(1)SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE •URADNI LIST SFRJ« Uhaja ▼ srtesko- krvatskl oziroma hrvatshosrbskl

(1)

SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE

•URADNI LIST SFRJ« Uhaja ▼ srtesko- krvatskl oziroma hrvatshosrbskl. elo- venski In makedonski izdaj). — Oglat) po cenika. — ?-!ro račun pri ilužbl drul- benefa knjigovodstva ta narofnino. po-

sebne izdaje in oelase ees 3-291-1.

Sreda, 22. januarja 1969.

BEOGRAD

ŠTEVILKA 3. LETO XXV.

Cena te številke Je 1,80 dinarjev. — Naročnina za leto 1969 znaša 60. — dinarjev. — Uredništvo: Ulica Jovana Ristića fit. 1. Poštni predal 226. Telefoni:

centrala 50-931, 50-932, 50-933 in 50-934;

naročninski oddelek 51-732, prodajni oddelek 51-671.

16.

Na podlagi prvega odstavka 1. točke 217. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavi- je izdajam

UKAZ

O RAZGLASITVI ZAKONA O VOLITVAH ZVEZNIH POSLANCEV

Razglaša se zakon o volitvah zveznih poslancev, ki ga je sprejela Zvezna skupščina na seji Zveznega zbora dne 15. januarja 1969 in na seji Organizacijsko-po- litičnega zbora dne 15. januarja 1969.

PR št. 761.

Beograd, 16. januarja 1969.

Predsednik Zvezne skupščine:

Milentije Popović s. r.

Predsednik republike:

Josip Broz Tito s. r.

ZAKON

O VOLITVAH ZVEZNIH POSLANCEV I. poglavje

TEMELJNE DOLOČBE 1. člen

Za volitve in odpoklic zveznih poslancev veljata način in postopek, ki sta predpisana s tem zakonom.

2. člen

V Družbeno-politični zbor, Gospodarski zbor, Pro- svetno-kulturni zbor in Socialno-zdravstveni zbor se

voli po 120 poslancev.

V Zbor narodov voli vsaka republika po 20 poslancev, vsaka avtonomna pokrajina pa po 10 poslancev.

3. člen

Vsako četrto leto se volijo vsi člani vsakega zbora Zvezne skupščine.

Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma zvezni poslanec.

Na nadomestnih volitvah se voli poslanec za dobo do preteka mandata poslancu, na čigar mesto se volt, in je po preteku tega mandata lahko še dvakrat zaporedoma zvezni poslanec.

4. člen

Poslance Družbeno-političnega zbora volijo občani v eni ali več občinah, ki tvorijo volilno enoto, na podlagi splošne, enake in neposredne volilne pravice.

V Gospodarski zbor, Prosvetno-kulturni zbor in Socialno-zdravstveni zbor (v nadaljnjem besedilu: zbori delovnih skupnosti) voli poslance volilno telo, ki ga tvorijo člani občinske skupščine in delegati delovnih skupnosti delovnih organizacij in drugih oblik združe- nega dela ter delegati drugih, s tem zakonom določe- nih skupnosti ustreznega področja dela z območja volilne enote.

V Zbor narodov voli poslance skupščina vsake republike na skupni seji vseh zborov in skupščina vsake avtonomne pokrajine na skupni seji vseh zborov.

5. člen

Pravico biti voljen za poslanca v Družbeno-poli- tični zbor in v Zbor narodov ima vsak občan, ki ima splošno volilno pravico.

6. člen

Pravico biti voljen za poslanca Gospodarskega zbora ima: delovni človek v delovni organizaciji ali drugi delovni skupnosti ter član organa upravljanja delovne organizacije ali delovne skupnosti na pod- ročju proizvodnje, prometa in zvez, trgovine, gostinstva, obrti, komunalne dejavnosti, bančništva, založni- ške, časopisne ali druge gospodarske dejavnosti ter delovni človek v delovni organizaciji, ki se ukvarja z znanstvenimi raziskovanji na področju gospodarstva, in član organa upravljanja take organizacije; član organa upravljanja združenja delovnih organizacij na področju gospodarstva; kmet, ki je član kmetijske zadruge ali druge delovne organizacije, in člani njegovega gospodinjstva, ki se aktivno ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, ter kmet, ki je v stalnem kooperacijskem razmerju z zadrugo ali drugo delovno organizacijo in ima po statutu zadruge oziroma druge delovne organizacije določene pravice glede volitev organov upravljanja zadruge oziroma delovne organizacije; obrtnik, ki je član obrtne zbornice; kmetijski, obrtniški ali drug delavec, ki dela izven delovne organizacije, ter funkcionar sindikata, v katerem so včlanjeni delovni ljudje s področja gospodarstva.

7. člen

Pravico biti voljen za poslanca Prosvetno-kultur- nega zbora ima: delovni človek v delovni organizaciji ali v drugi delovni skupnosti in član organa upravljanja ali založniškega sveta delovne organizacije ali delovne skupnosti na področju prosvete, znanosti in umetnosti ter na drugih področjih kulture in telesne kulture, razen v časopisnih in založniških podjetjih;

član založniškega sveta ali drugega ustreznega organa upravljanja delovne organizacije izven teh področij;

samostojen znanstvenik, umetnik ali drug kulturni delavec; reden študent fakultete, umetniške akademije,

(2)

Stran 82. — Številka 3. URADNI LIST SFRJ Sreda, 22. januarja 1969.

visoke ali višje Sole in reden ufenec srednje šole, ki ima po statutu šole to lastnost; član organa upravljanja združenja delovnih organizacij na področju prosvete, znanosti, umetnosti in drugih področij kulture; član organa upravljanja izobraževalne skupnosti ter funkcionar sindikata, v katerem so včlanjeni delovni ljudje s teh področij.

8. člen

Pravico biti voljen za poslanca Socialno-zdravstvenega zbora ima: delovni človek v delovni organizaciji ali drugi delovni skupnosti in član organa upravljanja delovne organizacije ali delovne skupnosti na pod- ročju zdravstva in socialnih služb ter delovni človek v delovni organizaciji, ki se ukvarja z znanstvenimi raziskovanji na področju zdravstva in socialnih služb, in član organa upravljanja take organizacije; član organa upravljanja združenja delovnih organizacij na pod- ročju zdravstva in socialnih služb; član skupščine so- cialnega zavarovanja ter funkcionar sindikata, v katerem so včlanjeni delovni ljudje s teh področij.

9. člen

Občan, ki izpolnjuje pogoje iz 6., 7. ali 8. člena tega zakona, ima pravico biti voljen za člana ustreznega zbora delovnih skupnosti, če ima splošno volilno pravico.

10. člen

Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije (v nadaljnjem besedilu: Socialistična zveza) je glavni nosilec in organizator družbeno-politične aktivnosti pri volitvah poslancev v Zvezno skupščino ter pri predlaganju in določanju kandidatov za zvezne poslance. Z uresničevanjem te vloge v volilnem procesu zagotavlja Socialistična zveza občanom aktivno udeležbo pri kandidiranju in volitvah poslancev za Zvezno skup- ščino in uveljavljanje njihovih volilnih pravic.

.V sodelovanju z drugimi družbeno-političnimi in drugimi organizacijami organizira Socialistična zveza take oblike družbeno-politične aktivnosti, ki omogo- čajo delovnim ljudem in občanom najširšo pobudo in neposredno udeležbo pri predlaganju kandidatov in obravnavanju predlogov za določitev kandidatov za zvezne poslance, seznanja volivce s predlogi za kandidate in s svojo politično dejavnostjo zagotavlja najširši družbeni dogovor o merilih za kandidiranje ter o predlaganju in določanju kandidatov.

11. člen

Volitve zveznih poslancev razpisuje predsednik Zvezne skupščine.

Volitve novih poslancev za Družbeno-politični zbor in zbor delovnih skupnosti morajo biti opravljene najmanj 15 dni pred pretekom volilne dobe poslancev, ki jim izteka mandat.

Volitve poslancev za Zbor narodov v republiških oziroma pokrajinskih skupščinah morajo biti opravljene pred dnem, ko se Zbor narodov prvič zbere, da bi verificiral mandate na novo izvoljenim poslancem.

Ce je razpuščen posamezen zbor skupščine, morajo biti volitve razpisane v 15 dneh od razpusta zbora.

Od razpisa volitev do dneva volitev poslancev ne smeta preteči več kot dva meseca in ne manj kot en mesec.

12. člen

Imenovani funkcionar in delavec v državnem organu ter sodnik ustavnega ali drugega sodišča ne morejo biti hkrati člani Zbora narodov.

Imenovani funkcionar in delavec v zveznem organu ter sodnik Ustavnega sodišča Jugoslavije ali drugega sodišča federacije ne morejo biti hkrati člani Družbeno-političnega zbora ali člani zborov delovnih skupnosti Zvezne skupščine.

Funkcionarju ali delavcu v državnem organu in sodniku iz prvega odstavka tega člena, ki je izvoljen za člana Zbora narodov, ter funkcionarju ali delavcu v zveznem organu in sodniku iz drugega odstavka tega člena, ki je izvoljen za člana kakšnega drugega zbora Zvezne skupščine, preneha funkcija oziroma služba, ko mu je verificiran mandat.

13. člen

Volitve poslancev Družbeno-političnega zbora ini zborov delovnih skupnosti so v eni ali več občinah, ki tvorijo volilno enoto.

V občini, v kateri se voli dvoje ali več poslancev, se oblikuje toliko volilnih enot, kolikor poslancev se

voli.

