5 UGOTOVITVE RAZISKAVE IN PRIPOROČILA
V poglavju bomo povzeli ugotovitve raziskave in podali priporočila analiziranemu podjetju za izboljšanje poslovanja.
5.1 Predstavitev ugotovitev raziskave
V raziskavi smo ugotovili, da je bilo analizirano podjetje v začetnem obdobju našega opazovanja vsaj enakovredno, na nekaterih segmentih celo uspešnejše od povprečja dejavnosti. Žal pa je podjetje utrpelo velike posledice gospodarske krize. Največji padec je doživelo v letu 2009 in ponovnega v 2012, ko so druga podjetja začela že rahlo okrevati.
Podjetje je bilo tudi žrtev propadlih podjetij, od katerih nikoli ni dobilo poplačanih terjatev in jih je moralo odpisati, samo pa zabredlo v velike likvidnostne težave.
Dobiček podjetja je iz leta v leto padal. V letu 2008 je podjetje doseglo 644.704 EUR dobička, v letu 2011 le še 14.229 EUR, v letu 2012 pa je podjetje prvič zabeležilo negativen čisti poslovni izid –462.362 EUR. Vendar je podjetje tudi v letu 2012 doseglo pozitiven izid iz poslovanja. Podjetje bremenijo visoki krediti in posledično visoke obresti, ki podjetju povzročajo negativni finančni izid in na koncu negativni čisti izid. Podjetju so se zmanjšali poslovni prihodki, posledično tudi stroški materiala, zaskrbljujoče pa je, da so se povečali stroški dela in precejšen odpis vrednosti.
Obseg sredstev je v podjetju nihal, v zadnjem opazovanem letu pa je dosegel najnižjo vrednost (indeks 2012/2011 = 88,49). Obseg sredstev v letu 2012 niti ne dosega vrednosti sredstev v letu 2008 oziroma je indeks 2012/2008 = 87,53.
Podjetju so se močno znižale vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev. Kratkoročna sredstva so se povečala, predvsem poslovne terjatve, saj jih podjetje v letu 2012 po obsegu beleži še več kot v letu 2008, kar nam ponovno potrjuje, da v naši državi ne vlada plačilna disciplina.
Na osnovi podatkov podjetja lahko trdimo, da se plačilna nedisciplina še zmeraj poglablja, vendar so spodbudnejši podatki znotraj dejavnosti, saj indeks kratkoročnih poslovnih terjatev v dejavnosti F 43.390 – 2012/2008 znaša 86,16, v Sloveniji pa 88,71.
S statistično analizo obsega sredstev dejavnosti F 43.390 smo ugotovili, da se obseg sredstev še ne povečuje za tolikšen obseg, da bi to lahko potrdili z dovolj veliko natančnostjo, zato še ne moremo govoriti o okrevanju znotraj analizirane dejavnosti,
V statistični analizi povezanosti med spremenljivkami čista donosnost sredstev, čista donosnost kapitala, čista donosnost prihodkov in delež dolga v podjetju smo ugotovili, da sta najmočneje pozitivno povezani spremenljivki čista donosnost sredstev in čista donosnost kapitala. Pozitivno povezanost smo ugotovili tudi med čisto donosnostjo sredstev in
dobičkovnostjo poslovnih prihodkov. Negativna povezanost obstaja med spremenljivkama čista donosnost sredstev in stopnja zadolženosti, prav tako sta negativno povezani spremenljivki čista donosnost kapitala in stopnja zadolženosti, tako kot smo pričakovali.
Iz podatkov letnih poročil za leto 2013, ki so že objavljeni, ugotavljamo, da se je obseg sredstev analiziranega podjetja zmanjšal glede na leto 2012 za 8 %. Zaloge je podjetje zmanjšalo za slabo četrtino (24 %), močno je znižalo stroške blaga, materiala in storitev (31 %). Kratkoročne poslovne terjatve so se v podjetju povečale za 1 odstotek. Kratkoročne obveznosti so zmanjšali za 23 %, dolgoročne obveznosti so povečali za 25 %. Celotni poslovni izid podjetja in čisti poslovni izid podjetja Reflex, d. o. o., sta v letu 2013 pozitivna.
