičeva (2008, 60–61), kjer gradbena podjetja opozarja na potrebno previdnost pri nepremičninskih investicijah, plačilno nesposobnost investitorjev in plačilno nedisciplino, saj so lahko usodna za podjetje.
Tudi Pevcin (2009, ii) v svoji raziskavi proizvodnega podjetja ugotavlja potrebo po nujnem zniževanju stroškov, saj je povpraševanje izrazito padlo.
Poleg ugotovitev Anžlovar Jurčičeve in Pevcinove tudi Kolar (2010, 24) v raziskavi zazna zmanjšanje naročil v gradbeništvu in hkrati upad prodaje nepremičnin.
Omenjeni problemi so vzpodbuda k podrobnejši računovodski analizi podjetja Reflex, d. o. o., in dejavnosti F43.390 v obdobju gospodarske in finančne krize od leta 2008 do leta 2012.
1.2 Namen in cilj raziskave
V poglavju bomo predstavili namen in cilj naloge.
Namen naloge
S pomočjo domače in tuje literature bomo proučili računovodsko analiziranje in pomen le-tega ter ga izvedli na primeru gradbenega podjetja. Namen naloge je z računovodsko analizo ugotoviti, kako je obdobje gospodarske in finančne krize od leta 2008 do leta 2012 vplivalo na uspešnost poslovanja podjetja Reflex, d. o. o. Uspešnost poslovanja podjetja bomo spremljali z izbranimi kazalniki podjetja in panoge. Na podlagi analize s kazalniki pa bomo podali predloge za prihodnje poslovanje gradbenega podjetja.
Cilji naloge
Cilji izhajajo iz navedene problematike proučevanja:
- Predstavitev teoretičnih izhodišč, domačih in tujih avtorjev s področja računovodskega analiziranja, letnih poročil in računovodskih izkazov.
- Opredelitev gradbene panoge in izbrane dejavnosti znotraj panoge.
- Predstavitev obravnavanega podjetja.
- V empiričnem delu želimo analizirati bilanco stanja in izkaz poslovnega izida, izračunati izbrane kazalnike ter ugotoviti, ali in v kolikšni meri izbrani kazalniki podjetja odstopajo od doseženih znotraj panoge.
- V empiričnem delu še želimo ugotoviti, kolikšna je povezanost med zadolženostjo podjetij in dobičkonosnostjo sredstev, dobičkonosnostjo kapitala in dobičkonosnostjo poslovnih prihodkov v dejavnosti, ki jo obravnavamo.
- V empiričnem delu bomo tudi ugotavljali, ali se je obseg sredstev v obravnavani dejavnosti v obravnavanem obdobju statistično značilno povišal.
- Podati želimo predloge za prihodnje poslovanje podjetja z namenom doseganja boljših rezultatov poslovanja.
1.3 Hipoteze in raziskovalna vprašanja
V raziskovalnem delu naloge bomo v skladu s cilji raziskave za analizirano podjetje izračunali kazalnike in jih primerjali s kazalniki dejavnosti. Za namen raziskave bomo izračunali kazalnike donosnosti sredstev, donosnosti kapitala in dobičkovnosti poslovnih prihodkov v obdobju 2008–2012. Z navedenimi kazalniki želimo ugotoviti uspešnost poslovodstva pri upravljanju s sredstvi, s premoženjem lastnikov in kako uspešno bdijo nad stroški podjetja.
Za oceno stanja zadolženosti podjetja in dejavnosti ter tveganja naložb v opazovano podjetje bomo izračunali delež lastniškega financiranja.
S kazalnikom gospodarnosti bomo ugotavljali učinkovitost poslovanja podjetja. Poskušali bomo dokazati, da celotna dejavnost in podjetje dosegata pozitiven poslovni izid.
Izračunali bomo tudi kazalnika dnevi vezave obveznosti do dobaviteljev in dnevi vezave kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev. S tema kazalnikoma želimo ugotoviti, v kolikšnem času dobi podjetje poplačano svoje blago in storitve ter v kolikšnih dneh podjetje poplača svoje dobavitelje.
V skladu s cilji raziskave bomo oblikovali naslednji hipotezi, ki ju bomo na podlagi zbranih podatkov in uporabljenih metod raziskovanja potrdili ali zavrnili.