Del območja posamezne občine se ne more združiti z območjem druge občine ali z delom območja druge občine v eno volilno enoto.

14. člen

Volilne enote za volitve poslancev v Družbeno-po- litični zbor in v zbore delovnih skupnosti se določajo i posebnim zakonom.

Volilne enote se določajo po podatkih splošnega popisa prebivalstva.

Število zveznih poslancev, ki se v posamezni republiki volijo v Družbeno-politični zbor. Gospodarski zbor, Prosvetno-kulturni zbor in Socialno-zdravstveni zbor, se določa v skladu s pravilom, da se voli en poslanec na enako število prebivalcev.

Ce na podlagi pravila iz tretjega odstavka tega člena ni razporejeno skupno število poslancev, ki se volijo v Družbeno-politični zbor ali v posamazne zbore delovnih skupnosti Zvezne skupščine, se preostalo število poslancev razdeli med republike, ki imajo po vrsti največji ostanek.

15. člen

V vsaki volilni enoti se voli po en poslanec v Družbeno-politični zbor in v vsak zbor delovnih skupnosti Zvezne skupščine.

Ista oseba more biti poslanski kandidat le v eni volilni enoti.

Ista oseba more biti poslanski kandidat le za en- zbor skupščine.

16. člen

Poslanske kandidate za Družbeno-politični zbor, Gospodarski zbor, Prosvetno-kulturni zbor in Socialno- -zdravstveni zbor predlaga in določa kandidacijska konferenca Socialistične zveze.

Poslanske kandidate za Družbeno-politični zbor predlagajo in določajo tudi zbori volivcev, poslanske kandidate za zbore delovnih skupnosti pa tudi zbori delovnih ljudi v delovnih organizacijah in v drugih delovnih skupnostih z ustreznega področja dela.

17. člen

Poslanske kandidate za Zbor narodov za vsako republiko oziroma avtonomno pokrajino predlaga in predlog liste kandidatov sestavlja republiška oziroma pokrajinska konferenca Socialistične zveze na način in po postopku, kot to določajo pravila te organizacije.

Predlog liste kandidatov republiške oziroma pokrajinske konference Socialistične zveze obravnavajo ia

(3)

listo kandidatov določajo občinske kandidacijske konference Socialistične zveze.

18. člen

Kandidacijska konferenca, ki določa poslanske kandidate za Družbeno-politični zbor. Gospodarski zbor, Prosvetno-kulturni zbor in Socialno-zdravstveni zbor je za vsako volr.no enoto (v nadaljnjem besedilu: kandidacijska konferenca za volilno enoto), po potrebi pa je lahko tudi posebna kandidacijska konferenca za

posamezen zbor.

Občinska kandidacijska konferenca Socialistične zveze, ki določa poslanske kandidate za Zbor narodov, je v vsaki občini (v nadaljnjem besedilu: občinska kandidacijska konferenca).

Način dela kandidacijskih konferenc iz prvega in drugega odstavka tega člena določi Socialistična zveza s svojimi pravili.

Delo kandidacijske konference za volilno enoto in delo občinske kandidacijske konference je javno.

19. člen

Delegati za občinsko kandidacijsko konferenco se volijo neposredno na sestankih v organizacijah Socia- listične zveze, sindikatov, združeni borcev in Zveze mladine ter v drugih društvih in organizacijah obča- nov, ki jih v svojih pravilih določi občinska konferenca Socialistične zveze.

Delegati za kandidacijsko konferenco za volilno enoto se volijo oraviloma na način iz prvega odstavka tega člena. Ce pa tvori volilno enoto dvoje ali več občin, je lahko v pravilih Socialistične zveze določeno, da volilo delegate za to kandidacijsko konferenco ob- činske kandidacijske konference izmed svojih članov.

Merila za to, koliko delegatov voli posamezna ali več organizacij iz prvega in drugega odstavka tega člena za kandidacijske konference, ter način in postopek za izvolitev delegatov določajo pravila Sociali- stične zveze.

20. člen

Poslanec Družbeno-političnega zbora postane kandidat, za katerega je glasovala večina vseh volivcev zadevne volilne enote, če je bilo dvoje ali več kandidatov, pa kandidat, ki je dobil v volilni enoti največ glasov.

Poslanec Gospodarskega zbora, Prosvetno-kultur- nega zbora ali Socialno-zdravstvenega zbora postane kandidat, ki je v volilnem telesu dobil večino, ki jo določa ta zakon.

Poslanec Zbora narodov postane vsak kandidat, za katerega je glasovala večina vseh članov republiške oziroma pokrajinske skupščine, če je bilo kandidatov več, kot se skupaj voli poslancev, pa vsak kandidat, ki je dobil največ glasov.

21. člen

Volitve poslancev v Družbeno-politični zbor so na nedeljo, in sicer istega dne v vsej Jugoslaviji.

Volitve poslancev v vse zbore delovnih skupnosti so istega dne v vsej Jugoslaviji.

Splošne volitve poslancev v zbore delovnih skupnosti so po splošnih volitvah odbornikov v občinske skupščine, splošne volitve v Zbor narodov pa po splo- šnih volitvah poslancev v republiške oziroma pokrajinske skupščine.

V odloku o razpisu volitev se določi dan volitev ter dan, od katerega začno teči roki za opravljanje volilnih opravil.

22. člen

Ce so volitve poslancev v Družbeno-politični zbor istega dne kot volitve poslancev v republiški zbor, se lahko opravljajo volilna opravila na istih voliščih, vendar pa vodi volitve poslancev v Družbeno-politični zbor poseben volilni odbor in se volilna opravila za ta zbor opravijo posebej.

Ce so volitve poslancev v zbore delovnih skupnosti Zvezne skupščine istega dne kot volitve poslancev v zbore delovnih skupnosti republiške skupščine, se opravijo volilna opravila za volitve poslancev v zbore delovnih skupnosti Zvezne skupščine posebej.

23. člen

Verifikacijo mandatov opravlja vsak zbor posebej.

Ce je razpuščen kakšen zbor Zvezne skupščine, se mora na novo izvoljeni zbor zbrati za verifikacijo mandatov v petnajstih dneh po volitvah.

24. člen

Zveznemu poslancu preneha mandat pred pote- kom dobe. za katero je bil izvoljen;

1) če izgubi splošno volilno pravico;

2) če je s pravnomočno sodbo sodišča obsojen na zapor, daljši kot šest mesecev, ali ha kakšno drugo hujšo kazen;

3) če je odpoklican;

4) če sprejme zbor, katerega član je, njegovo od- poved mandatu;

5) če nastane primer nezdružljivosti poslanske funkcije z drugo funkcijo oziroma službo.

25. člen

Volivci lahko odpokličejo zveznega poslanca, ki so ga izvolili.

26. člen

Poslanec Družbeno-političnega zbora je odpoklican, če je glasovala za odpoklic večina vseh volivcev volilne enote, v kateri je bil izvoljen.

Poslanec kakšnega zbora delovnih skupnosti je odpoklican, če je glasovala za odpoklic večina članov volilnega telesa v občini oziroma večina vseh članov volilnega telesa, ki odloča o odpoklicu, v vsaki od občin z območja volilne enote, v kateri je bil izvoljen.

■ Poslanec Zbora narodov je odpoklican, Ce je glasovala za odpoklic večina članov vseh zborov repub- liške oziroma pokrajinske skupščine.

27. člen

Odpoklicanemu poslancu preneha poslanski mandat, ko Zvezna skupščina ugotovi, da mu je zaradi odpoklica prenehal mandat.

28. člen

Pri volitvah in pri glasovanju o odpoklicu zveznih poslancev se glasuje tajno z glasovnicami.

Volivci glasujejo osebno.

29. člen

Občanu, ki je vpisan v volilni imenik, ne more biti vzeta pravica glasovanja na volitvah ali pravica glasovanja o odpoklicu in ne onemogočeno glasovanje.

(4)

Stran 84. — Številka 3. UR'ADNI LIST SFRJ 30. člen

Zajamčena je svoboda opredelitve volivcev in tajnost glasovanja.

Noben državni organ ali uradna oseba ne sme po- klicati volivca na odgovor zaradi glasovanja in tudi ne od njega zahtevati, naj pove, za koga je glasoval ali zakaj ni glasoval, oziroma ali je glasoval za odpoklic ali proti odpoklicu.

31. člen

Na dan volitev poslancev ter na dan glasovanja o odpoklicu poslanca je na volišču prepovedana vsaka agitacija.

Za volišče se šteje poslopje, v katerem se glasuje, in njegovo dvorišče.

32. člen

Volitve zveznih poslancev in glasovanje o odpoklicu vodijo volilne komisije in volilni odbori.

Organi za izvedbo volitev so pri svojem delu ne- odvisni in delajo po zakonu in po drugih, na podlagi zakona izdanih predpisih.

Volilne komisije se imenujejo za dobo štirih let.

33. člen

Najpozneje tri dni pred dnevom, ki je določen za volitve oziroma za glasovanje o odpoklicu, lahko poslanski kandidat oziroma poslanec, o čigar odookn u

se bo glasovalo, priglasi občinski volilni komisiji po enega predstavnika in njegovega namestnika za vsako volišče in vsako volilno telo ter za občinsko volilno komisijo. Za predstavnika in njegovega namestnika more biti predlagana le oseba, ki ima splošno vo-

lilno pravico,

Predstavniki poslanskih kandidatov oziroma predstavniki poslanca, o čigar odpoklicu se bo glasovalo, imajo pravico biti navzoči pri delu organov za izvedbo volitev oziroma pri glasovanju o odpoklicu iz prvega odstavka tega člena, vendar brez pravice odločanja.

