(1)Si U RAD N 1 LIST SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUCOSLAVIJE »URADNI LIST SFRJ« izhaja v srbsko- hrvatski oziroma hrvatskosrbskl, slo- venski in makedonski izdaji

(1)

Si U RAD N 1 LIST SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUCOSLAVIJE

»URADNI LIST SFRJ« izhaja v srbsko- hrvatski oziroma hrvatskosrbskl, slo- venski in makedonski izdaji. — Oglasi po ceniku. — Žiro račun pri Narodni ban- ki za naročnino in za posebne izdaje

101 13-602-22, za oglase 101-13-602-31.

Sreda, 17. julija 1963.

BEOGRAD

ŠTEVILKA 28. LETO XIX

C^na te Številke je 80.— din. — Naroč- nina za leto 1963 znaša 2.300 — dinarjev, za Inozemstvo pa 3.300,— dinarjev. — Uredništvo: Ulica Jovana Klstiča Št. 1.

Pošt. predal 226 — Telefoni: centrala 50-931. 50.932. 50-933 In 51-661; naročnlnskl oddelek 51-732. prodajni oddelek 51-671.

425. 426.

Na podlagi 2. točke prvega odstavka 217. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije izdajam

UKAZ

O RAZGLASITVI SKLEPA ZVEZNE SKUPŠČINE O IZVOLITVI ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA

Razglaša se sklep Zvezne skupščine o izvolitvi Zveznega izvršnega sveta, ki ga je sprejel Zvezni zbor na svoji seji dne 30. junija 1963.

P. R. št. 3.

Beograd, 1. julija 1963.

Predsednik republike:

Josip Broz Tito s. r.

Na podlagi 3. alinee 178. člena in prvega odstavka 216. člena ustave Socialistične Federativne Republike Jugoslavije je sprejela Zvezna skupščina na seji Zvez- nega zbora dne 30. junija 1963

SKLEP

O IZVOLITVI ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA Izvoli se Zvezni izvršni svet v sestavi:

predsednik Petar Stambolič podpredsednik Boris Kraigher podpredsednik Miloš Minić podpredsednik Veljko Zeković člani: Jakov Blaževič dr. Jože Brilej Fadilj Hodža Avdo H urno Radojka Katić Milutin Moraća Svetislav Stefanovič Bcirko Temeljkovski Zvezna skupščina

AS št. 3/1.

Beograd, 30. junija 1963.

Predsednik Zvezne skupščine;

Edvard Kardelj s. r-- Predsednik

Zveznega zbore«

Mijalko Todorović s. r.

Na podlagi 17. člena zakona o organizaciji in delu Zveznega izvršnega sveta (»Uradni list SFRJ«, št.

14/63) izdaja Zvezni izvršni svet SKLEP

, O IMENOVANJU PREDSEDNIKOV IN ČLANOV OD- BOROV ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA I. Za predsednika in člane Odbora Zveznega iz- vršnega sveta za notranjo politiko se imenujejo:

za predsednika:

1. Svetislav Stefanovič, član Zveznega izvršnega sveta;

za člane:

2. Risto Džunov, zvezni sekretar za delo;

3. Franc Hočevar, zvezni javni tožilec;

4. Vojin Lukić, zvezni sekretar za notranje zadeve;

5. Moma Markovič, zvezni sekretar za zdravstvo in socialno politiko;

6. Milan Milutinovič, direktor Inštituta za krimi- nološka in kriminalistična raziskovanja;

7. Ivan Miškovič, general-major Jugoslovanske ljudske armade;

8. Amold Rajh, zvezni sekretar za pravosodje;

9. Lidija Sentjurc, predsednik Komisije za organizacijska in kadrovska vprašanja Izvršnega odbora Zveznega odbora SZDLJ;

10.—15. predsedniki odborov za notranjo politiko izvršnih svetov socialističnih republik.

11. Za predsednika in člane Odbora Zveznega iz- vršnega sveta za gospodarstvo se imenujejo:

za predsednika:

1. Boris Kraigher, podpredsednik Zveznega izvrš- nega sveta;

za člane:

2. Filip Bajkovič, zvezni sekretar za industrijo;

3. Dušan Bogdanov, podpredsednik Zvezne gospodarske zbornice; ,

4. Anton Bole, podpredsednik Zvezne gospodarske zbornice;

5. Marin Cetinič, zvezni sekretar za promet in zveze;

6. Risto Džunov, zvezni sekretar za delo;

7. Nikola Džuverovič, zvezni sekretar za zunanjo trgovino;

8. Kiro Gligorov, zvezni sekretar za finance;

9. Jože Ingolič, zvezni sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo;

.

(2)

Stran 630. — Številka 28. URADNI LIST SFRJ Sreda, 17. julija 1963.

10. Mirko Jamar, direktor v Zveznem zavodu za gospodarsko planiranje;

11. Radojka Katic, član Zveznega izvršnega sveta;

12. Dragutin KosOvae. zvezni sekretar za trgovino;

13. Nikola Miljanic, guverner Narodne banke Ju- goslavije;

14. Hakija Pozderac, zvezni sekretar za splošne gospodarsko zadeve;

15. Borivoje Romić, tajnik Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije.

Ш. Za predsednika in člane Odbora Zveznega iz- vršnega sveta za družbeni plan se imenujejo:

za predsednika;

1. Miloš Minić, podpredsednik Zveznega izvršnega sveta;

za člane:

2. Jakov Blažević, predsednik Zvezne gospodarske zbornice;

3. Nikola Džuverović, zvezni sekretar za zunanjo trgovino;

4. Kiro Gligorov, zvezni sekretar za finance;

5. Nikola Mineev, generalni direktor Zveznega zavoda za gospodarsko planiranje;

6. Nikola Miljanic, guverner Narodne banke Ju- goslavije;

7. Hakija Pozderac, zvezni sekretar za splošne gospodarsko zadeve;

8. Borivoje Romić, tajnik Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije;

9.—14. predsedniki odborov za družbeni plan iz- vršnih svetov socialističnih republik.

Dela odbora se udeležujejo tudi drugi državni sekretarji in zvezni sekretarji, oziroma njihovi namest- niki, kadar so na dnevnem redu vprašanja z delovnega področja teh sekretariatov.

IV. Za predsednika in člane Odbora Zveznega iz- vršnega sveta za ekonomske odnose s tujino se imenujejo:

za predsednika:

1. Jože Brile j, član Zveznega izvršnega sveta;

za člane:

2. Dušan Dragosavac, podpredsednik Zvezne' gospodarske zbornice;

3. Nikola Džuverovič, zvezni sekretar za zunanjo trgovino;

4. Toma Granfil, generalni direktor Jugoslovanske banke za zunanjo trgovino;

5. Vojin Guzina, pomočnik državnega sekretarja za zunanje zadeve;

6. Vinko Hafner, državni podsekretar v Zveznem sekretariatu za industrijo;

7. Borivoje Jelič, direktor v Zveznem zavodu za gospodarsko planiranje;

8. Milka Kufrin, predsednik Komiteja za turizem;

9. Leo Mates, direktor Inštituta za mednarodno politiko in gospodarstvo;

10. Isak Sion, viceguverner Narodne banke Jugo- slavije;

11. ing. Josip Zmajič, direktor Zveznega zavoda za mednarodno tehnično sodelovanje;

12. državni podsekretar v Zveznem sekretariaitu za finance.

B. št. 76.

Zvezni izvršni svet

Predsednik:

Petar Stambolic s. r.

427.

Na podlagi 20. člena zakona o organizaciji in dela Zveznega izvršnega sveta (»Uradni list SFRJ« št. 14/63) ifcdaja Zvezni izvršni svet

SKLEP

O IMENOVANJU PREDSEDNIKA IN ČLANOV AD- MINISTRATIVNE KOMISIJE ZVEZNEGA IZVRŠ-

NEGA SVETA

V Administrativno komisijo Zveznega izvršnega sveta se imenujejo:

za predsednika:

1. Fadilj Hodža, član Zveznega izvršnega sveta;

za člane:

2. Radojka Katič, član Zveznega izvršnega sveta;

3. Milutin Morača, član Zveznega izvršnega sveta;

4. Zoran Polič, zvezni sekretar za proračun in organizacijo uprave;

5. Svetislav Stefanović, član Zveznega izvršnega sveta in

6. Borko Temelkiovski, član Zveznega izvršnega sveta.

B. št. 77.

Predsednik:

428.

Na podlagi 20. člena zakona o organizaciji in delu Zveznega izvršnega sveta (»Uradni list SFRJ« št.

14/63) izdaja Zvezni izvršni svet SKLEP

O IMENOVANJU PREDSEDNIKA IN ČLANOV KO- MISIJE ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA ZA KADRE V Komisijo Zveznega izvršnega sveta za kadre se imenujejo:

za predsednika:

1. Borko Temelkovski, član Zveznega izvršnega sveta;

za člane:

2. Fadilj Hodža, član Zveznega izvršnega sveta;

3. Vlado Ivkovič, načelnik Uprave za personalne zadeve Zveznega izvršnega sveta;

4. Radomir Komatina, generalni direktor Službe družbenega knjigovodstva;

5. Stane Markič, tajnik Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije;

(3)

Sreda, 17. julija 1963. URADNI LIST, SFRJ 6. Grujo Novaković, generalni sekretar v Držav-

nem sekretariatu za zunanje zadeve;

7. Zoran Polic, zvezni sekretar za proračun in organizacijo uprave;

8. dr. Milivoj Rukavina, sekretar Zveznega izvrš- nega sveta;

9.—14. predsedniki komisij za kadre izvršnih svetov socialističnih republik.