H1: Obstaja povezanost med stopnjo zadolženosti financiranja in dobičkonosnostjo sredstev, dobičkonosnostjo kapitala in dobičkonosnostjo poslovnih prihodkov v dejavnosti v letu 2012.
Na izbranem vzorcu podjetij iz obravnavane dejavnosti bomo s statistično analizo Pearsonovega koeficienta s programom SPSS ugotavljali, kakšna in kolikšna je povezanost med stopnjo zadolženosti, dobičkonosnostjo sredstev, dobičkonosnostjo kapitala in dobičkonosnostjo poslovnih prihodkov. Vzorec za statistično analizo smo izbrali iz populacije slovenskih gradbenih podjetij ter ga omejili na dejavnost F 43.390 in najmanj deset zaposlenih v letu 2012.
H2: Obseg sredstev v podjetjih znotraj dejavnosti F 43.390 se povečuje.
Zelo težko trdimo, da podjetje oziroma dejavnost okreva, če se obseg sredstev zmanjšuje.
Zato bomo v nalogi s statistično analizo s programom SPSS na vzorcu podjetij preverili gibanje sredstev v dejavnosti, ki ji pripada analizirano podjetje. V alternativni domnevi bomo poskušali dokazati, da se je v dejavnosti F 43.390 kljub gospodarski krizi obseg sredstev od leta 2008 do 2012 povečal. Opredelili bomo ničelno domnevo H0 in alternativno domnevo H1.
Ker je v izbranem vzorcu v letu 2008 povprečno podjetje obsegalo 1.283.988 EUR sredstev, bomo opredelili sledečo hipotezo.
1.4 Metode dela za doseganje ciljev raziskave
Naloga bo sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu naloge bomo predstavili obravnavano tematiko na osnovi študija domače in tuje literature ter zakonodaje.
Tako bomo celovito prikazali obravnavano področje. Za povzemanje tujih izsledkov bomo uporabili način dobesednega in nedobesednega povzemanja.
Za raziskovalno delo bomo uporabili sekundarne podatke in objavljene poslovne podatke podjetja, ki so javno dostopni na spletnih medijih in v poslovnih poročilih podjetja. Podatke za empirični del bomo zbrali iz javno dostopnih baz podatkov. Z analitično metodo jih bomo razčlenili v posamezne skupine. Na podlagi podatkov bomo analizirali bilanco stanja in izkaz poslovnega izida. V nadaljevanju bomo izračunali izbrane kazalnike podjetja in jih primerjali s kazalniki, doseženimi v dejavnosti.
Hipotezi H1 in H2 bomo preverjali z metodami statistične analize podatkov v programu SPSS. Analizo bomo izvedli na vzorcu podjetij, ki so v letu 2012 zaposlovala minimalno 10 delavcev. Tako izbrani vzorec vsebuje 56 podjetij. Uporabili bomo metodo bivariatne
korelacije (Pearsonov koeficient) in t-test (One-Sample Statistics) za analizo aritmetične sredine sredstev.
1.5 Predpostavke in omejitve
Izhajali bomo iz naslednjih predpostavk:
- Pisanje naloge bo temeljilo na znanju, ki smo ga pridobili med študijem in na podlagi strokovne literature.
- Za analizo bomo uporabili podatke, pridobljene iz javno dostopnih baz.
Predvidene omejitve pri nalogi so naslednje:
- pomanjkanje notranjih informacij,
- nepoznavanje podrobnejše zgodovine in razvoja podjetja,
- omejen vzorec na slovenska podjetja, ki so leta 2012 zaposlovala vsaj 10 delavcev v dejavnosti F43.390.
2 RAČUNOVODSKO ANALIZIRANJE IN RAČUNOVODSKI KAZALNIKI
Računovodsko analiziranje temelji na podlagi računovodskih izkazov, ki so sestavni del letnih poročil. Zato bomo kot prva na strokovnih teoretičnih temeljih utemeljili letna poročila, sledila jim bodo vsa ostala področja, ki so osnova računovodskega analiziranja. Teoretična in strokovna izhodišča nam bodo podlaga za sprejemanje končnih ugotovitev in sklepov.