II. poglavje

ORGANI ZA IZVEDBO VOLITEV 34. člen

Volilne komisije so: Zvezna volilna komisija, re- publiške volilne komisije, pokrajinske volilne komisije in občinske volilne komisije.

35. člen

Zvezno volilno komisijo, republiške volilne komisije in pokrajinske volilne komisije sestavljajo; predsednik, tajnik in po pet članov.

Občinske volilne komisije sestavljajo: predsednik, tajnik in en član.

Predsednik, tajnik in člani volilnih komisij imajo namestnike.

36. člen

Člane Zvezne volilne komisije imenuje Zvezna skupščina, člane drugih volilnih komisij pa Zvezna volilna komisija.

Predsednik Zvezne volilne komisije in njegov namestnik se imenujeta izmed sodnikov Vrhovnega so- dišča Jugoslavije.

Predsednik republiške oziroma pokrajinske volilne komisije in njegov namestnik se imenujeta izmed sodnikov vrhovnega sodišča republike oziroma pokrajine, predsednik občinske volilne komisije in njegov namestnik pa izmed sodnikov.

Z odločbo o imenovanju članov volilne komisije'se določi tudi njen sedež.

Sestava in spremembe v sestavi volilnih komisij se objavljajo v »Uradnem listu SFRJ«.

37. člen Zvezna volilna komisija:

1) skrbi za zakonito izvedbo volitev In za enotno uporabo določb tega zakona, ki se nanašajo na volilni postopek;

2) uravnava delo volilnih komisij in jim daje navodila o vseh vprašanjih, ki se tičejo volitev;

3) določa enotne standarde za volilni material in druge materialne pogoje za volilna opravila in kontrolira upoštevanje teh standardov in pogojev;

4) objavlja izide volitev za poslance Zvezne skup- ščine in izide glasovanja o odpoklicu;

5) opravlja druge naloge po določbah tega zakona.

Zvezna volilna komisija predpisuje obrazce za Iz- vrševanje tega zakona.

Zvezna volilna komisija določa, katere volilne spise ji pošilja občinska volilna komisija in kako jih pošilja, in lahko določi, naj posamezne volilne spise do dolo- čenega roka hrani občinska volilna komisija.

38. člen Republiška volilna komisija:

1) potrjuje kandidature za volitve poslancev v Zbor narodov, ki jih voli republiška skupščina;

2) uravnava delo občinskih volilnih komisij in daje občinskim volilnim komisijam navodila v zvezi z

izvedbo volitev;

3) skrbi za izvrševanje tehničnih priprav za volitve v republiki in kontrolira, ali so upoštevani standardi iz 3. točke prvega odstavka 37, člena tega zakona;

39. člen Pokrajinska volilna komisija:

1) potrjuje kandidature za volitve poslancev v Zbor narodov, ki jih voli skupščina avtonomne pokrajine;

2) uravnava delo občinskih volilnih komisij in jim dajo navodila v zvezi z izvedbo volitev;

3) skrbi za izvrševanje tehničnih priprav za volitve v pokrajini in kontrolira, aH so upoštevani standardi iz" 3. točke prvega odstavka 37. člena tega zakona;

40. člen Občinska volilna komisija;

1) potrjuje kandidature za volitve poslancev v Družbeno-politični zbor in v zbore delovnih skupnosti;

2) ugotavlja izide volitev poslancev v Družbeno- -politični zbor in v zbore delovnih skupnosti in razgla- ša, kateri kandidati so izvoljeni za poslance;

3) ugotavlja izide glasovanja o odpoklicu poslancev Družbeno-političnega zbora in zborov delovnih skupnosti;

4) imenuje volilne odbore, ki vodijo glasovanje na volitvah poslancev v Družbeno-politični zbor in glasovanje o njihovem odpoklicu, ter imenuje njihove člane;

5) opravlja tehnične priprave za volitve;

(5)

6) skrbi za pravilno delo volilnih odborov in nad- zoruje njihovo delo;

7) izdaja potrdila predstavnikom kandidatov in predstavnikom poslanca, o čigar odpoklicu se glasuje, ter njihovim namestnikom, in to najmanj 48 ur pred dnem, ki je določen za volitve poslanca oziroma za njegov odpoklic;

8) daje sporočila o izidih volitev oziroma glasovanja o odpoklicu na svojem območju;

Občinska volilna komisija se postavi za vsako volilno enoto.

41. člen

Glasovanje pri volitvah-poslancev v Družbeno-po- litični zbor in glasovanje o odpoklicu teh poslancev vodijo volilni odbori.

Volilni odbori se postavijo za vsak kraj, v katerem se glasuje (volišče). Volišča določa občinska volilna

komisija.

Volilni odbori skrbijo za pravilnost in tajnost glasovanja.

Volilni odbori imajo predsednika in dva člana.

Predsednik in člani volilnega odbora imajo namestnike.

Občinska volilna komisija mora vročiti predsedni- ku in članom volilnega odbora in njihovim namestnikom odločbo o njihovem imenovanju.

42. člen

Volitve poslancev v kakšen zbor delovnih skupnosti oziroma glasovanje o odpoklicu teh poslancev vodi predsedstvo, ki ga izvoli volilno telo izmed svojih članov.

Za člana predsedstva volilnega telesa ne more biti voljen kandidat za poslanca oziroma poslanec, o čigar odpoklicu se glasuje.

43. člen

Član volilne komisije ali volilnega odbora in njegov namestnik more biti le občan z območja zadevne volilne enote, ki ima splošno volilno pravico.

Člani volilne komisije in volilnega odbora ter njihovi namestniki ne morejo biti kandidati za poslanca. Ce privolijo v kandidaturo, nehajo biti člani oziroma namestniki tega organa.

Za člana volilne komisije ali volilnega odbora in za njegovega namestnika ne more biti imenovan poslanec, o čigar odpoklicu se glasuje.

44. člen

Organi za izvedbo volitev oziroma glasovanja o odpoklicu sklepajo z večino glasov vseh svojih članov.

Občinska volilna komisija in volilni odbori so sklepčni samo v polni sestavi.

45. člen

Občinska skupščina in drugi organi morajo volilnim komisijam in volilnim odborom pomagati pri op-

ravljanju njihovih nalog.

46. člen

Sredstva za stroške v zvezi z izvedbo volitev zveznih poslancev se zagotavljajo v zveznem proračunu.

Sredstva za delo organov za izvedbo volitev, za volilni material in druge materialne pogoje za volilna

opravila se zagotavljajo republikam po enotnih merilih, ki jih za vsake splošne volitve določi Zvezna volilna komisija, ko dobi mnenje republiških volilnih komisij; pri tem mora gledati, da so zagotovljeni enot- ni standardi za volilni material in drugi materialni pogoji za volilna opravila.

Republiška volilna komisija razporeja sredstva, namejena za izvedbo volitev zveznih poslancev v republiki, med volilne enote in določa način njihove uporabe in kontrole uporabljenih sredstev.

Sredstva za stroške v zvezi z glasovanjem oseb, ki služijo vojaški rok ali so na vojaških vajah, določa Zvezna volilna komisija po zaslišanju komisije iz'prvega odstavka 128. člena tega zakona.

III. poglavje PREDLAGANJE KANDIDATOV

1. Predlaganje kandidatov za poslance Družbeno-po- litičnega zbora in zborov delovnih skupnosti a) Po kandidacijski konferenci za volilno enoto

47. člen

Sejo kandidacijske konference za volilno enoto za predlaganje in določanje poslanskih kandidatov za Družbeno-politični zbor in za zbore delovnih skupnosti skliče in vodi do izvolitve predsedstva konference predsednik občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva, na katere območju je sedež občinske volilne komisije za volitve zveznih poslancev.

Seja kandidacijske kdnference za volilno enoto se lahko opravi, če je navzoča večina članov kandidacijske konference.

48. člen

Pred začetkom predlaganja kandidatov za poslance Družbeno-političnega zbora in, za poslance zborov delovnih skupnosti se kandidacijska konferenca za volilno enoto seznani s predlogi za kandidate, ki so jih v predkandidacijskem postopku predlagali shodi ob- čanov oziroma delovnih ljudi, družbeno-politične organizacije ter druga društva in organizacije občanov.

Na kandidacijski konferenci za volilno enoto ima vsak član konference pravico predlagati za vsak zbor iz prvega odstavka tega člena po enega kandidata za zveznega poslanca.

Na listo kandidatov, o kateri se glasuje na kandidacijski konferenci, se vpiše vsak predlagani kandidat, čigar kandidaturo podpre najmanj desetina vseh članov kandidacijske konference. Imena kandidatov se vpisujejo na listo kandidatov po abecednem redu.

49. člen

Ko je končano predlaganje kandidatov, se sestavi Usta kandidatov.

Glasuje se»za vsakega kandidata z liste, in sicer tajno.

50. člen

Kandidat kandidacijske konference za volilno eno- to je vsak predlagani kandidat, za katerega je glasovala večina navzočih članov konference.

Ce noben kandidat ne dobi potrebne večine iz prvega odstavka tega člena, se na kandidacijski konferenci za volilno enoto znova predlagajo kandidati za zvezne poslance in o njih glasuje.

(6)

Ko je končano glasovanje, naznani predsedujoči izid glasovanja ter, kateri od predlaganih kandidatov so bili sprejeti za kandidate kandidacijske konference za volilno enoto.