B. št. 78.

Predsednik;

429.

Na podlagi 5. in 21. člena zakona o organizaciji in delu Zveznega izvršnega sveta (»Uradnj list SFRJ«

št. 14/63) izdaja Zvezni izvršni svet SKLEP

O IMENOVANJU PREDSEDNIKA IN ČLANOV EKO- NOMSKEGA SVETA ZVEZNEGA IZVRŠNEGA

SVETA

V Ekonomski svet Zveznega izvršnega sveta se imenujejo:

za predsednika:

1. dr. Zoran Pjanlć, profesor Ekonomske fakultete v Beogradu;

za člane:

2. dr. Aleksander Bajt, izredni profesor Pravne fakultete v Ljubljani;

3. dr. Ljubomir Bakič, profesor Ekonomske fakultete v Sarajevu;

4. dr. Mara Bešter, docent Ekonomske fakultete v Ljubljani;

5. Stevan Blagojević, direktor Inštituta za eko- nomiko investicij;

6. dr. Ksente Bogoev, profesor Ekonomske fakultete v Skopju; ;

7. dr. Savka Babčević, izredni profesor Ekonom- ske fakultete v Zagrebu;

8. Radivoje Davidovič, profesor Ekonomske fakultete v Beogradu;

9. dr^ Mirčeta Durović, dekan Ekonomske fakultete v Titogradu;

10. dr. Lev Geržinič, direktor Ekonomskega inšti- tuta v Ljubljani;

11. Drago Gorupič, pomočnik direktorja Ekonom- skega inštituta v Zagrebu;

12. dr. Hasan Hadždomerovič, direktor Ekonom- skega inštituta v Sarajevu;

13. dr. Branko Horvat, višji znanstveni sodelavec v Zveznem zavodu za gospodarsko planiranje;

14. Borisi a v JovLc, svetnik v Gospodarski zbornici SR Srbije;

15. dr. Miladin Korač, izredni profesor Ekonom- ske fakultete v Beogradu;

16. dr. Stane Krašovec, redni profesor Ekonomske fakultete v Ljubljani;

17. dr. Rihard Lang, direktor Ekonomskega inšti- tuta v Zagrebu;

18. dr. Miloš Macura, direktor Zveznega zavoda za statistiko;

Številka 28. — Stran 531.

19. dr. Ivan Maksimović, profesor Pravne fakultete v Beogradu;

20. dr. Ljubisav Marković, član Ideološke komisije CK ZK Srbije;

21. dr. Kosta Mihajlovič, direktor Ekonomskega in- , štituta SR Srbije v Beogradu;

22. dr. Kiril Miljovski, profesor Ekonomske fakultete v Skopju;

23. dr. Stojan Novakovič, direktor Promo nega in- štituta;

24. Svetolik Popovič. direktor Inštituta za ekono- miko kmetijstva v Beogradu;

25. dr. Miloš Samardžija, profesor Pravne fakultete v Beogradu;

26. Janez Stanovnik, profesor Ekonomske fakultete v Ljubljani;

27. dr. Vladimir Stipetić, izredni profesor Ekonom- ske fakultete v Zagrebu;

28. dr. Radmila Stojanovič. dekan Ekonomske fakultete v Beogradu;

29. Kemal Tarabar, ekonomski svetnik Železarne v .Zenici;

30. dr. Dolfe Vogelnik, profesor Ekonomske fakultete v Ljubljani;

31. Igor Vrbančič, ekonomist, pomočnik direktorja za komercialne zadeve Kemične industrije — Zagreb.

B. šlj. 79.

Zv&zni izvršni svet

Predsednik;

Petar Stam oiić s. r.

430.

Na podlagi 14. in 15. člena zakona o kreditnih ia drugih bančnih poslih (»Uradni list FLRJ« št. 10/61 in 53/62) izdaja Zvezni izvršni svet

ODLOK

O OBRESTNI MERI, PO KATERI SE PLAČUJEJO OBRESTI ZA KREDITE ZA ZALOGE PŠENICE, KI

PRESEGAJO MINIMALNE ZALOGE

1. Obresti za kredite, ki jih dovolijo pooblaščenim podjetjem za promet in predelavo žit, da lahko kupujejo domačo in uvozno pšenico in ustvarjajo sezon- ske zaloge, ki presegajo dvomesečne potrebe njihovih mlinov, bodo zaračunavale komunalne banke od 1. julija 1963 dalje po obrestni meri 2% na leto.

2. Natančnejše predpise o ustvarjanju sezonskih zalog pšenice, ki presegajo dvomesečne potrebe, izda po potrebi Zvezni sekretariat za trgovino v sporazumu z Zveznim sekretariatom za finance, druge predpise za izvajanje tega odloka pa po potrebi Zvezni sekretariat za finance v sporazumu z Zveznim sekretariatom za trgovino.

3. Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu SFRJ«.

R. p. St. 152.

Predsednik;

Petar Stambolić s. r.

(4)

Stran 632. — Številka 28, URADNI LIST SFRJ Sreda, 17. julija 1963.

431.

Na podlagi prvega odstavka 7. člena zakona o zveznem proračunu za leto 1963 (»Uradni list FLRJ«

št. 53/62) izdaja Zvezni izvršni svet ODLOK

0 POSEBNI PREMIJI, KI SE BO PRIZNAVALA ZA SEMENSKO PŠENICO INTENZIVNIH SORT 1. Gospodarskim organizacijam, ki se ukvarajao s kmetijsko proizvodnjo, se bo izplačevala posebna pre-"

mija po 8 dinarjev za 1 kg semenske pšenice intenzivnih sort za vsako količino, ki jo do 30. novembra 1963 zamenjajo in dobavijo individualnim kmetijskim proizvajalcem, s katerimi stopijo v kooperativno raz- merje za pridelek pšenice letine 1964.

Posebna premija iz prvega odstavka te točke se bo izplačevala samo za tiste količine semenske pšenice intenzivnih sort, za katere je dal atest pooblaščeni zavod za kontrolo semen in so bile dane individualnim kmetijskim proizvajalcem v zamenjavo v razmerju 1 kg semenske za 1,3 kg merkantilne pšenice.

2. Premija iz 1. točke tega odloka se bo izplače- vala iz sredstev, ki so v zveznem proračunu name- njena za regrese in premije na področju kmetijstva.

3. Zvezni sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo je pooblaščen, da izda v soglasju z Zveznim sekretariatom za finance natančnejše predpise o pogojih in načinu izplačevanja premije po tem odloku.

4. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v

»Uradnem listu SFRJ«.

R. p. št. 153.

Predsednik;

432.

Na podlagi 1. točke pod 1) iz XVII. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1963, izdaja Zvezni iz- vršni svet

ODLOK

O SPREMEMBI ODLOKA O CENAH ZA ŽITA LE- TINE 1963 IN 1964

1. V 1. točki pod 2) odloka o cenah za žila letine 1963 in 1964 (»Uradni list FLRJ« št. 3i/62) se besede:

»za koruzo, ječmen in oves dinarjev 36 za 1 kg« nado- mestijo z besedami: »za koruzo, ječmen in oves dinarjev 38 za 1 kg«.

, 2. Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu SFRJ«.

R. p. št. 154.

Predsednik:

433.

Na podlagi določbe pod 1) iz 1. točke XVII. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1963 izdaja Zvezni izvršni svet

ODLOK

O SPREMEMBI ODLOKA O GARANTIRANIH CE- NAH za Živino za leta 1S62 do 1964 1. V odloku o garantiranih cenah za živino za leta 1962 do 1964 (»Uradni list FLRJ« št. 31/62) se 1. točka spremeni in se glasi:

»1. Gospodarskim organizacijam in zavodom, ki redijo in pitajo ž vino same ali v kooperaciji z indi- vidualnimi živinorejci, so garantirane vletih 1963 in 1964 za prašiče, goveda, ovce in perutnino tele odkupne cene;

Cena din/kg A. Prašiči:

1) za prašiče bacon:

a) I. vrste, težke od 80 do 95 kg — — — 290 b) II. vrste, težke od 80 do 95 kg — — — 280 2) za p rima mesnate prašiče;

a) I. težinske skupine, lahke — težke od 80 do 95 kg 270 b) II. težinske skupine, srednje — težke nad

95 do 110 k« 275 c) III. težinske skup'ne, težke — težke nad

110 do 125 kg ali težje, če niso starejši več kot 12 mesecev — — — — — 280 3) za mesnate prašiče:

a) I. težinske skupine, lahke — težke od 80 do'95 kg — — — _ — 260 b) II. težinske skupine, srednje — težke nad

95 do 110 kg — — _ — — 265 c) III. težinske skupine, težke — težke nad

110 do 125 kg ali težje, če niso stari več kot 12 mesecev — — — — — — 270 4) za pol mastne praš če:

a) I. težinske skupine, lahke — težke od 80 do 95 kg — — — — — — — — 255 b) II. težinske skupine, .srednje — težke nad