2.1 Letna poročila
Z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki je bil sprejet v letu 2006 (Ur. l. RS 42/2006), je natančno opredeljena pravno organizacijska oblika gospodarskih družb. Zakon določa, da morajo vse družbe in podjetniki voditi poslovne knjige ter v skladu s slovenskimi in mednarodnimi standardi pripraviti letno poročilo, v kolikor ni z zakonom drugače določeno.
Letno poročilo je treba pripraviti v treh mesecih po zaključku poslovnega leta, ki se lahko razlikuje od koledarskega. Konsolidirano letno poročilo pa je treba pripraviti v štirih mesecih po koncu poslovnega leta (ZGD-1-UPB3, 54. člen).
Slovenski računovodski standardi ne smejo biti v nasprotju z mednarodnimi standardi računovodskega področja in morajo povzemati vsebino Direktive 78/660/EGS in Direktive 83/349/EGS (ZGD-1-UPB3, 54. člen).
V skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi morajo pripraviti letna poročila banke, zavarovalnice in družbe, katerih vrednostni papirji so uvrščeni na trg vrednostnih papirjev v državah članicah Evropske unije, ter druge družbe, če tako odloči skupščina družbe (ZGD-1-UPB3, 54. člen).
Konsolidirana letna poročila morajo pripraviti družbe, ki so nadrejene drugim družbam (imajo večino glasovalnih pravic, pravico odpoklicati večino članov nadzornega sveta, prevladujočo pravico vpliva na drugo družbo in na osnovi pogodbe nadzorujejo večino glasovalnih pravic) (ZGD-1-UPB3, 55. člen).
Letna poročila velikih in srednjih kapitalskih družb, dvojnih družb in družb, ki kotirajo na trgu, mora pregledati revizor. Enako velja tudi za konsolidirana poročila. Revizorjevo poročilo mora biti podano, kot to določa zakon. Mnenje revizorja je lahko brez pridržkov, s pridržki, negativno mnenje ali poročilo zavrne. Letna poročila je treba oddati Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju AJPES) (ZGD-1-UPB3, 57. člen).
Letna poročila morajo vsebovati tudi pojasnila in priloge izkazov. Priloge k računovodskim izkazom so razlagalna računovodska pojasnila, ki niso samostojen izkaz. Pojasnila k
računovodskim izkazom zajemajo predstavljene podlage za sestavo računovodskih izkazov (ZGD-1-UPB3, 61. člen).
Letna poročila morajo predstavljati resnično in dejansko stanje podjetja. Žal podjetja velikokrat prirejajo podatke za letna poročila. Študiji (Leuz, Nanda in Wysocki 2003, Leuz 2010) sta pokazali, da se prirejanje poslovnih izidov med državami razlikuje in da najbolj vplivajo na obseg prirejanja značilnosti institucionalnega okolja posamezne države. To pa so razvitost kapitalskih trgov, razpršena lastniška struktura, stopnja zaščite vlagateljev in razvitost pravnega sistema.
Odstopanja v računovodskih izkazih so lahko odraz različnih dejavnikov. Ker z računovodskim analiziranjem identificiramo računovodska odstopanja, bomo v nadaljevanju podrobneje opredelili računovodsko analiziranje (Žager in ostali 2008, 34–35).
2.2 Računovodsko analiziranje
Namen računovodske analize je iskanje odgovorov na vprašanja o poslovanju podjetja. Po mnenju Leonarda in Robina Sofferja (Soffer in Soffer 2003, 99) so ključna vprašanja naslednja:
- Kakšna je dobičkonosnost podjetja?
- Kaj se pri poslovanju spreminja?
- Kateri deli poslovanja rastejo oziroma padajo?
- Ali poslovanje prinaša denarne koristi?
- Kolikšne so potrebe po denarnih sredstvih za dodatno financiranje?
Na zgornja vprašanja lahko odgovorimo z uporabo razmerij, ki se nanašajo na ključne finančne spremenljivke in na analize računovodskih izkazov (Žager in ostali 2008, 36).