51. člen

O delu kandidacijske konference za volilno enoto se piše zapisnik, ki obsega zlasti: dan in uro začetka seje kandidacijske konference in kraj, kjer bi bila seja;

za katero volilno enoto je bila sklicana seja konference;

skupno število članov kandidacijske konference; šte- vilo navzočih članov; kateri kandidati so bili predlagani; kateri kandidati so bili sprejeti in s kolikšnim številom glasov.

52. člen

Na podlagi sklepa kandidacijske konference za volilno enoto se sestavi predlog kandidature, ki vsebuje:

1) podatek o tem, ali se vlaga predlog za Družbe- no-politični zbor ali za kakšen zbor delovnih skupnosti, ter navedbo volilne enote in dan volitev;

2) navedbo, da je bil predlog določen na kandidacijski konferenci za volilno enoto, in podatke o tem, v katerem kraju je bila konferenca in kdaj;

3) ime in priimek kandidata in prebivališče vsake-^

ga kandidata, ki je bil sprejet na kandidacijski konferenci za volilno enoto, za poslanske kandidate za posamezne zbore delovnih skupnosti pa tudi podatek o tem, v katerem področju dela je zaposlen oziroma ka- teremu področju pripada.

Vrstni red kandidatov v predlogu kandidature se določi tako, da se navedejo najprej imena kandidatov, ki so dobili več glasov, imena kandidatov, ki so dobili enako število glasov, pa se navedejo po abecednem redu.

Predlog kandidature kandidacijske konference za volilno enoto podpišejo člani konference, ki jih ona za to pooblasti.

Predlogu kandidature kandidacijske konference za volilno enoto je treba priložiti zapisnik o delu konference in pismeno izjavo kandidata, da sprejema kandidaturo.

53. člen

Kandidacijska konferenca za volilno enoto pošlje sprejeti predlog kandidature takoj pristojni občinski volilni komisiji za volitve zveznih poslancev in pred- sedniku občinske skupščine oziroma predsednikom ob- činskih skupščin na območju volilne enote.

b) Po zborih volivcev 54. člen

Zbori volivcev se skličejo za obravnavo predlogov kandidatov za poslance Družbeno-političnega zbora, ki jih je določila kandidacijska konferenca, ter za predlaganje poslanskih kandidatov za ta zbor.

Zbori volivcev se skličejo za tista območja, za katera se sklicujejo zbori volivcev, kadar se predlagajo kanoidati za odbornike občinskega zbora.

55. člen

Zbor volivcev skliče predsednik občinske skupščine tiste občine, v kateri naj bo zbor, in sicer v treh dneh od dneva, ko je bila kandidacijska konferenca.

Ce predsednik občinske skupščine ne skliče v do- ločenem času zbora volivcev, ga skliče v roku nadalj- njih petih dni občinska volilna komisija.

Sklicanje zbora volivcev se objavi na način, ki je tam v navadi, najmanj tri dni pred zborom z navedbo območja in dnevnega reda zbora.

Cas in kraj zbora volivcev se določita tako, da se omogoči kar največja udeležba volivcev.

56. člen

Zbor volivcev, na katerem se obravnava predlog kandidata, ki ga je določila kandidacijska konferenca za volilno enoto, se lahko opravi z navzočimi volivci.

57. člen

Pravico predlaganja in odločanja na zboru volivcev imajo samo tisti, ki imajo splošno volilno pravico in stalno oziroma začasno prebivajo na območju, za katerega je zbor sklican, ter so vpisani v volilni imenik.

58. člen

Predsednik občinske skupščine ali odbornik občin- ske skupščine, ki ga on določi, začne zbor volivcev in ga vodi do izvolitve predsedstva zbora.

Ce je sklicala zbor volivcev občinska volilna komisija, ga začne in vodi do izvolitve predsedstva nekdo, ki ga določi občinska volilna komisija.

59. člen

Zbor volivcev vodi predsedstvo, ki ga izvolijo volivci na zboru izmed sebe.

Predsedstvo zbora sestavljajo predsedujoči in dva člana.

Zbor volivcev izvoli izmed sebe tudi dva overite- Ija zapisnika.

O zboru volivcev se piše zapisnik, ki ga podpišejo predsedujoči, zapisnikar in overitelja zapisnika.

Tajnik občinske skupščine je dolžan preskrbeti zboru volivcev zapisnikarja, vendar pa lahko izvoli zbor za zapisnikarja tudi koga drugega.

60. člen

Po izvolitvi predsedstva zbora naznani predsedujo- či, čemu je bil sklican zbor in kakšno je njegovo delo;

v ta namen prebere določbe členov 57 do 65 tega zakona.

Nato seznani predstavnik kandidacijske konference za volilno enoto volivcev, koga je kandidacijska konferenca določila za kandidate za poslance Družbeno- -političnega zbora.

61. člen

Na zboru volivcev ima vsak volivec pravico predlagati, naj zbor ne sprejme kandidature posameznega kandidata, ki ga je določila kandidacijska konferenra za volilno enoto. Če podpre predlog najmanj devet volivcev, se izjavi zbor z javnim glasovanjem, z dviganjem rok, o tem kandidatu. Kandidatura ni sprejeta, če se zoper njo izjavi večina na zboru navzočih volivcev.

(7)

Zbor volivcev more odločiti, da ne sprejme kandidature posameznega kandidata za Družbeno-politični zbor, ki ga je predlagala kandidacijska konferenca za volilno enoto, in predlagati nove kandidate za poslance tega zbora le, če je na zboru navzočih najmanj desetina vseh volivcev z območja, za katero je zbor sklican,

62. člen

Ce je izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 61. člena in se zbor volivcev z večino glasov izjavi, naj se predlagajo še novi kandidati, nadaljuje zbor z delom s temle dnevnim redom:

1) predlaganje kandidatov, 2) določitev kandidatov.

Ce se zbor ne izjavi z večino glasov, naj se predlagajo novi kandidati, ga predsedujoči zaključi in po- šlje zapisnik o delu zbora občinski volilni komisiji.

63. člen

Ce so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 62. čle- na tega zakona, preide zbor na predlaganje kandidatov.

Vsak volivec ima pravico predlagati po enega poslanskega kandidata. Ce podprejo njegov predlog najmanj štirje volivci, se tak kandidat vpiše na listo kandidatov, o katerih zbor glasuje.

Predlogi se podajajo ustno.

64. člen

Ko je končano predlaganje kandidatov, preide zbor na glasovanje.

Volivci glasujejo za vsakega predlaganega kandidata posebej, in sicer po vrsti, kakor so bili predlagani.

Glasuje se javno z dviganjem rok.

Najmanj pet volivcev ima pravico zahtevati ponov- no štetje glasov.

65. člen

Kandidat zbora volivcev je vsak predlagani kandidat, za katerega je glasovala večina navzočih volivcev.

Ko je končano glasovanje, naznani predsedujoči zbora, kakšen je bil izid glasovanja ter kateri od predlaganih kandidatov so bili z večino sprejeti za kandidate zbora volivcev.

Zbor volivcev, lahko sporoči drugim zborom volivcev z območja volilne enote, katere kandidate je sprejeL

j 66. člen

Zapisnik zbora volivcev, na katerem so bili predlagani novi kandidati, obsega zlasti: dan in uro za- četka zbora in kraj, kjer je bil zbor; za katero ob- močje je bil sklican Zbor; kdo ga je sklical in kdo ga je začel;, ime in priimek članov predsedstva zbora, zapisnikarja in overiteljev zapisnika; skupno število volivcev, ki so vpisani v volilni imenik za območje, za katero je bil sklican zbor; število navzočih volivcev;

ime in priimek kandidatov, predlaganih po kandidacijski konferenci za volilno enoto, katerih kandidatura ni bila sprejeta na zboru, kot tudi število volivcev, ki so glasovali zoper kandidaturo takega kandidata; kateri kandidati so bili predlagani; kateri kandidati so bili sprejeti in s kolikšnim številom glasov; kako je bil ugotovljen izid glasovanja; druge okoliščine, ki so pomembne za delo zbora, ter uro, ko je bil zbor končan.

67. člen

Na podlagi sklepa volivcev se sestavi predlog kandidature, ki obsega:

1) navedbo, da se vlaga predlog za volitve poslancev v Družbeno-politični zbor, ter navedbo volilne enote in dneva volitev;

2) navedbo, da je bil predlog določen na zboru volivcev, in podatke o tem, v katerem kraju, za katero območje in kdaj je bil opravljen zbor;

3) ime in priimek in prebivališče vsakega kandidata, ki je bil sprejet na zboru volivcev.

Predlog kandidature zbora volivcev podpišejo čla- ni predsedstva zbora.

Predlogu kandidature zbora volivcev je treba pri- ložiti zapisnik o zboru volivcev.

68. člen

Predlog kandidature zbora volivcev je treba vložiti pri pristojni občinski volilni komisiji najmanj 15 dni pred dnem, ki je določen za volitve poslancev.

Podpisniki predloga kandidature zbora volivcev se štejejo za vlagatelje predloga kandidature.

69. člen

Poslanski kandidat za Družbeno-politični zbor je vsak kandidat, ki ga je določila kandidacijska konferenca za volilno enoto.

Kandidat za poslanca Družbeno-političnega zbora, ki ga je določila kandidacijska konferenca za volilno enoto, neha biti kandidat, če se zoper njegovo kandidaturo izjavi večina na zborih volivcev, ki obsegajo več kot polovico vseh volivcev, vpisanih v volilne imenike na območju volilne enote.

