Računovodsko analiziranje je ena od funkcij računovodstva, s pomočjo katere proučujemo poslovanje podjetja. Drugi izraz za računovodsko analiziranje je računovodsko proučevanje (SRS 29 2006). Osnova za izvajanje analize so predhodno zbrani računovodski podatki podjetja ali več podjetij. Zbrani podatki se umestijo v računovodske izkaze.
Ti izkazi predstavljajo končni izdelek računovodstva, ki nastane na osnovi ustreznega evidentiranja vseh poslovnih dogodkov v opazovanem obdobju. Računovodski izkazi so del letnega poročila, ki ga morajo pripraviti podjetja. Pripravljeni morajo biti v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) ali v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi (MSRP). Računovodski izkazi so: bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz gibanja kapitala in izkaz denarnih tokov. Poleg računovodskih izkazov morajo podjetja predložiti tudi računovodska pojasnila.
2.3.1 Bilanca stanja
Najpomembnejši in temeljni računovodski izkaz je bilanca stanja, kajti v vseh ostalih izkazih potrebujemo podatke iz bilance stanje. Hkrati je bilanca stanja osnova za izračun številnih kazalnikov, kot so kazalniki financiranja, investiranja in vodoravnega finančnega ustroja (Šuštar 2009, 21). Oblika bilance stanja je predpisana s standardom (SRS 24 2006). Bilanca je statičen in zbirni računovodski izkaz. Statičnost in zbirnost se kažeta v podatkih, ki so zbrani na zadnji dan poslovnega leta, ki pa ni nujno enak zadnjemu dnevu koledarskega leta. Bilanca stanja se sestavlja za potrebe notranjega in zunanjega računovodskega poročanja. Ima obliko dvostranske uravnotežene bilance in je razčlenjena v skladu z zahtevami Zakona o gospodarskih družbah (Šuštar 2009, 22).
Bilanca stanja tako prikazuje višino in sestavo sredstev ter obveznosti do virov sredstev. V skladu z računovodskimi standardi se v bilanci stanja za zunanje poročanje sredstva vsebinsko razvrščajo po načelu naraščajoče likvidnosti, kar pomeni oddaljenost od denarja.
Najlikvidnejši je denar. Obveznosti do virov sredstev pa so v bilanci razvrščene po načelu naraščanja zapadlosti posamezne obveznosti (Igličar, Hočevar in Zaman Groff 2013, 302).
Med bilanco stanja in izkazom poslovnega izida je neposredna povezava. Med začetno in končno bilanco stanja ter izkazom poslovnega izida je ustvarjeni poslovni izid proučevanega obdobja (Igličar, Hočevar in Zaman Groff 2013, 55).
Bilanca stanja je povezana z vsemi drugimi računovodskimi izkazi, povezanost prikazujemo na sliki 1. Ta prikazuje začetno in končno stanje bilance stanja sredstev ter obveznosti do virov sredstev na začetku in koncu obdobja. Izkaz poslovnega izida prikazuje ustvarjen poslovni izid obdobja, ki je razlika med prihodki in odhodki. Poslovni izid vpliva na kapital podjetja in je prikazan kot del kapitala v končni bilanci. Izkaz denarnih tokov prikazuje denarni izid, ki je razlika med prejemki in izdatki obdobja in pojasnjuje spremembo denarnih sredstev (Igličar, Hočevar in Zaman Groff 2013, 346).
Vir: Igličar, Hočevar in Zaman Groff 2013, 347.
2.3.2 Izkaz poslovnega izida
Izkaz poslovnega izida je temeljni računovodski izkaz. Pripravlja se za notranje in zunanje potrebe računovodskega poročanja. Oblika izkaza poslovnega izida je predpisana v Slovenskih računovodskih standardih (SRS 25 2006), ki omogočajo pripravo v dveh različicah (Lončar 2009, 24):
- Različica I (nemška šola) ima odhodke (stroške) poslovanja prikazane po naravnih vrstah stroškov: stroški materiala, storitev, dela itd.
- Različica II (anglosaška šola) ima odhodke (stroške) poslovanja prikazane po posameznih funkcionalnih vrstah: proizvajalni in neproizvajalni stroški.
V izkazu poslovnega izida se prikazuje uspešnost poslovanja podjetja v določenem obdobju.
Izkaz poslovnega izida je dinamičen in ne zbirni računovodski izkaz (Šuštar 2009, 23), kar pomeni, da v letnem izkazu poslovnega izida seštejemo vse prihodke in odhodke, dosežene v posameznem letu. Sestavljanje izkaza poslovnega izida je seštevanje kategorij v določenem obdobju (Igličar, Hočevar in Zaman Groff 2013, 307).