Z računovodskim proučevanjem presojamo uspešnost in učinkovitost podjetja. S pridobljenimi podatki podajamo oceno o poslovanju podjetja, na osnovi teh ukrepamo in podamo predloge za nadaljnje poslovanje. Da poslovodstvo lahko hitro ukrepa, morajo biti tekoči podatki vedno na razpolago, da lahko s svojim ukrepanjem takoj uvedejo spremembe v poslovanju. Zato morajo biti poročila strokovna in razkrivati tako ugodnosti kot neugodnosti poslovanja. Poročila morajo biti pripravljena za uporabo glede na uporabnika oz. naročnika (Mayr 2014, 1).
Za analiziranje računovodskih izkazov se najpogosteje uporabljajo tri metode (Šuštar 2009, 34):
- vodoravna analiza, - navpična analiza in - analiza s kazalniki.
Z vodoravno analizo dobimo informacijo o velikosti posameznih postavk glede na preteklo leto. Ker se bilanca stanja dnevno spreminja, je vodoravna analiza primernejša za analiziranje izkaza poslovnega izida. Prikazani indeksi v vodoravni analizi nam prikazujejo nominalno rast/padec posamezne postavke (Kavčič, Slapničar in Rejc 1998, 4).
Na podlagi vodoravne analize se lahko presoja tudi plačilna sposobnost podjetja, in sicer glede na to, ali uspeva podjetju svoja dolgoročna sredstva financirati z dolgoročnimi viri financiranja ali pa mora del teh sredstev financirati tudi s kratkoročnimi viri financiranja (Kopczynski 1996, 180).
Pri navpični analizi rezultate prikazujemo kot deleže oziroma relativna števila, kar nam omogoči primerjavo med podjetji v isti gospodarski panogi, saj z relativnimi deleži izničimo velikost podjetij. Pri navpični analizi kot osnovo analitiki največkrat izberejo prihodke od prodaje, lahko pa tudi celotne prihodke podjetja (Igličar 2009, 17–19).
Za računovodsko analiziranje se najpogosteje uporablja analiza z računovodskimi kazalniki.
Tudi analiza s kazalniki temelji na relativnih vrednostih.
Kazalnike členimo na (Igličar 2009, 21):
- stopnje udeležbe od celotne velikosti,
- indekse dane velikosti v primerjavi z istovrstnimi podatki (časovni in stvarni indeksi).
Metode se med sabo dopolnjujejo, vrstni red njihove uporabe pa je odvisen od konkretnega primera analiziranja.
Vse računovodske analize pa temeljijo na temeljnih računovodskih izkazih, zato jih bomo v nadaljevanju podrobneje predstavili.
2.3 Računovodski izkazi
Računovodsko analiziranje je ena od funkcij računovodstva, s pomočjo katere proučujemo poslovanje podjetja. Drugi izraz za računovodsko analiziranje je računovodsko proučevanje (SRS 29 2006). Osnova za izvajanje analize so predhodno zbrani računovodski podatki podjetja ali več podjetij. Zbrani podatki se umestijo v računovodske izkaze.
Ti izkazi predstavljajo končni izdelek računovodstva, ki nastane na osnovi ustreznega evidentiranja vseh poslovnih dogodkov v opazovanem obdobju. Računovodski izkazi so del letnega poročila, ki ga morajo pripraviti podjetja. Pripravljeni morajo biti v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) ali v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi (MSRP). Računovodski izkazi so: bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz gibanja kapitala in izkaz denarnih tokov. Poleg računovodskih izkazov morajo podjetja predložiti tudi računovodska pojasnila.
2.3.1 Bilanca stanja
Najpomembnejši in temeljni računovodski izkaz je bilanca stanja, kajti v vseh ostalih izkazih potrebujemo podatke iz bilance stanje. Hkrati je bilanca stanja osnova za izračun številnih kazalnikov, kot so kazalniki financiranja, investiranja in vodoravnega finančnega ustroja (Šuštar 2009, 21). Oblika bilance stanja je predpisana s standardom (SRS 24 2006). Bilanca je statičen in zbirni računovodski izkaz. Statičnost in zbirnost se kažeta v podatkih, ki so zbrani na zadnji dan poslovnega leta, ki pa ni nujno enak zadnjemu dnevu koledarskega leta. Bilanca stanja se sestavlja za potrebe notranjega in zunanjega računovodskega poročanja. Ima obliko dvostranske uravnotežene bilance in je razčlenjena v skladu z zahtevami Zakona o gospodarskih družbah (Šuštar 2009, 22).