Poslanski kandidat postane tudi vsak kandidat, či- gar kandidatura je bila predlagana in sprejeta na zborih volivcev, ki obsegajo najmanj desetino vseh volivcev, vpisanih v volilne imenike na območju volilne enote, ali je bila njegova kandidatura sprejeta najmanj na tretjini zborov volivcev, ki so izpolnjevali pogoje, predpisane v drugem odstavku 61. člena zakona za delo

zbora volivcev.

70. člen

Ce se v smislu drugega odstavka 69. člena tega zakona določeno število zborov volivcev izjavi zoper kandidature vseh kandidatov, ki jih je določila kandidacijska konferenca za volilno enoto, in nobeden izmed kandidatov, predlaganih na zborih volivcev, ne izpolni pogoja iz tretjega odstavka 69. člena tega zakona, se ves postopek predlaganja kandidatov ponovi. Kandidacij- ska konferenca za volilno enoto lahko predlaga nove kandidate tudi v primeru, če se je določeno število zborov volivcev izjavilo zoper kandidature vseh kandidatov, ki jih je bila ona predlagala.

c) Po zborih delovnih ljudi 71. člen

Zbori delovnih ljudi se sklicujejo za obravnavanje predlogov kandidatov za poslance zborov delovnih skupnosti, ki jih je določila kandidacijska konferenca za volilno enoto, kot tudi za predlaganje poslanskih kandidatov za zbore delovnih skupnosti.

Zbori delovnih ljudi se sklicujejo za tiste delovne organizacije (gospodarske organizacije, kmetijske zadruge, zavode), za katero se sklicujejo zbori delovnih ljudi za predlaganje kandidatov za odbornike zborov delovnih skupnosti občinske skupščine.

72. člen

Poslanski kandidati za Gospodarski zbor se predlagajo na zborih delovnih ljudi v delovnih organizaci-

(8)

jah in v drugih delovnih skupnostih na področju proizvodnje, prometa in zvez, trgovine, gostinstva, obrti, komunalne dejavnosti, bančništva ter založniške, ča- sopisne in druge gospodarske dejavnosti.

Zbora delovnih ljudi se imajo pravico udeležiti vsi delovni ljudje, ki delajo v delovni organizaciji oziroma v delovni skupnosti, ter kmetje, ki so člani zadruge ali druge delovne organizacije, in njihovi družin- ski člani, ki se aktivno ukvarjajo s kmetijstvom, kot tudi kmetje, ki so v stalnem kooperacijskem razmerju z zadrugo ali drugo delovno organizacijo in imajo po statutu zadruge oziroma druge delovne organizacije do- ločene pravice glede volitev njenih organov, obrtniki, ki so člani obrtne zbornice, ter kmetijski, obrtniški in drugi delavci, ki delajo izven delovne organizacije.

73. člen

Poslanski kandidati za Prosvetno-kulturni zbor se predlagajo na zborih delovnih ljudi v delovnih organizacijah in drugih delovnih skupnostih na področju prosvete, znanosti, umetnosti in drugih področjih kulture in telesne kulture (osnovne, srednje, višje in visoke šole, znanstveni zavodi, muzeji, knjižnice, gleda- lišča, akademije, radijske postaje in televizijske postaje, založniški in časopisni zavodi, zavodi na pod- ročju informacijske službe, vajenski domovi, ustano- ve za dnevno bivanje otrok idr.).

Zbor delovnih ljudi v delovni organizaciji oziroma v delovni skupnosti sestavljajo vsi delovni ljudje, ki delajo v taki organizaciji oziroma skupnosti, zbor delovnih ljudi na fakultetah, umetniških akademijah, na visokih in višjih šolah pa tudi redni študentje teh šol.

Zbor delovnih ljudi na srednji šoli sestavljajo tudi redni učenci take šole, ki imajo splošno volilno pravico.

74. člen

Poslanski kandidati za Socialno-zdravstvenl zbor se predlagajo na zborih delovnih ljudi v delovnih organizacijah oziroma delovnih skupnostih na področju zdravstva in socialnih služb (bolnišnice, zdravstveni domovi, zdravstvene postaje, dispanzerji, medicinski centri, zavodi za zdravstveno varstvo, lekarne, naravna zdravilišča, centri Za rehabilitacijo, centri za socialno delo, domovi za odrasle, zavodi za socialna vprašanja, zavodi za socialno zavarovanje idr.).

75. člen

Zbor delovnih ljudi v delovni organizaciji skliče predsednik delavskega sveta, predsednik zadružnega sveta oziroma njemu ustrezen funkcionar v organu upravljanja; v organizacijah združenega dela v sestavi delovne organizacije, ki nimajo takega organa, pa skli- če zbor vodja organizacije združenega dela, za katero se sklicuje poseben zbor (sklicatelj zbora).

Ce je sklican skupen zbor delovnih ljudi za dve ali več delovnih organizacij oziroma delovnih ali drugih skupnosti, je sklicatelj zbora predstavnik tiste organizacije oziroma skupnosti, v kateri je zbor sklican.

Zbori delovnih ljudi iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo biti sklicani v treh dneh od dneva kandidacijskih konferenc za volilno enoto.

76. člen

Pravico udeležiti se zbora, predlagati kandidate In caloCati na zboru delovnih ljudi v delovni organi1®

zaciji ali delovni skupnosti imajo samo delovni ljudje, ki delajo v delovni organizaciji oziroma v delovni skupnosti, za katero je sklican zbor, oziroma drugi delovni ljudje, ki imajo pravico udeležiti se zbora in splošno volilno pravico.

Pravico udeležiti se zbora, predlagati kandidata in odločati na zboru delovnih ljudi na fakultetah, umet- niških akademijah, visokih in višjih šolah imajo tudi redni študenti teh šol, ki imajo splošno volilno pravico, na zborih delovnih ljudi ла srednjih šolah pa tudi redni učenci take šole, ki imajo splošno volilno pravico.

77. člen

Zbor delovnih ljudi v delovni organizaciji oziroma v delovni skupnosti začne in ga do izvolitve predsedstva vodi sklicatelj.

78. člen

Poslanski kandidat za kakšen zbor delovnih skupnosti je vsak kandidat, ki ga je določila kandidacijska konferenca za volilno enoto.

Kandidat za kakšen zbor delovnih skupnosti, ki ga je. določila kandidacijska konferenca za volilno enoto, neha biti kandidat, če se zoper njegovo kandidaturo izjavi večina na zborih delovnih ljudi, ki obsegajo več kot polovico vseh delovnih ljudi, vpisanih v volilne

imenike na območju volilne enote.

Poslanski kandidat postane tudi vsak kandidat, či- gar kandidatura je bila sprejeta na zborih delovnih ljudi, ki obsegajo najmanj petino vseh delovnih ljudi, vpisanih v volilne imenike na območju volilne enote, ali je bila njegova kandidatura sprejeta najmanj na tretjini zborov.

79. člen

Ce se v smislu dragega odstavka 78. člena tega zakona določeno število zborov delovnih ljudi izjavi zoper kandidature vseh kandidatov, ki jih je določila kandidacijska konferenca za volilno enoto, in nobeden izmed kandidatov, predlaganih na zborih delovnih ljudi, ne izpolni pogoja iz tretjega odstavka 78. člena tega zakona, se ves postopek predlaganja kandidatov ponovi.

Kandidacijska konferenca za volilno enoto lahko predlaga nove kandidate tudi v primeru, če se je določeno število zborov delovnih ljudi izjavilo zoper kandidature vseh kandidatov, ki. jih je bila ona predlagala.

80. člen

Ce ni v členih 71 do 79 tega zakona drugače do- ločeno, se za zbore delovnih ljudi smiselno uporabljajo določbe členov 54 do 68 tega zakona.

2. Predlaganje kandidatov za poslance Zbora narodov 81. člen

V predlog liste kandidatov republiške oziroma pokrajinske konference Socialistične zveze se vpišejo vsi kandidati, za katere je glasovala večina navzočih čla- nov republiške oziroma pokrajinske konference Socia- listične zveze.

Predlog liste kandidatov republiške oziroma pokrajinske konference Socialistične zveze mora imeti najmanj toliko kandidatov, kolikor poslancev se voli v Zbor narodov v zadevni republiki oziroma pokrajini.

82. člen

Republiška oziroma pokrajinska konferenca Socia- listične zveze pošlje predlog liste kandidatov vsaki

(9)

občinski kandidacijski konferenci v republiki oziroma pokrajini.

83. Člen

Sejo občinske kandidacijske konference skliče, začne in jo do izvolitve predsedstva vodi predsednik občinske konference Socialistične zveze.

Seja občinske kandidacijske konference se lahko opravi le, če je navzočih večina članov konference.

84. člen

Občinska kandidacijska konferenca obravnava predlog liste kandidatov republiške oziroma pokrajinske konference Socialistično zveze in določa listo kandidatov.

Poleg kandidatov, ki jih je predlagala republiška oziroma pokrajinska konferenca Socialistične zveze, lahko vsak član občinske kandidacijske konference predlaga še druge kandidate. Ce podpre predlog najmanj desetina članov občinske kandidacijske konference, se vpiše tak kandidat v listo kandidatov, o katerih se glasuje.

85. člen

Ce so na občinski kandidacijski konferenci predlagani še drugi kandidati, se po končanem predlaganju kandidatov sestavi njihova lista, o kateri se glasuje, tako, da so najprej navedena imena kandidatov z liste, ki jo je določila republiška oziroma pokrajinska konferenca Socialistične zveze, nato pa imena kandidatov, ki so bili predlagani na občinski kandidacijski konferenci, in sicer po abecednem redu.

Glasuje se za vsakega predlaganega kandidata, in sicer po vrsti, kot so kandidati predlagani.