Po pregledu kazalnikov ugotavljamo, da so se v podjetju izboljšali kazalniki financiranja, donosnost sredstev in kapitala, predvsem pa dobičkovnost prihodkov iz poslovanja, saj se je vrednost kazalnika povzpela z vrednosti 0,83 na 5,23 (GVIN 2014).
5.2 Predlogi za izboljšanje poslovanja
Možnosti za izboljšanje poslovanja v podjetju vedno obstajajo. Kot nujno za uspešno poslovanje v našem gospodarstvu je vsekakor vzpostavitev plačilnega reda v državi na vseh nivojih. V analiziranem podjetju ugotavljamo, da je kar nekaj področij, kjer se poslovanje lahko izboljša z določenimi spremembami. Po pregledu sredstev v bilanci stanja in izračunanih kazalnikih že doseženih rezultatov ugotavljamo, da podjetje slabo upravlja s svojimi sredstvi, tako s celotnimi kot stalnimi sredstvi. Torej je potrebno izboljšanje upravljanja sredstev. Podobno ugotavljamo pri analizi s kazalnikom donosnost kapitala. Tudi upravljanje s kapitalom podjetja bi bilo potrebno izboljšati. Z analizo kazalnika donosnost poslovnih prihodkov smo analizirali uspešnost poslovodstva pri nadzorovanju stroškov podjetja in ugotovili, da je potreben večji nadzor nad stroški in znižanje le-teh. Podjetje ima visoke zaloge, ki vežejo denar in visoke terjatve do kupcev. Posledično temu so visoke tudi obveznosti do dobaviteljev, in ker podjetje težko pridobi finančna sredstva za poravnavo svojih obveznosti, mora najemati drage kredite. V kolikor bi podjetju uspelo znižati zaloge in terjatve, bi potrebovalo manj kratkoročnih premostitvenih kreditov, za katere plačuje obresti in s tem povečuje finančne odhodke, ki jim povzročajo negativni čisti izid. V medijih (Svenšek 2013, 1) smo lahko prebrali, da je tudi obravnavano podjetje na sramotilnem stebru davčnih dolžnikov, kljub temu da je vsa leta poslovni izid pozitiven. Ta podatek je eden izmed najpomembnejših, saj je to informacija, ki daje upanje, da se podjetje ponovno vrne v stare okvire, ki jih je pred leti že dosegalo. Veliko opravljenih del podjetje ni dobilo plačanih prav od podjetij v stečaju, ki so bila v večinski lasti države, in so terjatve zato morali odpisati.
Naše predloge so v analiziranem podjetju že delno realizirali v poslovnem letu 2013. Podjetje je močno znižalo zaloge in stroške blaga, materiala in storitev. Žal v podjetju še niso uspeli znižati poslovnih terjatev.
Iz analize strukture financiranja smo ugotovili, da se podjetje v precejšnji meri financira z dolžniškimi viri, zato je poslovanje visoko tvegano. Najoptimalnejša struktura financiranja je
v točki, kjer je strošek kapitala najnižji. Če se navežemo na prispevek in graf (slika 33) v prispevku »Zakaj so slovenska podjetja prezadolžena?« (Damijan 2013, 1), lahko trdimo, da je struktura financiranja tvegana, hkrati pa je podjetje prezadolženo. Avtor navedenega prispevka namreč navaja mejno vzdržnost zadolženosti do 50 %. Obravnavano podjetje pa ne dosega niti četrtine lastniškega kapitala. Torej bi bilo v podjetju nujno začeti spreminjati tudi strukturo financiranja, tako da bi postopno povečevalo financiranje z lastnim kapitalom, da jim dolžniški kapital ne bi predstavljal tako visokih stroškov in tveganja za morebitne vlagatelje.
Slika 33: Struktura financiranja slovenskih podjetij