Bilanca stanja tako prikazuje višino in sestavo sredstev ter obveznosti do virov sredstev. V skladu z računovodskimi standardi se v bilanci stanja za zunanje poročanje sredstva vsebinsko razvrščajo po načelu naraščajoče likvidnosti, kar pomeni oddaljenost od denarja.
Najlikvidnejši je denar. Obveznosti do virov sredstev pa so v bilanci razvrščene po načelu naraščanja zapadlosti posamezne obveznosti (Igličar, Hočevar in Zaman Groff 2013, 302).
Med bilanco stanja in izkazom poslovnega izida je neposredna povezava. Med začetno in končno bilanco stanja ter izkazom poslovnega izida je ustvarjeni poslovni izid proučevanega obdobja (Igličar, Hočevar in Zaman Groff 2013, 55).
Bilanca stanja je povezana z vsemi drugimi računovodskimi izkazi, povezanost prikazujemo na sliki 1. Ta prikazuje začetno in končno stanje bilance stanja sredstev ter obveznosti do virov sredstev na začetku in koncu obdobja. Izkaz poslovnega izida prikazuje ustvarjen poslovni izid obdobja, ki je razlika med prihodki in odhodki. Poslovni izid vpliva na kapital podjetja in je prikazan kot del kapitala v končni bilanci. Izkaz denarnih tokov prikazuje denarni izid, ki je razlika med prejemki in izdatki obdobja in pojasnjuje spremembo denarnih sredstev (Igličar, Hočevar in Zaman Groff 2013, 346).
Vir: Igličar, Hočevar in Zaman Groff 2013, 347.
2.3.2 Izkaz poslovnega izida
Izkaz poslovnega izida je temeljni računovodski izkaz. Pripravlja se za notranje in zunanje potrebe računovodskega poročanja. Oblika izkaza poslovnega izida je predpisana v Slovenskih računovodskih standardih (SRS 25 2006), ki omogočajo pripravo v dveh različicah (Lončar 2009, 24):
- Različica I (nemška šola) ima odhodke (stroške) poslovanja prikazane po naravnih vrstah stroškov: stroški materiala, storitev, dela itd.
- Različica II (anglosaška šola) ima odhodke (stroške) poslovanja prikazane po posameznih funkcionalnih vrstah: proizvajalni in neproizvajalni stroški.
V izkazu poslovnega izida se prikazuje uspešnost poslovanja podjetja v določenem obdobju.
Izkaz poslovnega izida je dinamičen in ne zbirni računovodski izkaz (Šuštar 2009, 23), kar pomeni, da v letnem izkazu poslovnega izida seštejemo vse prihodke in odhodke, dosežene v posameznem letu. Sestavljanje izkaza poslovnega izida je seštevanje kategorij v določenem obdobju (Igličar, Hočevar in Zaman Groff 2013, 307).
Podjetja, ki so dolžna pripraviti tudi izkaz vseobsegajočega donosa, lahko namesto dveh izkazov poslovnega izida in vseobsegajočega donosa to predstavijo le v enem samem izkazu
Slika 1: Povezava med računovodskimi izkazi
celotnega vseobsegajočega donosa. Izkaz vseobsegajočega donosa je računovodski izkaz, v katerem so resnično in pošteno prikazane vse sestavine izkaza poslovnega izida za obdobje, za katero se sestavlja, ter drugega vseobsegajočega donosa. Celotni vseobsegajoči donos je sprememba kapitala v obdobju razen sprememb, ki so posledica poslov z lastniki. Drugi vseobsegajoči donos vsebuje tiste postavke prihodkov in odhodkov, ki niso pripoznane v poslovnem izidu, vplivajo pa na višino lastniškega kapitala. Podjetjem, ki niso zavezana reviziji, ni treba pripravljati izkaza vseobsegajočega donosa (SRS 25 2006).