Glasovanje je tajno.

Na občinski kandidacijski konferenci je sprejela kandidatura vsakega kandidata, ki je dobil večino glasov navzočih članov.

Ko je končano glasovanje, naznani predsedujoči izid glasovanja, zapisnik o delu občinske kandidacijske konference pa pošlje republiški oziroma pokrajinski konferenci Socialistične zveze.

86. člen

Kandidat za poslanca Zbora narodov je vsak kandidat s predlagane liste kandidatov republiške oziroma pokrajinske konference Socialistične zveze ter vsak kandidat, predlagan na občinski kandidacijski konferenci, ki je dobil večino glasov navzočih članov ob- činskih kandidacijskih konferenc, in sicer najmanj v tretjini občin zadevne republike oziroma pokrajine.

Predlog liste kandidatov za poslance Zbora narodov vloži republiška oziroma pokrajinska konferenca Socialistične zveze pri republiški oziroma pokrajinski republiški komisiji petnajst dni pred dnem, ki je do- ločen za volitve poslancev Zbora narodov v republiški oziroma pokrajinski skupščini. Predlogu liste kandidatov priloži tudi pismene izjave kandidatov, da spreje- majo kandidaturo.

Predlog liste kandidatov iz drugega odstavka tega člena se sestavi tako. da se najprej navedejo imena kandidatov z liste, ki jo je določila republiška oziroma pokrajinska konferenca Socialistične zveze, nato pa imena kandidatov, ki so bili predlagani na občin- skih kandidacijskih konferencah in so dobili potrebno večino na občinskih kandidacijskih konferencah iz pr-

vega odstavka tega člena, Imena kandidatov, predlaganih na občinskih kandidacijskih konferencah, se navedejo po abecednem redu.

87. člen

Ce na občinskih kandidacijskih konferencah v republiki oziroma pokrajini ne dobi potrebne večine glasov toliko kandidatov, kolikor se voli poslancev v Zbor narodav, se za število kandidatov, ki manjkajo, ponovi ves kandidacijski postopek.

Ce niti v ponovnem kandidiranju ni kandidiranih toliko kandidatov, da bi bila zasedena preostala poslanska mesta, predlaga in določi republiška oziroma pokrajinska konferenca Socialistične zveze za neza- sedena poslanska mesta nove kandidate.

Predlog novih kandidatov za preostala poslanska mesta pošlje republiška oziroma pokrajinska konferenca Socialistične zveze naravnost republiški oziroma pokrajinski volilni komisiji, in sicer najmanj pet dni pred dnem, ki je določen za volitve poslancev Zbora narodov v republiški oziroma pokrajinski skupščini.

88. člen

Ko ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz 86. člena tega zakona najmanj za toliko kandidatov, kolikor se voli poslancev, potrdi republiška oziroma pokrajinska volilna komisija predlagano listo kandidatov za poslance Zbora narodov.

Republiška oziroma pokrajinska volilna komisija pošlje potrjeno listo kandidatov republiški oziroma pokrajinski skupščini.

89. člen

Zapisnik o delu občinske kandidacijske konference obsega zlasti: navedbo občine, dan in uro začetka seje in kraj, kjer je bila seja; koliko je skupaj članov ob- činske kandidacijske konference in koliko jih je bilo navzočih; ime in priimek kandidatov; koliko udele- žencev konference je glasovalo; koliko glasov je dobil vsak posamezen kandidat; kateri kandidati so bili sprejeti in s kolikšnim številom glasov.

IV. poglavje POTRJEVANJE KANDIDATUR

1. Potrjevanje kandidatur za poslance Družbeno-poli- tičnega zbora

90. člen

Občinska volilna komisija ugotovi takoj po preje- mu predloga kandidature, ali je predlog vložen v do- ločenem roku in sestavljen po določbah tega zakona.

Ce ugotovi samo formalne pomanjkljivosti, pokliče občinska volilna komisija najpozneje v 24 urah po pre- jemu predloga vlagatelje, naj jih v treh dneh odpravijo.

Ko občinska volilna komisija na podlagi predlogov kandidatur, prejetih od zborov volivcev, ugotovi, da predlagani kandidat izpolnjuje pogoje iz 69. člena tega zakona, ga v 24 urah pokliče, naj do preteka roka za potrditev kandidature pošlje pismeno izjavo, da sprejema kandidaturo.

Ce občinska volilna komisija ugotovi, da je bil predlog kandidature vložen po preteku roka za vloži- tev predloga kandidatur na potrditev, ali če kandidat ne ravna po tretjem odstavku tega člena, zavrne komisija z odločbo predlog kandidature.

(10)

Stran 90. — Številka 3. URADNI LIST SFRJ 91. člen

Ce v predlogu kandidature ni formalnih pomanjkljivosti oziroma če so bile ugotovljene pomanjkljivosti v določenem roku odpravljene in so izpolnjeni pogoji iz tega zakona, potrdi občinska volilna komisija

kandidaturo.

92. člen

Ce občinska volilna komisija ugotovi, da glede posameznih ali glede vseh kand.datov niso izpolnjeni pogoji iz členov 50 in 69 tega zakona, ugotovi to z ob- razloženo odločbo in vroči odločbo o zavrnitvi kandidature vlagatelju predloga.

93. člen

Odločbo o potrditvi predloga kandidature ali o nje- govi zavrnitvi mora izdati občinska volilna komisija najpozneje v 43 urah po preteku roka za vložitev predlogov kandidatur v potrditev oziroma v 48 urah po preteku roka, določenega vlagateljem kandidature za odpravo pomanjkljivosti. ,

V odločbi o potrditvi predloga kandidature nave- de komisija, katerega dne in ob kateri uri je za ustreznega kandidata prejela kandidaturo in katera je to po vrsti kandidatura.

Občinska volilna komisija potrdi najprej kandidature, ki jih je določila kandidacijska konferenca za volilno enoto, in sicer po vrsti, kot jih je ta določila, nato pa morebitne kandidature zborov volivcev, in sicer po vrsti, kot so bile pri njej vložene.

94. člen

Občinska volilna komisija objavi v svojih uradnih prostorih za vsak predlog kandidature takoj po nje- govi potrditvi, da je potrjen. Ta objava nadomešča vročitev odločbe o potrditvi predloga kandidature.

Odločbo o potrditvi kandidature pošlje občinska volilna komisija Zvezni volilni komisiji preko pristojne republiške volilne komisije.

95. člen

Ce do preteka roka za vložitev predlogov kandidatur ni predložena v potrditev nobena kandidatura ali če so vsi vloženi predlogi kandidatur zavrnjeni, se smejo na kandidacijski konferenci za volilno enoto oziroma na zborih volilcev naknadno, vendar le do dese- tega dne pred volitvami, predlagati novi kandidati.

96. člen

Ce umre kandidat, čigar kandidatura je bila potrjena, lahko predlaga kandidacijska konferenca za volilno enoto oziroma zbor volivcev, ki je predlagal kandidaturo, namesto umrlega kandidata občinski volilni komisiji v potrditev novega kandidata.

Na način iz prvega odstavka tega člena se ravna tudi, če kandidat, čigar kandidatura je potrjena, ne izpolnjuje pogojev za poslanskega kandidata.

Predlog kandidature v smislu prvega in drugega odstavka tega člena je treba vložiti pri občinski volilni komisiji najkasneje deset dni pred dnem, ki je dolo- čen za volitve.

97. člen

Vsak kandidat sme odstopiti od potrjene kandidature najpozneje sedem dni pred dnem, ki je določen za volitve.

Odstop od kandidature se poda pismeno pri pristojni občinski volilni komisiji,

Sreda, 22. januarja 1969.

Podanega odstopa od potrjene kandidature ni mo- goče umakniti.

98. člen

Ce je predlog kandidature zavrnjen ali če kandidat odstopi od kandidature ali umre in novi predlog kandidature ni vložen najmanj deset dni pred dnem volitev, se volitve opravijo določenega dne na podlagi preostalih potrjenih kandidatur.

Ce v primerih iz prvega odstavka tega člena ni nobenega potrjenega predloga kandidature, morajo biti volitve opravljene najkasneje trideset dni od dneva,

ki je določen za volitve.

V primerih iz drugega odstavka tega člena je treba vložiti predloge novih kandidatur najmanj deset dni pred dnem, ki je bil naknadno določen za volitve.

Volitve iz drugega odstavka tega člena razpiše občinska volilna komisija, ki določi tudi dan volitev.

99. člen

V primerih iz členov 96 in 98 tega zakona mora pristojna občinska volilna komisija glede določitve novih kandidatov, s takimi predlogi kandidatur kar najhitreje ravnati po določbah tega zakona o potr- jevanju kandidatur.

100 člen

Občinska volilna komisija objavi najmanj deset dni pred dnem, ki je določen za volitve poslancev, listo vseh potrjenih kandidatur z navedbo volilne enote, in sicer v vseh krajih na območju volilne enote.

Zvezna volilna komisija je dolžna najmanj deset dni pred dnem, ki je določen za volitve poslancev Družbeno-političnega zbora, objaviti v »Uradnem listu SFRJ« imena kandidatov, kot tudi volilne enote, v katerih so kandidirani.

2. Potrjevanje kandidatur za poslance zborov delovnih skupnosti

101. člen

Odločbo o potrditvi kandidatur z določeno listo kandidatov za vsak zbor delovnih skupnosti Zvezne skupščine pošlje občinska volilna komisija občinskim skupščinam in Zvezni volilni komisiji preko pristojne republiške volilne komisije.