95 do 110 kg _ — — — 260 c) III. težinske skupine, težke — težke nad

110 do 125 kg ali težje, če niso stari več kot 12 mesecev — — — — — — 265 5) za mastne prašiče;

a) I. težinske skupine, lahke — težke od 80 do 95 kg — — _ _ —■ — — — 250 b) II. težinske skupine, srednje — težke nad

95 do 110 kg — — — — — — — 253 c) III. tež-nske skupine, težke — težke nad

110 do 125 kg ali težje, če ndso stari več kot 12 mesecev — — — —" — — 260 B. Goveda:

1) za pitana teleta plemenitih pasem ali njihove medsebojne mešance — knžance, izvzemši pasmi »jers€y« in rdečo dansko, stara do 6 mesecev:

a) la vrste, težka najmanj 200 kg (moška) In 180 kg (ženska), z izkoristkom najmanj 60⁰/o 290 b) I. vrste, težka najmanj 180 kg (moška) in

150 kg (ženska), z izkoristkom najmanj 58% — — — 270 2) za pitane mlajše junce in junice plemenitih

pasem in za njihove medsebojne mešance — križance, izvzemši pasmi »jersey« in rdečo dansko, stare do 18 mesecev, z mlečnimi zobmi:

a) la vrste, težke najmanj 450 kg (junci) in 400 kg (junice), z izkoristkom najmanj SSVo 265 b) I. vrste, težke najmanj 420 kg (junci) in

380 kg (junice), z izkoristkom najmanj 55⁰/o 255

(5)

Sreda. 17. julija 1963. URADNI LIST SFRJ Številka 28. — Stran 633.

Cena din/kg 3) za pitane' starejše

goveda plemenitih sebojne mešance

»jersey« in rdečo mesecev, ki imajo a) la vrste, težke

450 kg (junice), b) I. vrste, težke

420 kg (junice).

junce in junice — mlada pasem in za njihove med- (križance), izvzemši pasmi dansko, stare od 18 do 36

največ 4 stalne zobe;

najmanj 500 kg (junci) in z izkoristkom najmanj 560/o najmanj 470 kg (junci) in z izkoristkom najmanj 54n/o

265 255 4) za pitana teleta — mešance pasme »buša« s

plemenitimi pasmami rdečo dansko, istrsko, kolubarsko, posavsko, podolsko in gatačko, stara do 6 mesecev:

a) I. vrste, težka najmanj 150 kg (moška) in 130 kg (ženska), z izkoristkom najmanj 56⁰/i) b) II. vrste, težka najmanj 130 kg (moška) in 110 kg (ženska), z izkoristkom najmanj 54⁰/o 5) za pitane mlajše junce in junice — mešance pasme »buša« s plemenitimi pasmami rdečo dansko, istrsko, kolubarsko, posavsko, podolsko in gatačko, stare do 18 mesecev, z mleč- nimi zobmi;

a) I. vrste, težke najmanj 350 kg (junci) in 300 kg (junice), z izkoristkom najmanj 54%

b) II. vrste, težke najmanj 300 kg (junci) in 250 kg (junice), z izkoristkom najmanj 52"/o 6) za pitane starejše junce in junice — mlada goveda — mešance patsme »buša« s plemenitimi pasmami rdečo dansko, istrsko, kolubarsko, posavsko, podolsko in gatačko, stare od 18 do 36 mesecev, ki nimajo več kot 4 stalne zobe;

b) II. vrste, težke najmanj 350 kg (junci) in - 300 kg (junice), z izkoristkom najmanj 52%

7) za pitane mlajše junce in junice, stare do 18 mesecev, z mlečnimi zobmi, pasme »buša«;

b) II. vrste, težke najmanj 200 kg (junci) in 180 kg (junice), z izkoristkom najmanj 48%

8) za pitane starejše junce in junice — mlada goveda, stare od 18 do 36 mesecev, ki nimajo več kot 4 stalne zobe, pasme »buša«;

a) I. vrste, težke najmanj 250 kg (junci) in 200 kg (junice), z izkoristkom najmanj 50*/«

b) II. vrste, težke najmanj 250 kg (junci) in 200 kg (junice), z izkoristkom najmanj 48%

C. Ovce:

1) za pitana jagnjeta, stara od 5 do 12 mesecev, ki niso menjala nobenega mlečnega zoba:

250 230

200 185

Cena din/kg a) I. vrste, težka najmanj 20 kg, z izkoristkom

najmanj 54% —: — — — — — — 260 b) II. vrste, težka najmanj 20 kg, z izkorist-

kom najmanj 50% — — — —. — — 240 2) za pitane mlade ovce, stare od 1 do 2 let, ki

imajo največ 2 stalna zoba:

a) I. vrste, težke najmanj 25 kg, z izkoristkom najmanj 52% — — — — — — b) II. vrste, težke najmanj 25 kg, z izkoristkom najmanj 48% — — — — — — 3) za pitane ovce in ovne, stare več kot 2 leti:

a) I. vrste, stare do 5 let, z največ 6 stalnimi zobmi, težke najmanj 35 kg, z izkoristkom najmanj 50% — — — — — — — b) II. vrste, stare do 5 let, z največ 6 stalnimi zobmi, težke najmanj 35 kg, z izkoristkom najmanj 46% — — — — — — —

220 210

170 160 D, Perutnina:

za pitane piščance »brojlerje«;

a) I. vrste — — — — — — — — — 360 b) II. vrste — — — — — — — — 340«.

2. Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu SFRJ«,

R. p. št. 156.

Predsednik:

200 185

190 180

434.

Na podlagi prvega odstavka 7. člena zakona o zveznem proračunu za leto 1963 (»Uradni list FLRJ«

št. 53/62) izdaja Zvezni izvršni svet ODLOK

O DOPOLNITVI ODLOKA O PREMIJAH ZA ŽIVINO V LETU 1963

1. V prvem odstavku 1. točke odloka o premijah za živino v letu 1963 (»Uradni list FLRJ« št. 53/62) se v razdelku B. Goveda, za določbo pod 4) dodasta dve novi določbi, ki se glasita:

»5) za pitana teleta plemenitih pasem in za njihove medsebojne mešance — križance, izvzem- ši pasmi »jersey« in rdečo dansko, stara do 6 mesecev, in sicer za la in I. vrsto —

6) za pitana teleta — mešance pasme »buša«

s plemenitimi pasmami rdečo dansko, istrsko, kolubarsko, posavsko, podolsko in gatačko — stara do 6 mesecev, in sicer za I. in II. vrsto

2. Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu SFRJ«.

R. p. št. 155.

— — 100

80«.

Predsednik:

(6)

Stran 634. — Številka 28. URADNI LIST SFRJ 435.

Na podlagi tretjega odstavka 4. točke odloka o smernicah za uporabo sredstev splošnega investicijskega sklada za financiranje določenih investicij (»Uradni list SFRJ« št. 19/63) izdaja Zvezni sekretariat za finance

ODREDBO

O KREDITIH, KI SE DAJEJO IZ SPLOŠNEGA INVE- STICIJSKEGA SKLADA Z NEPOSREDNO POGOD- BO ZA GRADITEV ELEKTROENERGETSKIH OB-

JEKTOV

1. Jugoslovanska investicijska banka lahko daje iz splošnega investicijskega sklada tudi neposredno kredite-, za graditev elektroenergetskih objektov iz 1- točke pod 1) odloka o' smernicah za uporabo sredstev splošnega investicijskega sklada za financiranje dolo- čenih investicij, ki z začetkom svojega obratovanja zadovoljijo potrebe energetske bilance.

2. Objekte, za katere bo Jugoslovanska investicijska banka dajala kredite iz 1. točke te odredbe, izbere Jugoslovanska investicijska banka v sporazumu z re- publiško gospodarsko banko in s Skupnostjo jugoslovanskega elektrogospodarstva.

3. Ta odredba velja od dneva objave v »Uradnem listu SFRJ«.

St. 2-2-11436/1.

Zvezni sekretar za finance:

Kiro Gligorov s. r.

436.

Na podlagi četrtega odstavka 11. točke odloka o izvajanju ukrepov splošne kreditne politike v letu 1963 (»Uradni list FLRJ« št. 12/63) izdaja Zvezni sekretariat za finance na predlog Narodne banke

ODREDBO

O POGOJIH ZA KREDITE, KI SE BODO DAJALI ZA PRIPRAVO IN ZA ZALOGE DOLOČENIH IZDAJ 1. Poslovne banke lahko dajejo založniškim podjetjem, časopisnim podjetjem in zavodom za izdajanje učnih knjig ter samostojnim zavodom, ki na načelih gospodarskega poslovanja redno in trajno dosegajo dohodek, ukvarjajo pa se izključno ali pretežno z iz- dajanjem učnih knjig in drugih v tej odredbi določe- nih izdaj (v nadaljnjem besedilu: »založniki«), iz vseh bančnih sredstev kredite za pripravo in kredite za zaloge v tej odredbi določenih izdaj.

2. Založnikom smejo dajati banke kredite za pripravo in za zaloge naslednjih izdaj:

1) šolskih in drugih učnih knjig,

2) zemljepisnih in zgodovinskih zemljevidov in atlasov,

3) šolskega berila.

4) leposlovnih del, 5) otroške literature, 6) likovnih reprodukcij, 7) muzikalij,

8) priročnikov,

9) poljudnoznanstvene literature, 10) politične literature,

JI) znanstvene in strokovne literature, 12) slovarjev, leksikonov in enciklopedij.