2.3.3 Izkaz denarnih tokov
Izkaz denarnih tokov je tretji temeljni računovodski izkaz. Prikazuje spremembe stanja denarnih sredstev in njihovih ustreznikov v obdobju, kar pomeni, da je dinamičen računovodski izkaz tako kot izkaz poslovnega izida. Izkaz denarnih tokov se lahko pripravlja po neposredni ali posredni metodi (Igličar 2009, 14). Spremljanje denarnih tokov in sestavljanje ustreznih izkazov za različno dolga obdobja je potrebno zaradi zagotavljanja ali presojanja sprotne plačilne sposobnosti podjetja. Iz posameznih postavk razberemo, kaj vpliva na posamezno vrsto pritokov in odtokov denarnih sredstev. Prejemki in izdatki so prikazani posebej za poslovno dejavnost, investicijsko dejavnost in dejavnost financiranja. Razvidno pa je tudi stanje denarnih sredstev na začetku in na koncu obdobja (Slabe Cepec 2009, 59).
Poznamo dve različici izkaza denarnih tokov: neposredna metoda sestavljanja izkaza denarnih tokov ali različica I in posredna metoda priprave izkaza denarnih tokov ali različica II.
Standard SRS 2006 daje prednost neposredni metodi priprave izkaza denarnih tokov.
Podatke za pripravo izkaza denarnih tokov po neposredni metodi (različica I) podjetja pridobijo iz poslovnih knjig za denarne tokove pri poslovanju, naložbenju in financiranju ali z dopolnjevanjem postavk prihodkov in odhodkov. Pri tej metodi mora podjetje razkriti vse pomembne vrste kosmatih prejemkov in izdatkov (SRS 26 2006).
Podatke za pripravo izkaza denarnih tokov po posredni metodi (različica II) podjetja pridobijo iz poslovnih knjig in z dopolnjevanjem postavk prihodkov in odhodkov (SRS 26 2006).
Ker izkaz denarnih tokov (različice I in II) ne prikazuje pritokov in odtokov, ki niso povezani s prejemki in izdatki, se k temu izkazu priloži še:
- povečanje opredmetenih osnovnih sredstev s hkratnim povečanjem osnovnega kapitala, kar pomeni naložbenje brez posredovanja denarnih sredstev in
- povečanje nevplačanega vpisanega kapitala s hkratnim povečanjem osnovnega kapitala, kar pomeni naložbenje brez posredovanja denarnih sredstev (SRS 26 2006).
2.3.4 Izkaz gibanja kapitala
Podjetja zraven že opisanih izkazov pogosto pripravljajo za svoje notranje in zunanje potrebe še izkaz gibanja kapitala, ki je določen s SRS 27 (SRS 27 2006) in prikazuje spremembe sestave kapitala v poslovnem letu. Izkaz gibanja kapitala je lahko sestavljen tako, da prikazuje (SRS 27 2006):
I. spremembe vseh sestavin kapitala, zajetih v bilanci stanja, bodisi v skupinah bodisi posamično (osnovno razčlenjevanje) ali
II. spremembe tistih sestavin kapitala, ki predstavljajo oblikovanje celotnih pripoznanih dobičkov in izgub v obdobju, pri čemer spremembe drugih sestavin kapitala in stanja sestavin kapitala na začetku in koncu obdobja izkazuje v pojasnilih k računovodskim izkazom (prilagojeno razčlenjevanje).
Izkaz gibanja kapitala pripravljajo podjetja, ki revidirajo računovodske izkaze. To so velika, srednja podjetja, dvojne družbe in vse povezane družbe ter tiste, katerih vrednostni papirji kotirajo na borzi (Slabe Cepec 2009, 59).
Večjo izrazno moč nam poda računovodska analiza računovodskih izkazov, ki smo jih podrobneje opredelili v naslednjem poglavju.
2.4 Računovodski kazalniki
Najpogosteje uporabljena metoda računovodskega analiziranja je analiza s kazalniki. Vendar vsaka vrednost kazalnika dobi izrazno moč šele, ko ga primerjamo z vrednostmi preteklega obdobja ali s konkurenco (Šuštar 2009, 38).
Pred računovodsko analizo izkazov se je potrebno seznaniti z dejavniki, ki vplivajo na poslovanje podjetja, ki ga analiziramo, in se kažejo v računovodskih izkazih. Poznati je
Pred računovodsko analizo izkazov se je potrebno seznaniti z dejavniki, ki vplivajo na poslovanje podjetja, ki ga analiziramo, in se kažejo v računovodskih izkazih. Poznati je