102. člen

Glede potrjevanja in objavljanja kandidatur za poslance zborov delovnih skupnosti Zvezne skupščine se smiselno uporabljajo določbe členov 90 do 100 prvi odstavek tega zakona.

3. Potrjevanje kandidatur za poslance Zbora narodov 103. člen

Republiška oziroma pokrajinska volilna komisija ugotovi, ali je predlog liste kandidatov za poslance Zbora narodov sestavljen po določbah tega zakona in ali so občinske kandidacijske konference pravilno rav- nale.

Ce republiška oziroma pokrajinska volilna komisija ugotovi, da predlog liste kandidatov izpolnjuje pogoje iz tega zakona, ga potrdi.

(11)

v 104. 61en

Ce republiška oziroma pokrajinska komisija ugotovi v predlogu liste kandidatov samo formalne pomanjkljivosti, pokliče najpozneje v 24 urah po preje- mu predloga vlagatelje, naj jih v sedmih dneh odpravijo.

105. člen

Ce republiška oziroma pokrajinska volilna komisija ugotovi, da glede posameznih ali glede vseh kandidatov niso izpolnjeni pogoji iz 86. člena tega zakona, ugotovi to z obrazloženo odločbo in vroči odločbo o zavrnitvi kandidature posameznih ali vseh kandidatov vlagatelju predloga liste kandidatov.

106. člen

Glede potrjevanja kandidatur za poslance Zbora narodov Zvezne skupščine se smiselno uporabljajo do- ločbe členov 95 do 97 tega zakona.

V. poglavje VOLITVE POSLANCEV

1. Volitve poslancev Družbeno-političnega zbora a) Volišča in volilni material

107. člen

Glasovanje pri volitvah za poslance Družbeno- -političnega zbora se opravlja na voliščih, ki jih dolo- či občinska volilna komisija na predlog pristojnega občinskega organa. Občinska volilna komisija določi volišča najmanj petnajst dni pred dnevom volitev.

108. člen

Vsakemu volišču v občini se določi zaporedna šte- vilka.

Najmanj pet dni pred dnevom volitev razglasi ob- činska volilna komisija na vseh voliščih v volilni enoti, katera volišča so določena in kateri volivci glasujejo na posameznih voliščih.

109. člen

Volišča se določijo tako, da glasuje: na posamez- nem volišču približno petsto vpisanih volivcev. V bolnišnicah, sanatorijih, porodnišnicah, invalidskih do- movih in podobnih zavodih, v katerih je več kot petin- dvajset volivcev, se določi posebno volišče.

Za volišče se določi poseben prostor.

V prostoru, kjer se glasuje, se uredi vsaj eden, po možnosti pa tudi več prostorov, ki morajo biti od- deljeni tako, da nihče iz drugega dela prostora ne more videti, kako volivec izpolnjuje glasovnico.

110. člen

Občinska volilna komisija pripravi pravočasno za območje volilne enote potrebno število glasovnic ter drug volilni material.

111. člen Vsaka glasovnica obsega:

1) navedbo volilne enote;

2) ime in priimek kandidata za poslanca Družbe- no-političnega zbora.

Na glasovnici se napišejo imena kandidatov, in sicer po vrsti, kakor je pristojna občinska volilna komisija potrdila njihove kandidature.

Pred imenom vsakega kandidata se postavi zaporedna številka.

Občinska volilna komisija overi vsako glasovnico s svojim pečatom.

112. člen

Pristojni občinski organ mora izročiti na dan pred volitvami volilnemu odboru potreben material za glasovanje (glasovalne skrinjice, glasovnice, izpisek iz stalnega volilnega imenika, razglase volilne komisije), volilni odbor pa mora istega dne ugotoviti, ali so bile vse za glasovanje potrebne priprave pravilno oprava l.iene, in napraviti o tem zapisnik.

b> Glasovanje 113. člen

Na dan volitev ob 7. uri se zbere volilni odbor v prostoru, ki je določen za glasovanje, in napravi zapisnik o tem, v kakšnem stanju sta prostor in glaso- valni material; zapisnik podpišejo vsi člani volilnega odbora in navzoči predstavniki kandidatov.

Takoj nato razglasi predsednik volilnega odbora, da se začenja glasovanje.

114. člen

Ves čas glasovanja morajo biti navzoči vsi člani volilnega odbora oziroma njihovi namestniki. Ce kak- šen predstavnik kandidata zapusti volišče, se to vpiše v zapisnik, glasovanje pa se nadaljuje brez njega.

115. člen

Predsednik volilnega odbora skrbi s pomočjo drugih članov za red in mir med glasovanjem. Ce je potrebno, zahteva pomoč pripadnikov milice. Ti so, ko pridejo na volišče, pod njegovim vodstvom.

Nihče ne sme stopiti na volišče z orožjem, razen v primeru iz prvega odstavka tega člena, in tudi ne z nevarnim orodjem.

llfi. člen

V prostoru, v katerem se glasuje, ne sme biti hkrati več kot deset volivcev.

Ob izročitvi glasovnice mora predsednik volilnega odbora pojasniti volivcu, kako se glasuje.

Ce volivec to zahteva, so člani volilnega odbora dolžni mu znova pojasniti način glasovanja, posebno pa morajo paziti, da volivca nihče ne ovira pri izpol- nitvi glasovnice in da je popolnoma zagotovljena tajnost glasovanja.

117. člen

Ko volivec dobi glasovnico, odide v ograjeni prostor, ki je določen za izpolnjevanje glasovnic.

Volivec sme glasovati samo za kandidate, katerih imena so na glasovnici.

Volivec sme glasovati samo za enega kandidata.

Ko izpolni glasovnico tako, da obkroži zapored- no številko pred imenom kandidata, za katerega želi

(12)

S Vran 92. — Številka 3. URADNI LIST SFRJ Sreda, 22. januarja 1939.

glasovati, spusti volivec prepognjeno glasovnico v glasovalno skrinjico.

Ko volivec glasuje, mora oditi z volišča.

118. člen

Volivec, ki zaradi kakšne telesne napake ali zato, ker ni pismen, ne bi mogel glasovati tako, kot je določeno v 117. členu tega zakona, ima pravico pripe- ljati s seboj pred volilni odbor nekoga, ki naj namesto njega izpolni glasovnico oziroma spusti glasovnico v glasovalno skrinjico. O tem odloči volilni odbor in zapiše to v zapisnik.

119. člen

Volilni odbor ne sme odreči glasovanja nikomur, kdor je vpisan v izpisku iz volilnega imenika, in tudi ne nikomur, ki lahko po tem zakonu glasuje s potrdilom. Ce ima kakšen član volilnega odbora ali predstavnik kandidata glede posameznega volivca kakšno pripombo, se to zapiše v zapisnik.

Ce pride glasovat kakšen volivec, na čigar ime je že kdo glasoval, naroči predsednik volilnega odbora, naj se njegovo ime in priimek ter poklic in prebiva- lišče vpišejo v zapisnik o glasovanju, vendar mu ne dovoli glasovati.

120. člen

Volivec, kd na dan volitev ni v tistem kraju, v katerem je vpisan v volilni imenik, lahko glasuje v kraju, v katerem je na dan volitev, vendar samo v volilni enoti, v kateri ima stalno prebivališče, in sicer s potrdilom pristojnega občinskega organa, da je vpisan v volilni imenik.

Potrdila iz prvega odstavka tega člena se smejo izdajati od razpisa volitev do treh dni pred volitvami.

Pri izdaji takega potrdila se zaznamuje v volilnem imeniku, da je bilo zadevni osebi izdano potrdilo.

V zapisnik o glasovanju se zapiše ime in priimek vsakega volivc?, ki je glasoval s potrdilom, ne da bi bil vpisan v volilni imenik za to volišče.

121. člen

Glasovanje traja nepretrgoma do 19. ure. Samo zaradi nereda sme volilni odbor ustaviti glasovanje za toliko časa, dokler se ne napravi red. V zapisnik o glasovanju se vpiše, za koliko časa je moralo biti glasovanje ustavljeno in zakaj.

Ob 19. uri se volišče zapre in se nihče več ne sme pustiti notri, vendar pa se dovoli glasovanje volivcem, ki so že na volišču. Ce je bilo glasovanje zaradi nereda ustavljeno več kot, za eno uro, se podaljša za toliko časa, za kolikor je bilo ustavljeno dalj kot za eno uro.

122. H en

Med glasovanjem se piše zapisnik; vanj se vpisujejo vse okoliščine, ki so pomembne za glasovanje.

Člani volilnega odbora in predstavniki kandidatov lahko zahtevajo, naj se posamezne okoliščine vpišejo v zapisnik.

V zapisnik se vpišejo tudi vsa po tem zakonu ali po kazenskem zakoniku kazniva dejanja, ki so bila storjena na volišču, ter navedejo ime in priimek'ter poklic in prebivališče storilcev.

Vsi člani volilnega odbora morajo podpisati zapisnik. Podpišejo ga tudi predstavniki kandidatov, če pa ga ne podpišejo, je zapisnik veljaven tudi brez njihovih podpisov.

Vsak član volilnega odbora oziroma predstavnik kandidata lahko da na zapisnik svoje posebno mnenje ali pripombe k zapisniku.

c) Ugotavljanje izida glasovanja na voliščih 123. člen

Ko je glasovanje končano, volilni odbor najprej prešteje neuporabljene glasovnice in jih da v poseben ovitek, ki ga zapre in zapečati.