Z izdajo po prvem odstavku te točke je mišljena ena ali več knjig (naslovov) istega avtorja'ali različ- nih avtorjev.

3. Kredite za pripravo izdaj dajejo banke proti vrnitvi:

1) za vse učne knjige, izvzemši učne knjige za HI.

stopnjo študija na fakultetah in visokih šolah, za zem- ljepisne in zgodovinske zemljevide in atlase, za šolsko berilo, leposlovna dela, otroško literaturo, likovne re- produkcije, muzikalije, priročnike, poljudnoznanstveno literaturo in politično literaturo — v roku do enega leta;

2) za učne knjige na III. stopnji študija na fakultetah in visokih šolah za znanstveno in strokovno literaturo ter za izbrana in zbrana dela — v roku do 18 mesecev;

3) za slovarje, leksikone in enciklopedije — v roku do dveh let.

4. Kredite za pripravo izdaj dovoljujejo banke na podlagi predračuna skupnih stroškov za vsako posa- mezno izdajo.

Pri kreditih za pripravo izdaj mora banka vselej zahtevati od založnika, naj prispeva k stroškom za pripravo izdaje tudi lastna sredstva.

Z lastnimi sredstvi so po drugem odstavku te toč- ke mišljena tudi sredstva, dobljena v obliki dotacije ali naročil za ustrezno izdajo.

5. Kredite za zaloge posameznih izdaj dajejo banke proti vrnitvi:

1) za vse učne knjige, izvzemši učne knjige v je- zikih nacionalnih manjšin in učne knjige na III. stopnji študija na fakultetah in visokih šolah, za leposlovna dela, priročnike in politično literaturo — v roku do dveh let;

2) za vse druge izdaje — v roku do treh let.

6. Kredite za zaloge dajejo banke do polne lastne cene posameznih izdaj po odbitku morebitno prejetih dotacij in naročil.

Iz kredita za zaloge si banka zaračuna neporav- nani del kredita, ki ga je dovolila za pripravo izdaje.

7. Pri kreditih, ki jih dajejo za pripravo oziroma za zaloge posameznih izdaj, morajo banke presojati realnost prošnje za kredit, možnost prodaje posameznih izdaj in druge tržne razmere, s katerimi je zve- zana priprava in prodaja izdaje.

8. Založniki morajo zagotoviti v svojem knjigovod- stvu posebno evidenco stroškov, dotacij, naročil in zalog za vsako izdajo, za katero najemajo kredit, banke pa morajo kontrolirati, ali so bila kreditna sredstva uporabljena v svoj namen.

9. Kredite po tej odredbi za pripravo lahko dajejo banke za vsako novo izdajo, kredtte za zaloge pa le za tiste ;zdaje, ki do uveljavitve te odredbe še niso izšle.

10. Krediti, ki so jih dovolile banke do uveljavitve te odredbe za pripravo in za zaloge posameznih izdaj, se bodo črpali in odplačevali tako, kot je določeno v kreditni pogodbi.

11. Narodna banka iizda po potrebi tehnična navodila o postopku za kredite, ki se dajejo po tej odredbi, in o dokumentaciji, ki jo je treba prilagati prošnjam.

12. Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SFRJ«.

St. 2-7362/4.

Btograd, 11. julija 1963.

Kiro Gligorov s. r.

(7)

Sređa, 17. julija 1963'. URADNI LIST SFRJ Številka 28. — Stran 635.

437.

Na podlagi četrtega odstavka 11. točke odloka o izvajanju ukrepov splošne kreditne politike v letu 1963 (»Uradni list FLRJ št. 12/63) izdaja Zvezni sekretariat za finance na predlog Narodne banke

V ODREDBO

O KREDITIH ZA PROIZVODNJO IN PROMET FILMOV

1. Poslovne banke lahko dajejo podjetjem za proizvodnjo filmov iz vseh bančnih sredstev kredite za proizvodnjo filmov, za promet (eksploatacijo) filmov in za produkcijske filmske storitve tujim filmskim proizvajalcem.

2. Kredite za proizvodnjo filmov lahko dajejo banke domačim podjetjem za proizvodnjo filmov:

1) kadar proizvajajo ta podjetja filme samostojno ali skupaj z drugimi domačimi podjetji za proizvodnjo filmov (proizvodnja domačih filmov);

2) kadar proizvajajo filme skupaj s tujimi filmski- mi proizvajalci (proizvodnja filmov v koprodukciji);

3) kadar sodelujejo pri proizvodnji tujega filma s tem, da dajejo ob finančni udeležbi umetniški, teh- nični in organizacijski prispevek s pravico, da jim gre dogovorjen odstotek dohodkov od eksploatacije proizvedenega filma (proizvodnja filmov v koparticipaciji).

3. Kredite za promet (eksploatacijo filmov) lahko dajejo banke domačim podjetjem za proizvodnjo filmov;

1) za promet (eksploatacijo) domačih filmov;

2) za promet (eksploatacijo) filmov, proizvedenih v koprodukciji ali koparticipaciji.

Iz kredita, ki ga da za promet (eksploatacijo) filma, si mora banka vselej zaračunati kredit, ki ga je dala za proizvodnjo tega filma.

4. Kredite za filmske produkcijske storitve tujim filmskim proizvajalcem lahko dajejo banke domačim podjetjem za proizvodnjo filmov, če prevzemajo ta podjetja dogovorjeni obseg umetniških, tehničnih in organizacijskih storitev za tuji film in dobivajo pro- tivrednost za opravljene storitve plačano med snemanjem ali v določenem roku po koncu proizvodnje filma v državi.

5. Višino kreditov za proizvodnjo domačih filmov odmerjajo banke na podlagi predračuna stroškov za zadevni film, višino kreditov za proizvodnjo filmov v koprodukciji ali koparticipaciji oziroma višino kreditov za filmske produkcijske storitve tujim filmskim proizvajalcem pa na podlagi predračuna stroškov za proizvodnjo oziroma za filmske produkcijske storitve do- mačega podjetja za proizvodnjo filmov.

Kadar dovoli kredit za proizvodnjo filmov oziroma za filmske produkcijske storitve tujim filmskim proizvajalcem, mora banka vselej zahtevati, da prispeva domače podjetje za proizvodnjo filmov k stroš- kom za proizvodnjo filma oziroma k stroškom za filmske produkcijske storitve tudi lastna sredstva.

6. Kredite za promet (eksploatacijo) domačih fillmov dovoljujejo banke do polne lastne cene proizvedenega filma, izračunane po obračunski kalkulaciji, kredite za eksploatacijo filmov, proizvedenih v ko-

produkciji ali koparticipaciji, pa do polne lastne cene proizvedenega filma, izračunane po obračunski kalkulaciji domačega podjetja za proizvodnjo filmov, [ip odbitku zneskov, ki jih je to prejelo od tujih sopogocT- benikov.

Ce domače podjetje za proizvodnjo filmov ob vlo- žitvi prošnje za kredit za eksploatacijo filma nima popolnega obračuna polne lastne cene proizvedenega filma, mu banka lahko dovoli kredit do višine že ob- računanih stroškov, v kreditni pogodbi pa si izgovori zadnji rok, do katerega mora podjetje predložiti do- končno obračunsko kalkulacijo za proizvedeni film in morebitno prošnjo za povečanje že dovoljenega kredita.

7. Ko dovoljuje kredit za proizvodnjo ali eksploatacijo filma oziroma za filmske produkcijske storitve tujim filmskim proizvajalcem, mora banka vselej pre- soditi realnost vložene prošnje, kar zadeva višino, roke za uporabo in roke za vrnitev kredita, zlasti pa rentabilnost in devizni učinek posla, za katerega se išče kredit.

8. Kredite za proizvodnjo domačih igrairah filmov dovoljujejo banke proti vrnitvi v roku do šestih mesecev, za proizvodnjo domačih kratkih filmov pa proti vrnitvi v roku do treh mesecev.

Kredite za proizvodnjo filmov v koprodukciji iii za proizvodnjo filmov v koparticipaciji dovoljujejo banke proti vrnitvi v roku do enega leta.

9. Kredite za promet (eksploatacijo) domačih i- granih filmov dovoljujejo banke proti vrnitvi v roku do treh let. kredite za eksploatacijo domačih kratkih filmov pa proti vrnitvi v roku do 18 mesecev.

Kredite za promet (eksploatacijo) filmov, proizvedenih v koprodukciji, in filmov, proizvedenih v koparticipaciji, dajejo banke proti vrnitvi v roku do treh let, računano od dneva, ko je končano snemanje filma v Jugoslaviji.

10. Kredite za filmske produkcijske storitve tujim fiUmskim proizvajalcem dovoljujejo banke proti vrnitvi v roku do enega leta, računano od dneva, ko je končano snemanje filma v Jugoslaviji.