Podjetja, ki so dolžna pripraviti tudi izkaz vseobsegajočega donosa, lahko namesto dveh izkazov poslovnega izida in vseobsegajočega donosa to predstavijo le v enem samem izkazu
Slika 1: Povezava med računovodskimi izkazi
celotnega vseobsegajočega donosa. Izkaz vseobsegajočega donosa je računovodski izkaz, v katerem so resnično in pošteno prikazane vse sestavine izkaza poslovnega izida za obdobje, za katero se sestavlja, ter drugega vseobsegajočega donosa. Celotni vseobsegajoči donos je sprememba kapitala v obdobju razen sprememb, ki so posledica poslov z lastniki. Drugi vseobsegajoči donos vsebuje tiste postavke prihodkov in odhodkov, ki niso pripoznane v poslovnem izidu, vplivajo pa na višino lastniškega kapitala. Podjetjem, ki niso zavezana reviziji, ni treba pripravljati izkaza vseobsegajočega donosa (SRS 25 2006).
2.3.3 Izkaz denarnih tokov
Izkaz denarnih tokov je tretji temeljni računovodski izkaz. Prikazuje spremembe stanja denarnih sredstev in njihovih ustreznikov v obdobju, kar pomeni, da je dinamičen računovodski izkaz tako kot izkaz poslovnega izida. Izkaz denarnih tokov se lahko pripravlja po neposredni ali posredni metodi (Igličar 2009, 14). Spremljanje denarnih tokov in sestavljanje ustreznih izkazov za različno dolga obdobja je potrebno zaradi zagotavljanja ali presojanja sprotne plačilne sposobnosti podjetja. Iz posameznih postavk razberemo, kaj vpliva na posamezno vrsto pritokov in odtokov denarnih sredstev. Prejemki in izdatki so prikazani posebej za poslovno dejavnost, investicijsko dejavnost in dejavnost financiranja. Razvidno pa je tudi stanje denarnih sredstev na začetku in na koncu obdobja (Slabe Cepec 2009, 59).
Poznamo dve različici izkaza denarnih tokov: neposredna metoda sestavljanja izkaza denarnih tokov ali različica I in posredna metoda priprave izkaza denarnih tokov ali različica II.
Standard SRS 2006 daje prednost neposredni metodi priprave izkaza denarnih tokov.
Podatke za pripravo izkaza denarnih tokov po neposredni metodi (različica I) podjetja pridobijo iz poslovnih knjig za denarne tokove pri poslovanju, naložbenju in financiranju ali z dopolnjevanjem postavk prihodkov in odhodkov. Pri tej metodi mora podjetje razkriti vse pomembne vrste kosmatih prejemkov in izdatkov (SRS 26 2006).
Podatke za pripravo izkaza denarnih tokov po posredni metodi (različica II) podjetja pridobijo iz poslovnih knjig in z dopolnjevanjem postavk prihodkov in odhodkov (SRS 26 2006).
Ker izkaz denarnih tokov (različice I in II) ne prikazuje pritokov in odtokov, ki niso povezani s prejemki in izdatki, se k temu izkazu priloži še:
- povečanje opredmetenih osnovnih sredstev s hkratnim povečanjem osnovnega kapitala, kar pomeni naložbenje brez posredovanja denarnih sredstev in
- povečanje nevplačanega vpisanega kapitala s hkratnim povečanjem osnovnega kapitala, kar pomeni naložbenje brez posredovanja denarnih sredstev (SRS 26 2006).
2.3.4 Izkaz gibanja kapitala
Podjetja zraven že opisanih izkazov pogosto pripravljajo za svoje notranje in zunanje potrebe še izkaz gibanja kapitala, ki je določen s SRS 27 (SRS 27 2006) in prikazuje spremembe sestave kapitala v poslovnem letu. Izkaz gibanja kapitala je lahko sestavljen tako, da prikazuje (SRS 27 2006):
I. spremembe vseh sestavin kapitala, zajetih v bilanci stanja, bodisi v skupinah bodisi posamično (osnovno razčlenjevanje) ali
II. spremembe tistih sestavin kapitala, ki predstavljajo oblikovanje celotnih pripoznanih dobičkov in izgub v obdobju, pri čemer spremembe drugih sestavin kapitala in stanja sestavin kapitala na začetku in koncu obdobja izkazuje v pojasnilih k računovodskim izkazom (prilagojeno razčlenjevanje).
Izkaz gibanja kapitala pripravljajo podjetja, ki revidirajo računovodske izkaze. To so velika, srednja podjetja, dvojne družbe in vse povezane družbe ter tiste, katerih vrednostni papirji kotirajo na borzi (Slabe Cepec 2009, 59).
Večjo izrazno moč nam poda računovodska analiza računovodskih izkazov, ki smo jih podrobneje opredelili v naslednjem poglavju.