Nato ugotovi volilni odbor po izpisku iz volilnega imenika in na podlagi potrdil, koliko volilcev je vsega skupaj glasovalo. Potem odpre glasovalno skrinjico in začne šteti glasove. Glasovi se preštevajo takole: predsednik volilnega odbora jemlje iz glasovalne skrinjice glasovnice drugo za drugo in z vsake glasovnice prebere ime kandidata, za katerega je volivec glasoval, posebej pa odlaga neveljavne glasovnice; eden od čla- nov volilnega odbora zapisuje za vsakega kandidata posebej, koliko je dobil glasov ter koliko glasovnic je neveljavnih. Vsako prebrano glasovnico izroča predsednik drugemu članu volilnega odbora.

Predsednik pokaže vsako glasovnico tudi pred- stavniku kandidata, če to zahteva.

Neveljavne so tiste glasovnice, na katerih je ob- krožena zaporedna številka pred imeni več kot enega kandidata, glasovnice, na katerih so vpisana in obkro- žena nova imena, neizpolnjene glasovnice in glasovnice, ki so tako izpolnjene, da se ne da zanesljivo ugotoviti, za katerega kandidata je volivec glasoval.

Ce se pokaže razlika med številom glasov po izpisku iz volilnega imenika oziroma med seštevkom tega števila in števila volivcev, ki so glasovali s potrdilom, ter med številom glasov po glasovnicah, velja izid glasovanja po glasovnicah.

124. člen

Ko volilni odbor ugotovi izid glasovanja, vpiše v zapisnik o glasovanju zlasti: koliko je bilo po izpisku iz volilnega imenika volivcev na tem volišču; koliko jih je glasovalo po izpisku iz volilnega imenika; koliko s potrdilom in koliko vseh skupaj; koliko glasov je dobil vsak posamezen kandidat in koliko glasovnic je bilo neveljavnih. V zapisnik s€ vpišejo tudi posebna mnenja članov volilnega odbora.

Zapisnik podpišejo vsi člani volilnega odbora in navzoči predstavniki kandidatov.

Vsak član volilnega odbora in predstavnik kandidata lahko da pripombe k zapisniku.

Predstavnikom kandidatov se izda na njihovo zah- tevo potrdilo o izidu glasovanja.

Predsednik volilnega odbora razglasi izid glasovanja pred poslopjem, v katerem je bilo glasovanje.

125. člen

Po končanem štetju glasov da volilni odbor zapisnik z izpiskom iz volilnega imenika, potrdila, s katerimi so glasovali volivci, ki niso bili vpisani v volilni imenik za zadevno volišče, uporabljene glasovnice in neuporabljene glasovnice — te posebej — v poseben ovitek.

Volilni odbor nato kar najhitreje in po najkrajši poti dostavi ovitek z volilnimi spisd pristojni občin- ski volilni komisiji tako, kot to določi Zvezna volilna komisija.

126. člen

Ko je ugotavljanje izida glasovanja končano, najpozneje pa drugi dan, mora volilni odbor vrniti volilni material organu, od katerega ga je dobil.

(13)

d) Glasovanje oseb, ki služijo vojaški rok ali so na vojaških vajah, in glasovanje članov posadk na morskih in rečnih ladjah trgovske mornarice, ki so na dan

glasovanja izven teritorialnih voda Jugoslavije 127. člen

Osebe, ki služijo vojaški rok ali so na vojaških vajah, glasujejo na splošnih volitvah poslancev v Druž- beno-politični zbor za poslanske kandidate tiste volilne enote, v kateri imajo stalno prebivališče. Ti glasujejo za poslanske kandidate za Družbeno-politični zbor v ustrezni volilni enoti po seznamu kandidatur, ki je objavljen v »Uradnem listu SFRJ«.

Na ponovnih in nadomestnih volitvah poslancev v Družbeno-politični zbor glasujejo osebe, ki služijo vojaški rok ali so na vojaških vajah, v kraju, v katerem so vpisane v volilni imenik, če so na dan volitev v tem kraju.

128. člen

Določene zadeve v zvezi z izvedbo volitev v vojaš- kih enotah oziroma v vojaških zavodih vodi posebna volilna komisija, ki jo na predlog Državnega sekretari- ata za narodno obrambo imenuje Zvezna volilna komisija. Komisijo sestavljajo predsednik in štirje člani.

Na volitvah poslancev Družbeno-političnega zbora v vojaških enotah in v vojaških zavodih se glasuje na voliščih, ki jih na predlog starešine vojaške enote oziroma vojaškega zavoda določi občinska volilna komisija za območje, na katerem je vojaška enota oziroma vojaški zavod.

Glasovanje na voliščih v vojaških enotah in v vo- jaških zavodih vodijo volilni odbori; odbor ima vsaka vojaška enota oziroma vojaški zavod. Člane volilnih odborov imenuje na predlog starešine vojaške enote oziroma vojaškega zavoda občinska volilna komisija za območje, na katerem je vojaška enota oziroma vo- jaški zavod.

129. člen

Zvezna volilna komisija mora najmanj deset dni pred dnem, ki je določen za glasovanje v vojaških enotah oziroma v vojaških zavodih, poslati komisiji iz prvega odstavka 128. člena tega zakona potrebno šte- vilo neizpolnjenih glasovnic, overjenih z njenim pe- čatom, in potrebno število ovitkov in obrazcev zapisnika o delu volilnih odborov.

Komisija iz prvega odstavka 128. člena tega zakona pošlje vsakemu volilnemu odboru toliko neizpolnjenih glasovnic in ovitkov, kolikor volivcev je vpisanih v volilni imenik vojaške enote oziroma vojaškega zavoda.

Volilni odbor mora pred dnem, ki je določen za glasovanje, vpisati na glasovnice za vsakogar, ki služi vojaški rok oziroma ki je na vojaških vajah, ime volilne enote, na katere območju je njegovo prebivališče, in imena kandidatov za poslanca Družbeno-političnega zbora v tej volilni enoti po seznamu potrjenih kandidatur, ki so bile objavljene v »Uradnem listu SFRJ«.

Osebe, ki služijo vojaški rok ali so na vojaških vajah, glasujejo po volilnem imeniku, sestavljenem za vojaško enoto oziroma vojaški zavod.

130. člen

Skupaj z glasovnico dobi volivec tudi ovitek, na- slovljen na občinsko volilno komisijo tiste volilne eno-

te, na katere območju je občina, v kateri ima stalno prebivališče oseba, ki služi vojaški rok ali je na vo- jaških vajah.

Ko Jzpolni glasovnico, jo volivec dene v ovitek, ovitek zapre in zalepi in ga nato spusti v glasovalno skrinjico.

Volilni odbor pošlje takoj po končanem glasovanju vse ovitke z glasovnicami občinskim volilnim komisijam iz prvega odstavka tega člena, zapisnik o delu volilnega odbora, volilni imenik in neuporabljene glasovnice pa pošlje priporočeno komisiji iz prvega odstavka 128. člena tega zakona.

131. člen

Pri ugotavljanju volilnega izida za volilno enoto upošteva občinska volilna komisija tudi vse izpolnjene glasovnice, ki jih prejme od volilnih odborov iz vojaških enot in od vojaških zavodov v 24 urah, ra- čunano od ure, ko je bilo končano glasovanje. Glasov- nice, ki jih prejme po tem roku, pošlje občinska volii- na komisija naravnost Zvezni volilni komisiji.

132. člen

Glede načina glasovanja vojaških oseb, ki služijo vojaški rok ali so na vojaških vajah, se uporabljajo določbe členov 113 do 119 ter 121 in 122 tega zakona, če ni v členih 127 do 131 tega zakona drugače dolo- čeno.

133. člen

Člani posadk morskih in rečnih ladij trgovske mornarice, ki so na dan glasovanja zunaj teritorialnih voda Jugoslavije, glasujejo na splošnih volitvah v Družbeno-politični zbor za poslanske kandidate tista volilne enote, v kateri ima sedež gospodarska organizacija, ki ji pripada ladja. Vsi volivci glasujejo na volišču, ki se ustanovi na ladji, in sicer na podlagi izpiska iz volilnega imenika, v katerem so vpisani člani posadke.

Predsednika in člane volilnega odbora na takih ladjah imenuje občinska volilna komisija, na katere območju ima sedež gospodarska organizacija, ki ji pripada ladja, in sicer izmed članov njene posadke.

134. člen

Občinska volilna komisija, ki ima na njenem ob- močju sedež gospodarska organizacija, kateri pripada morska ali rečna ladja, ki je na dan volitev izven teritorialnih voda Jugoslavije, pošlje najmanj deset dni pred dnem, ki je določen za glasovanje, volilnim odborom na teh ladjah potrebno število neizpolnjenih glasovnic, overjenih s svojim pečatom.

Ce zaradi velike oddaljenosti od Jugoslavije po- sameznim volilnim odborom ni mogoče pravočasno do- staviti glasovnic, lahko Zvezna volilna komisija pooblasti volilne odbore na takih voliščih, da sami na- pravijo glasovnice, s katerimi se bo glasovalo.

135. člen

Glede glasovanja in dela volilnih odborov na morskih in rečnih ladjah trgovske mornarice, ki so na dan volitev izven teritorialnih voda Jugoslavije, se uporabljajo določbe členov 113 do 119, 121 in 122 ter tretjega odstavka 129. člena in 130. člena tega zakona, s pristavkom, da mora volilni odbor v enem samem ovitku vse glasovnice poslati takoj občinski volilni komisiji, na katere območju ima sedež gospodarska organizacija, ki ji pripada ladja.

Ce zaradi velike oddaljenosti od Jugoslavije posamezni volilni odbori na morskih in rečnih ladjah ne