Banke ne smejo dovoljevati kreditov iz te točke:

1) če si podjetje za proizvodnjo filmov ni zagotovilo v pogodbi s tujim filmskim proizvajalcem — na- ročnikom storitev, da mu ta izplača med snemanjem filma najmanj 25% dogovorjene protivrednosti za storitve in ves dogovorjeni znesek dnevnic za tuje člane ekipe, ki snema film;

2) če si podjetje za proizvodnjo filmov ni zagotovilo za ostanek protivrednosti za storitve po odbitku zneska iz določbe pod 1) te točke garancijo naročnika v obliki menice z žirom kreditno sposobne tuje banke ali najmanj dveh kreditno sposobnih tujih filmskih družb — razen če si ni zagotovilo drugih realnih ga- rancij, ki so v navadi pri podobnih poslih (minimalne garancije znanih tujih distributerjev, cesija na dohod- ke od drugih filmov, hipoteka na nepremičnine in pod.).

11. Ce proizvedenega domačega filma iz kakršne- gakoli vzroka ni mogoče dati v eksploatacijo, mora podjetje za proizvodnjo filmov^ vrniti Itredit v 90 dneh od dneva, ko je bilo končano snemanje.

/

(8)

Sreda, 17. julija 19S3.

12. Ce se med proizvodnjo filma v koprodukciji ali koparticipaciji oziroma medtem, ko se opravljajo za tujega filmskega proizvajailca filmske produkcijske storitve, prekine snemanje ali razdere pogodba s tujim filmskim proizvajalcem, mora podjetje za proizvodnjo filmov vrniti sredstva, ki jih je dvignilo iz dovoljenega kredita, v 30 dneh od dneva, ko je bila pogodba razdrta, in najpozneje v 60 dneh od dneva, ko je bilo prekinjeno snemanje filma.

13. Roki za vračanje krsditov, ki so določeni v tej odredbi, se ne morejo podaljševati. Le izjemoma sme banka podaljšati rok za ustrezen čas, če podjetje za proizvodnjo filmov ne more vrniti kredita za proizvodnjo filma oziroma kredita za filmske produkcijske storitve zato. ker film iz objektivnh vzrokov ni mogel biti pravočasno končan.

14. Banka sme dati kredit za proizvodnjo filma v koprodukciji, če prispeva domače podjetje za proizvodnjo filmov najmanj 30% vseh produkcijskih stro- škov oziroma če je najmanj s ЗС/о udeleženo pri do- hodkih od eksploatacije filma.

Ne glede na prvi odstavek te točke je lahko odstotek udeležbe tudi nižji, če gre ža film večje umet- niške vrednosti ali za film. ki {»meni večji spektakl.

V takem primeru mora priložiti podjetje za proizvodnjo filmov prošnji za kredit poseben sklep, s katerim sta filmski svet in delavski svet podjetja' prevzela posel.

15. Poleg kreditov za promet (eksploatacijo) doma- čih filmov iz 3, in 9. točke te odredbe lahko dajejo banke izvoznikom filmov posebne kredite za promet (eksploatacijo) teh filmov v tujini, kadar gre za kredi- tiran izvoz takih filmov na trge razvijajočih se dežel.

Ti krediti se dovoljujejo proti vrnitvi v roku do treh let.

16. Krediti, ki so bili dovoljeni do uveljavitve te odredbe za proizvodnjo in promet (eksploatacijo) filmov, in krediti za filmske produkcijske storitve se bodo črpali in odplačevali tako, kot je dogovorjeno v kreditni pogodbi.

Ne glede na prvi odstavek te točke smejo banke pogoje za črpanje in vračanje kreditov, dovoljenih do uveljavitve te odredbe za proizvodnjo filmov v koprodukciji ali koparticipaciji, in pogoje za črpanje in vračanje kreditov za filmske produkcijske storitve tujim filmskim proizvajalcem prilagoditi tej odredbi, če podjetje za proizvodnjo filmov v 90 dneh od uveljavitve te odredbe to zahteva.

17. Narodna banka predpiše po potrebi tehnična navodila o postopku za dovoljevanje kreditov po tej odredbi in o dokumentaciji, ki je za to potrebna.

18. Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v

S t. 2-10690,5.

Kiro Gligorov s. r.

438.

Na podlagi 1. in 2. člena .uredbe o pooblastitvi Zveznega sekretariata za industrijo, da predpiše minimalne zaloge premoga pri posameznih gospodarskih organizacijah in zavodih (»Uradni list FLRJ« št. 27/58 in »Uradni list SFRJ« št. 26/63), izdaja Zvezni sekretariat za industrijo v soglasju z Zveznim sekretariatom za trgovino

ODREDBO

O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODREDBE O MINIMALNIH ZALOGAH PREMOGA PRI POSA-

MEZNIH GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH 1. Naslov odredbe o minimalnih zalogah premoga pri posameznih gospodarskih organizacijah (»Uradni list FLRJ« št. 27/58, 14/59 in 30/61) se spremeni in se glasi: »odredba o minimalnih zalogah premoga pri do- ločenih gospodarskih organizacijah in zavodih«.

2. Točke 1, 2, 3, 4 in 4a se spremenijo in se glasijo:

»1. Gospodarske organizacije in zavodi, ki so na- šteti v 2. točki te odredbe, si morajo vsako leto ustvariti minimalne zaloge premoga, in sicer tolikšne, kot so določene v omenjeni točki.

2. Minimalne zaloge, ki si jih morajo ustvarjati, posamezne gospodarske organizacije in zavodi, zna- šajo:

1) za termoelektrarne v sestavu skupnosti elektro- gospodarskih podjetij — količine, ki ustrezajo njihovi povprečni porabi v 45 dneh prejšnjega leta;

2) za termoelektrarne v sestavu industrijskih podjetij ter podjetja cementne industrije in industrijska podjetja iz panog 120, 123 in 124 — količine, ki ustrezajo njihovi povprečni porabi v 30 dneh prejšnjega leta;

3) za industrijska podjetja iz panog 114, 115 in 116 — količine, ki ustrezajo njihovi povprečni porabi v 15 dneh prejšnjega leta;

4) za sladkorne tovarne — količine, ki pomenijo 70<'/(i količin, potrebnih za vso sezono obratovanja;

5) za železniška transportna podjetja — količine, ki ustrezajo njihovi povprečni porabi v 45 dneh prejš- njega leta;

6) za trgovske organizacije, ki prodajajo premog za široko potrošnjo — količine, ki ustrezajo povprečni porabi v 30 dneh pretekle dobe od 1. oktobra do 31.

marca;

7) za druge gospodarske organizacije in zavode — količine, ki ustrezajo povprečni porabi v 15 dneh pretekle dobe od 1. oktobra do 31. marca.

3. Direkcija za surovine lahko določi v soglasju z Zveznim sekretariatom za industrijo v izjemnih pri- merih za posamezne gospodarske organizacije in zavode drugačne minimalne zaloge, kot so določene v 2. točki te odredbe.

4. Določene gospodarske organizacije in zavodi si morajo ustvariti minimalne zaloge premoga vsako leto v času od 1. januarja do 30. junija in jih ohranjati do 31. avgusta.

Ne glede na prvi odstavek te točke si morajo do- ločene gospodarske organizacije in zavodi v letu 1963

(9)

Sreda, 17. julija 1963. URADNI LIST SFRJ Številka 28. — Stran 637.

ustvariti minimalne zaloge premoga do 31. avgusta 1963.

- Direkcija za surovine lahko v soglasju z Zveznim sekretariatom za industrijo podaljša^rok za ustvaritev zalog iz prvega in drugega odstavka te točke.

4a. V času od 1. septembra do 31. decembra smejo minimalne zaloge premoga pri določenih gospodarskih organizacijah in zavodih pasti največ na eno tretjino količin, ki so določene v 2. in 3. točki te odredbe.«

3. Za 5. točko se doda nova, 5a točka, ki se glasi:

»5a. Zaloge premoga pri določenih gospodarskih organizacijah in zavodih kontrolira Zvezni tržni in- špektorat.«

St. 2157.

Zvezni sekretar za industrijo;

Filip Bajković s. r.

439.

Na podlagi drugega odstavka 7. člena zakona o zveznem proračunu za leto 1963 (»Uradni list FLRJ«

št. 53/62) izdaja Zvezni sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo v soglasju z Zveznim sekretariatom za finance

O D K E D B O

O DOPOLNITVI ODREDBE K ODLOKU O REGRESU PRI PRODAJI GORIVA IN MAZIVA ZA KMETIJ-

STVO, GOZDARSTVO IN RIBIŠTVO 1. V 6. točki odredbe k odloku o regresu pri prodaji goriva in maziva za kmetijstvo, gozdarstvo in ri- bištvo (»Uradni list FLRJ« št. 31/5d> se doda za tret- jim odstavkom nov, četrti odstavek, ki se glasi:

»Ne glede na prvi odstavek te točke, niso kme- tijske proizvajalne organizacije iz 1. točke pod 1) odloka dolžne predložiti pogodbe, kadar s svojimi mla- tilnicami mlatijo individualnim kmetijskim proizvajalcem. V takem primeru določi organ iz prvega odstavka te točke po lastnem preudarku, kol kšne ko- ličine goriva in maziva so jim potrebne za kmetijska dela, ki so neposredno na vrsti.«

St. 06-1576/1.

Zvezni sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo:

Jože Ingolič s. r.

440.

Na podlagi 4. točke odloka o premiji za kravje mleko v letu 19G3 (»Uradni list SFRJ« št. 26/63) izdaja Zvezni sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo v soglasju z Zveznim sekretariatom za finance

ODREDBO

K ODLOKU O PREMIJI ZA KRAVJE MLEKO V LETU 1963

1. Gospodarske organizacije in zavodi, ki pridelu- jejo kravje mleko (v nadaljnjem besedilu: »premijski upravičenci«) uveljavljajo od 1. julija 1963 premijo iz

prvega odstavka 1. točke odloka o premiji za kravje mleko v letu 1963 (v nadaljnjem besedilu: »odlok«) z zahtevo, ki jo vložijo pri podružnici Narodne banke kot osnovni organizacijski enoti družbenega knjigovodstva, pri kateri imajo žiro račun.

2. Premija iz 1. točke tega odloka se izplačuje za kravje mleko, ki vsebuje najmanj 3,6% mlečne masti.

Ce vsebuje kravje mleko manj kot 3.6^l,/o mlečne masti, se količine takega mleka preračunajo na koli- čine mleka z maščobo 3,6% mlečne masti.

3. Z obratom premijskega upravičenca za prodajo oziroma predelavo kravjega mleka iz prvega odstavka 1. točke odloka je mišljena taka organizacijska enota, za katero vodi premijski upravičenec posebno evidenco o njeni dejavnosti v okviru centralnega knjigovodstva.

4. Matično knjigovodstvo, selekcijo in kontrolo produktivnosti molznih krav (2. točka odloka) vodi premijski upravičenec po strokovnih navodilih, ki jih daje Jugoslovanski živinorejski selekcijski center v Beogradu.

5. Zahtevi za premijo priloži premijski upravi- čenec:

1) fakturo oziroma kopijo fakture o prodaji mleka.

V njej mora biti naveden tudi odstotek maščobe v prodanem mleku;

2) dokaz, da je bilo prodano mleko dobavljeno (vozni list, odpravnica in pod.);

3) potrdilo, podpisano od direktorja oziroma upravnika, da je kravje mleko lastnega pridelka;

4) obračun premije. Ta mora vsebovati podatke o prodanih in dobavljenih količinah kravjega mleka v litrih ter znesek premije za 1 liter in.za vso količino.

Ce je premijski upravičenec mleko lastnega pridelka prodal ali ga v mlečne izdelke predelal v lastnem obratu, ne da bi ga bil obračunal s fakturo, mora priložiti zahtevi za premijo namesto fakture potrdilo, podpisano od direktorja oziroma upravnika, da je mleko v lastnem obratu prodal odjemalcem oziroma predelal v mlečne izdelke in da vodi o takih prodajah oziroma taki predelavi posebno evidenco v okviru centralnega knjigovodstva. V tako potrdilo mora vpisati tudi količino prodanega oziroma predelanega kravjega mleka in odstotek mlečne masti v mleku ter pristavek, da je bil pri obračunu med obratom za pridelavo mleka in obratom za prodajo oziroma predelavo mleka uporabljen odlok o minimalni odkupni ceni za kravje mleko v letih 1963 in 1964 (»Uradni list SFRJ« št. 26/63).

Poleg listin iz prvega in drugega odstavka te točke mora premijski upravičenec v treh mesecih od dneva, ko prejme premijo iz zveznih proračunskih sredstev, predložiti dokaz, da je dobil kupec oziroma predelo- valec kravjega mleka premijo, ki jo je zagotovila s svojim predpisom republika. Dokaz, da je ta dobil premijo, je pi-epis dela virmanskega naloga, na podlagi katerega je bila premija prejeta. Na drugi strani pre- pisanega virmanskega naloga mora biti označen pri- delovalec, od katerega je bilo kravje mleko kupljeno, količina kravjega mleka, za katero je bila prejeta premija, in koliko znaša ta premija za 1 liter. Prepis tega dela virmanskega naloga overi kupec oziroma prede- lovalec kravjega mleka. Do predložitve tega dokaza velja izplačana premija za predujem.

Ce premijski upravičenec ne predloži v danem roku dokaza iz tretjega odstavka te točke, mora v nadaljnjem roku osem dni vrniti premijo, ki jo je prejel iz zveznih proračunskih sredstev, na račun št. 630-19

— Zvezna premija za mleko.

Za kravje mleko, dobavljeno oziroma prodano ali predelano po 1. decembru 1963, mora priložiti premijski upravičenec zahtevi za premijo prepis potrdila re-

(10)

Stran 638. — Številka 28. URADNI LIST SFRJ Sreda, 17. julija 1983.

publiškega oziroma pokrajinskega zavoda za selekcijo živine, đa je vpeljal in da v redu vodi v proizvodnji matično knjigovodstvo, selekcijo in kontrolo produktivnosti „molznih krav. Potrdilo velja šest mesecev od dneva, ko je izdano.

6. Ko družbeno knjigovodstvo ugotovi, da je pre- mijska zahteva pravilno obračunana in dokumentacija iz prvega in drugega odstavka, po 1. decembru 1963 pa tudi iz petega odstavka 5. točke te odredbe popolna, prizna premijo žiro računu premijskega upravičenca z računa št. 639-19 — Zvezna premija za mleko.

7. Ce so priložene zahtevi za premijo izvirne listine (faktura, vozni list in pod.) v prepisu, morajo biti ti podpisani od pooblaščenih oseb in imeti pečat premijskega upravičenca, izvime listine pa je treba predlo- žiti na vpogled.

Družbeno knjigovodstvo mora na vsaki izvirni li- stku iz prvega odstavka te točke, ki jo dobi na vpogled, zaznamovati, da je bila premija izplačana.

St. 06-1843/1.

Zvezni sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo:

Jože Ingolič s. r.

441.

Na podlagi 6. točke prvega, odstavka in drugega odstavka 70. člena uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (»Uradni list FLRJ« št. 49/59, 9/60, 19/60, 13/61, 27/61, 6/62. 16/62 in 4/63) in 2. točke odloka o cenah žita letine 1963 in 1964 (»Uradni list FLRJ« št. 31/62 in »Uradni list SFRJ« št. 28/63) izdaja Zvezni sekretariat za splošne gospodarske zadeve v soglasju z Zveznim sekretariatom za kmetijstvo in gozdarstvo in Zveznim sekretariatom za finance

ODREDBO

O GARANTIRANIH CENAH ZA KORUZO, JEČMEN IN OVES LETINE 1963

1. Gospodarskim organizacijam in zavodom, ki pri- delujejo ali odkupujejo od individualnih proizvajalcev (v nadaljnjem besedilu; »organizacije«) koruzo, ječmen in oves (v ■ nadaljnjfem besedilu: »žito«) letine 1963 je zanje garantirana cena, ki znaša 38 dinarjev za 1 kg.

2. Direkcija za prehrano je dolžna kupiti po ceni in pogojih iz te odredbe vsako količino žita letine 1963, katero ji organizacije ponudijo naprodaj.

Direkcija za prehrano je dolžna prevzeti žita, ka- tera ji da prodajalec na razpolago za dobavo, v treh mesecih od dneva, ko da žito na razpolago, Ce direkcija ne prevzame žita v tem roku, mora priznati pro- dajalcu skladiščne stroške za neprevzete količine; ti se računajo od preteka roka, v katerem bi bila morala direkcija žito prevzeti.

3. Cena iz 1, točke te odredbe je mišljena franko vagon naldadaina postaja prodajalca ali franko skla- disce železniška postaja prodajalca ali pa franko skla- dišče mlina, in sicer za zrelo in zdravo žito brez zna- menj plesnivosti ali tujega okuša in vonja primerno za hrano oziroma krmo, ki ni okuženo z žitnimi bo- leznimi ah škodljivci in je tele kakovosti;

J) koruza y zrnju — suha, s 14% vlage in do 2Vo defektnih zrn in drugih primesi ter do 1% zdrobljenih

2) ječmen (razen pivarskega) — hektolitrske teže 63 kg z 2Vo tujih zrn in primesi in 130/o vlage;

3) oves — hektolitrske teže 43 kg z 2"/o tujih zrn in primesi in 13⁰/o vlage.

4. Ce ima ječmen ali oves večjo ali manjšo hekto- litrsko težo, kot je predpisano v 3, točki te odredbe, se zviša oziroma zniža določena cena za 0,50% pri vsa- kem kilogramu večje oziroma manjše hektolitrske teže. Ulomki se upoštevajo.

Ce je v žitu večji ali manjši odstotek tujih zrn, primesi ali vlage, kot je predpisan v 3. točki te odredbe, se za enak odstotek zniža oziroma zviša dolo- čena cena. Ulomki se pri tem upoštevajo.

5. Direkcija za prehrano ni dolžna kupovati po- nujene ji koruze, če odstotek vlage presega 14,5%. in ne ječmena ali ovsa, če odstotek vlage presega 14%.

Izjemoma lahko Direkcija za prehrano prevzame tudi koruzo z večjim odstotkom vlage kot 14,5%, in ječmen ali oves z večjim odstotkom vlage kot 14%, pri čemer pa se določena cena zmanjša za večji odstotek vlage in za stroške s sušenjem. Glede teh stro- škov se organizacija pogodi z Direkcijo za prehrano.

Ce je žito močneje snetljivo ali pa umazano in nečisto, se odbije do 5% od določene cene.

6. Direkcija za prehrano in organizacije uredijo s pogodbo prevzemne roke in druge dobavne pogoje.

7. Direkcija za prehrano lahko pooblasti posamezne gospodarske organizacije, da kupujejo zanjo žito v smislu te odredbe.

St. 638/1.

Beograd, 11, julija 1963.

Zvezni sekretar za splošne gospodarske zadeve;

Ilakija Pozderac s. r.

442.

Na podlagi 6. točke prvega odstavka in drugega odstavka 70. člena uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (»Uradni list FLRJ« št. 49/59, 9/60, 19/60, 13/61, 27/61, 6/62, 16/62 in 4/63) izdaja Zvezni sekretariat za splošne gospodarske zadeve v soglasju z Zveznim sekretariatom za kmetijstvo in gozdarstvo in Zveznim sekretariatom za finance

ODREDBO

O UPORABI ODREDBE O GARANTIRANIH CENAH ZA PŠENICO IN R2 LETINE 1962 TUDI ZA PŠENI-

CO IN RŽ LETINE 1963

1, Odredba o garantiranih cenah za pšenico in rž letine 1962 (»Uradni list FLRJ« št. 26/62, 31/62 in 40/62) se uporablja tudi za pšenico in rž letine 1963,

St. 638/1.

Beograd, 16. maja 1963.

Zvezni sekretar za splošne gospodarske zadeve:

Hakija Pozderac s. r.

(11)

Številka 28. — Stran 839.

443.

ODREDBO

O UPORABI ODREDBE O MINIMALNI ODKUPNI CENI ZA SLADKORNO PESO LETINE 1962 TUDI

ZA SLADKORNO PESO LETINE 1963 1. Odredba o minimalni odkupni ceni za sladkorno peso letine 1962 (»Uradni list FLRJk št. 13/62) se uporablja tudi za sladkorno peso letine 1963.

St. 638Д.

Hakija Puzderac s. r.

444.

Na podlagi 6. točke prvega odstavka in drugega odstavka 70. člena uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (»Uradni list FLRJ« št. 49/59, 9/60, 19,60, 13/61, 27/61, 6/62, 16/62 in 4/63) izdaja Zvezni sekretariat za splošne gospodarske zadeve v soglasju z Zveznim sekretariatom za kmetijstvo in gozdarstvo in Zveznim sekretariatom za finance

ODREDBO

O UPORABI ODREDBE O MINIMALNIH ODKUP- NIH CENAH %\ NEKATERE OLJNICE LETINE 1962

TUDI ZA NEKATERE OLJNICE LETINE 1963 1. Odredba o minimalnih odkupnih cenah za nekatere oljnice letine 1962 (»Uradni list FLRJ« št. 13/62 in 31/62) se uporabljajo tudi za "sončnice, oljno repico, ricinue, makovo (afionsko) seme in sojo letine 1963.

St. 638/1.

445.

Na podlagi 6. točke prvega odstavka in drugega odstavka 70. člena uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (»Uradni list FLRJ« št. 49/59, 9/60, 19/60, 13/61, 27/61, 6/62, 16/62 in 4/63) izdaja Zvezni sekretariat za splošne gospodarske zadeve v soglasju i Zveznim sekretariatom za kmetijstvo in gozdarstvo in Zveznim sekretariatom za finance

ODREDBO

O UPORABI ODREDBE O GARANTIRANIH MINI- MALNIH CENAH ZA NEOLUŠCENI RIŽ LETINE

1962 TUDI ZA NEOLUŠCENI RI2 LETINE 1963 1. Odredba o garantiranih minimalnih cenah za neoluščeni rlž letine 1962 (»Uradni list FLRJ« št. 31/62) se uporablja tudi za neoluščeni riž letine 1963,

St. 638/1.

446.

ODREDBO

O UPORABI ODREDBE O MINIMALNIH ODKUP- NIH CENAH ZA KONOPNENA STEBLA, SUROVI BOMBAŽ IN SUROVE ZAPREDKE SVILOFREJKE

ZA LETO 1962 TUDI ZA LETO 1963

1. Odredba o minimalnih odkupnih cenah za konopnena stebla, surovi bombaž in surove zaipredke sviloprejke za leto 1962 (»Uradni list FLRJ« št. 31/62) se bo uporabljala za surovo konopljo, surovi bombaž in surove zapredke sviloprejke tudi v letu 1963.

St. 638/1.

447.

Na podlagi 6. točke prvega odstavka in drugega odstavka 70. člena uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (»Uradni list FLRJ« št. 49/59, 9/60, 19/60, 13/61, 27/61, 6/62, 16/62 ш 4/63) izdaja Zvezni sekretariat za splošne gospodarske zadeve v soglasju z Zveznim sekretariatom za kmetijstvo in gozdarstvo in Zveznim sekretariatom za finance

ODREDBO

O UPORABI ODREDBE O MINIMALNIH ODKUP- NIH CENAH ZA TOBAK LETINE 1962 TUDI ZA TO-

BAK LETINE 1963

1. Odredba o minimalnih odkupnih cenah za tobak letine 1962 (»Uradni list FLRJ« št. 8/62) se uporablja tudi za tobak letine 1963.

2. Ta odredba velja od dneva objave v »Uradnem listu SFRJ.

St. 638/1.

(12)

Stran 640. — Številka 28. URADNI LTST SFRj 448.

Na podlagi 4a točke odloka o najvišjih prodajnih cenah za posamezne proizvode (»Uradni list FLRJ«

št. 9/61 in 12/61) izdaja Zvezni sekretariat za splošne gospodarske zadeve v soglasju z Zveznim sekretariatom za zdravstvo in socialno politiko

ODREDBO

O NAJVIŠJIH PRODAJNIH CENAH ZA NEKATERA ZDRAVILA

1. Določajo se najvišje prodajne cene, po katerih smejo gospodarske organizacije za proizvodnjo zdra- vil prodajati zdravila, ki znašajo;

dinarjev 1) Serum antitetanicum

purificatum et concentratum liofilizatum + 1 ampula Aqua redeslillata 2 ccm — Imunološki

zavod, Zagreb — — IX 1500 A. J. škatla 268 2) Serum antitetanicum

purificatum et concentratum liofilizatum + 1 ampula Aqua redestillata 10 ccm — Imunološki

zavod, Zagreb — — IX 25000 A. J. „ 1.968 3) Serum antidiphteri-

cum purificatum et concentratum liofilizatum + 1 ampula Aqua redistillata 5 ccm — Imunološki

zavod, Zagreb — — IX 10000 A. J. „ 1.018 4) Serum antidiphteri-

cum purificatum et concentratum liofilizatum + 1 ampula Aqua redestillata 10 ccm — Imu-

nološki zavod, Zagreb 1 X 20000 A. J. „ 1.608 5) Serum antiviperinum

purificatum et concentratum liofilizatum, ampula + 1 ampula Aqua ' redestillata 10 ccm — Imunološki zavod, Zagreb — — — — 6) Serum antigangreno- sum purificatum et concentratum liofilizatum ampula + 1 ampula Aqua redestillata 10 ccm — Imunološki zavod, Zagreb — — — —

670

1.608

7) Anatoxinum tetani- cum purificatum et adsorptum liofilizatum + 1 ampula Aqua redestillata 5 ccm — Imunološki zavod, Zagreb — — 8) Anatoxmum diphte- rotetancum et adsorptum liofilizatum + 1 ampula Aqua redestillata 5 ccm — Imunološki zavod, Zagreb — — — 9) Vaccinuon diphtero- tetano - pertussicum liofilizatum + 1 ampula Aqua redestillata 5 ccm — Imuno- loški zavod, Zagreb 10) Vaccinum tetano-

typho-paratypho9Uim liofilizatum + 1 ampula Aqua redestillata 5 ccm — Imuno- loški zavod, Zagreb 11) Vaccinum cholerae liofilizatum + 1 ampula Aqua redestillata 5 ccm — Imuno- loški zavod, Zagreb 12) Cepivo proti kozam, liofilizirano + 1 ampula redčila 0,5 ccm

— Imunološki zavod, Zagreb — — — 13) Atarax — di'ažeje,

»Zdravlje« — — 14) Atarax — dražeje,

»Zdravlje« — — 15) Buscopan — ampule

— »Zdravlje« — — 16) Buscopan — dražeje

— »Zdravlje« — — 17) Buscopan — supozi- toriji — »Zdravlje«

18) Sympatol ampule —

»Zdravlje« — —

dinarjev

10 doz škatla 706

10 đoz „ 956

10 doz „ 1.156

10 doz „ 956

10 doz „ 1.043

50 doz „ 629 25 X 10 mg „ 255 25 X 25 mg „ 330 6X1 ccm „ 800 20 dr a že j „ 400 6 supozitorijev „ 410 в X 1 ccm „ 500 19) Sympatol liquidum

— »Zdravlje« — — 10 g stekleničica 340 20) Sjonpatol Hquidum

■— »Zdravlje« — — 100 g „ 1.570

(13)

Sreda, 17. julija 1963'. URADNI LIST SFRJ Številka 28. — Stran 641.

2. Kadar je kupec podjetje za promet z zdravili na debelo, lekarna ali kakšen drug zdravstveni zavod, veljajo glede oblikovanja prodajnih cen za zdravila iz 1. točke te odredbe smiselno določbe točk 3., 4., 5. in 7. odredbe o načinu obl kovanja prodajnih cen za. zdravila (»Uradni list FLRJ« št. 13/61).

St. 697.

449.

Na podlagi 17. člena zakona o družbeni kontroli cen (»Uradni list FLRJ« št. 30/62) in 18. člena uredbe o Zveznem zavodu za cene (»Uradni list FLRJ« št.

46/62) izdaja Zvezni sekretariat za splošne gospodarske zadeve

ODREDBO

O SPREMEMBI ODREDBE O PROIZVODIH, ZA KA- TERE NI DOVOLJENO ZVIŠEVATI CEN 1. V 1. točki odredbe o proizvodih, za katere ni dovoljeno zviševati cen (»Uradni list FLRJ« št. 5/63), se na koncu določbe pod 17) postavi pika, določba pod 18) pa črta.

St. 937/1.

450.

Na podlagi prvega odstavka 4. člena in četrtega odstavka 25. člena zakona o jugoslovanskih standardih (»Uradni list FLRJ« št. 16/60 in 30/62) izdaja Jugoslo- vanski zavod za standardizacijo

ODLOČBO

O JUGOSLOVANSKIH STANDARDIH S PODROČJA INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE IN PREDELAVE

NAFTE

1. Jugoslovanski zavod za standardizacijo pred- pisuje tale dva jugoslovanska standarda:

Ugotavljanje količine nafte m te- kočin naftnih proizvodov v posodah za

transport in skladiščenje — — — JUS B.H2.010 Tekoča goriva. Motorni bencin 86

oktanov — — — — — — — — JUS B.H2.223 2. Jugoslovanska standarda iz 1. točke te odločbe je objavil Jugoslovanski zavod za standardizacijo v posebni izdaji, ki je sestavni del te odločbe.

3. Jugoslovanska standarda iz 1. točke te odločbe sta obvezna in veljata od 1. oktobra 1963.

St. 08-5060.

Direktor

Jugoslovanskega zavoda za standardizacijo:

ing. Slavoljub Vitorović s. r.

451.

ODLOČBO

O JUGOSLOVANSKEM STANDARDU

RADIJSKE MOTNJE ZA

1. Jugoslovanski zavod za standardizacijo pred- pisuje tale jugoslovanski standard:

Odstranjevanje radijskih motenj aparatov in naprav, ki izžarevajo ener-

gijo visoke frekvence — — — — JUS N.N0.901 2. Jugoslovanski standard iz 1. točke te odločbe je objavil Jugoslovanski zavod za standardizacijo v posebni izdaji, ki je sestavni del te odločbe.

3. Jugoslovanski standard iz 1. točke te odločbe je obvezen in velja od 1. novembra 1963.

St. 23-5088.

Direktor Jugoslovanskega zavoda

za standardizacijo:

ing. Slavoljub Vilorovlć s. r.

452.

ODLOČBO

O JUGOSLOVANSKEM STANDARDU ZA RADIOFREKVENČNE KABLE

1. Jugoslovanski zavod za standardizacijo pred- pisuje tale jugoslovanski standard:

Karakteristične impendence kablov

in pribora za radijske frekvence — — JUS N.C0.711 2. Jugoslovanski standard iz 1. točke te odločbe je objavil Jugoslovanski zavod za standardizacijo v posebni Izdaji, ki je sestavni del te odločbe.

3. Jugoslovanski standard iz 1. točke te odločbe je obvezen in velja od 1: novembra 1963.

St. 23-5087.

za standardizacijo:

ing. Slavoljub Vitorovlć s. r.

453.

Na podlagi prvega odstavka 4. člena, ^ četrtega odstavka 25. člena in prvega odstavka 29. člena zakona o jugoslovanskih standardih (»Uradni list FLRJ«

št. 16/60 in 30/62) izdaja Jugoslovanski zavod za standardizacijo

ODLOČBO

O JUGOSLOVANSKIH STANDARDIH ZA OSEBNA VARSTVENA SREDSTVA

1. Veljati nehajo jugoslovanski standardi:

Osebna varstvena sredstva. Fil- trski aparati za varstvo dihalnih orga-

nov. Respirator — — — — — JJUS Z.B1.001

(14)

Stran 642. — Številka 28. URADNI LIST SFRJ Sreda, 17. julija 19S3.

Osebna varstvena sredstva. Fil- trski aparati za varstvo" dihalnih orga-

nov. Plinska maska — — — — — JUS Z.B1,002 Osebna varstvena sredstva. Izolacij-

ski aparati za varstvo dihalnih orga-

nov, Cevna maska — — — — — JUS Z.Bl.OOS Osebna varstvena sredstva. Izolacij-

ski aparati za varstvo dihalnih orga-

nov. Cevna maska s kapuco ali šlemom JUS Z.BI.004, ki so bili predpisani z odločbo o jugoslovanskih standardih s področja higienskega tehničnega varstva pri delu za filtrske in izolacijske aparate za varstvo dihalnih organov (»Uradni list FLRJ« št. 23/57), in

Osebna zaščitna sredstva. Ščitnik za

elektrovarilce — — — — — — JUS Z.B1.030, ki je bil predpisan z odločbo o jugoslovanskih standardih s področja osebnih zaščitnih sredstev (»Uradni list FLBJ« št. 32 58).

2. Jugoslovanski standardi rz 1. točke te odločbe nehajo veljati 31 oktobra 1983.

3. Jugoslovanski zavod za standardizacijo predpi- suje nove jugoslovanske standarde iz leta 1963 z na- slednjimi naslovi in označbami;

Osebna varstvena sredstva. Sred- stva za 4'arstvo • dihalnih organov.

Respiirator — — — — — — — JUS Z.B1.001 Osebna varstvena sredstva. Sred-

stva za varstvo dihalnih organov.

Plinska maska — — — — — — JUS Z.B1.003 Osebna varstvena sredstva. Sred-

stva za varstvo dihalnih organov.

Cevna maska — — — — — — — JUS Z.Bl.OOS Osebna varstvena sredstva. Sred- v stva za varstvo dihalnih organov.

Cevna maska s kapuco ali šlemom — JUS Z.B1.004 Osebna varstvena sredstva. Ščitnik

za elektrovarilce — — — — — — JUS Z.BI.030 Osebna varstvena sredstva. Temna

zaščitna stekla •— — — — — — JUS Z.B1.250 4. Jugoslovanske standarde iz 3. točke te odločbe je objavil Jugoslovanski zavod za standardizacijo v posebni izdaji, ki je sestavni del te odločbe.

5. Jugoslovanski standardi iz 3, točke te odločbe so obvezni in veljajo od 1. novembra 1963.

St. 10-5095.

za standardizacijo:

ing. Slavoljub Vitorović s. r.

454.

ODLOČBO

O JUGOSLOVANSKIH STANDARDIH ZA PLOČEVI- NASTO EMBALAŽO ZA ŽIVILSKO INDUSTRIJO

1. Jugoslovanski zavod za standardizacijo predpi- suje tele jugoslovanske standarde za embalažo iz bele pločevine:

Odbojni trak na pločevinkah.

Oblika in mere — — — — — — JUS M.Z2.040 Stirioglate pločevinke za šunke

»Pulman«. Oblika in mere — — —. JUS M.Z2.041 Stirioglate pločevinke za šunke

»Oblong«. Oblika in mere — — — JUS M.Z2.042 Štirioglata pločevinka za zmleto

meso. Oblika in mere — — — — JUS M.Z2.043 Stirioglate pločevinke za »Comed

Beef«. Oblika in mere — — — — JUS M.Z2.044 2. Jugoslovanske standarde iz 1. točke te odločbe je objavil Jugoslovanski zavod za standardizacijo v posebni izdaji, ki je sestavni del te odločbe.

3. Jugoslovanski standardi iz 1. točke te odločbe so obvezni in veljajo od 1. novembra 1963.

St. 04-5094.

za standardizacijo:

ing. Slavoljub Vitorovič s. r.

455.

Na podlagi prvega odstavka 4. Mena in četrtega odstavka 25. člena zakona o jugoslovanskih standardih (»Uradni list FLRJ« št. 16 60 in 30/62) izdaja Jugoslo- vanski zavod za standardizacijo

ODLOČBO

O JUGOSLOVANSKIH STANDARDIH ZA STIRIO- GLATE PLOČEVINASTE ROČKE

1. Jugoslovanski zavod za standardizacijo predpi- suje tele jugoslovanske standarde za embalažo iz bele pločevine:

Ročice za ročke. Oblika in mere — JUS M.Z2.100 Stirioglate ročke z navojnim vra-

tom, manjše. Oblika in mere — — — JUS M.Z2.101 Stirioglate ročke z navojnim vra-

tom, večje," Oblika in mere — — — JUS M.Z2.102 Stirioglate ročke z navojnim vra-

tom, visoke. Oblika in mere — — — JUS M.Z2.103 Stirioglate ročke s koničnim vra-

tom, Oblika in mere — — — — — JUS M.Z2.104 Stirioglate ročke z usadnim pokro-

vom. Oblika in mere — — — — — JUS M.Z2.10S 2. Jugoslovanske standarde iz 1. točke te odločbe je objavil Jugoslovanski zavod za standardizacijo v posebni izdaji, ki je sestavni del te odločbe.

3. Jugoslovanski standardi iz 1. točke te odločbe so obvezni in veljajo od 1. novembra 1963.

St. 04-5092, Beograd, 12, julija 1963.

za standardizacijo:

ing, Slavoljub Vitorovič s, r.