Ekonomsko ogledalošt. 1, letnik XXVII, 2021

(1)

št. 1 /202 1 , letnik XXV I I ek onomsk o ogledalo

(2)

(3)

Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Marijana Bednaš, direktorica Urednica: mag. Tina Nenadič

Pri pripravi so sodelovali (po abecednem vrstnem redu):

Urška Brodar; Lejla Fajić; mag. Marjan Hafner; mag. Matevž Hribernik; Katarina Ivas, MSc;

Mojca Koprivnikar Šušteršič; mag. Janez Kušar; dr. Andrej Kuštrin; dr. Jože Markič; mag.

Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; Denis Rogan, mag.; Dragica Šuc, MSc;

mag. Ana Vidrih

Uredniški odbor sestavljajo: mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Marta Gregorčič, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, mag. Janez Kušar

Tehnično urejanje in prelom: Bibijana Cirman Naglič, Ema Bertina Kopitar Tisk: Eurograf d.o.o.

Naklada: 130 izvodov Prvi natis

Ljubljana, januar 2021

ISSN 1318-3818 (tisk) ISSN 1580-6170 (pdf) Publikacija je brezplačna.

©2021, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno.

Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira.

(4)

Kazalo Aktualno ... 3

Tekoča gospodarska gibanja ... 7

Mednarodno okolje ...9

Gospodarska gibanja v Sloveniji ... 11

Trg dela ... 17

Cene ... 18

Finančni trgi ... 19

Plačilna bilanca... 20

Javne finance ... 21

Statistična priloga ...23

S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002.

Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp.

Vse tekoče primerjave (mesečno, četrtletno) v publikaciji Ekonomsko ogledalo so narejene na podlagi desezoniranih podatkov, vse medletne primerjave pa na podlagi originalnih podatkov. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno.

Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 11. januarja 2021.

(5)

Aktualno Gospodarska aktivnost evrskega območja se je v zadnjem četrtletju 2020 ob zaostritvi zajezitvenih ukrepov v drugem valu epidemije covid-19 predvidoma znova skrčila, za leto 2021 pa je predvideno postopno okrevanje. Upad v drugem valu epidemije je bil predvidoma manjši kot v prvem. Podjetja in potrošniki so se novim razmeram že nekoliko prilagodili. Upad storitvenih dejavnosti, ki so jih zajezitveni ukrepi bolj prizadeli, je bil v zadnjem četrtletju po podatkih kazalnika vodij nabave (PMI) manjši kot v drugem četrtletju 2020. V predelovalnih dejavnostih anketirani, za razliko od prvega vala, skrčenja aktivnosti niso pričakovali. Po izrazitem odboju gospodarske aktivnosti v tretjem četrtletju in predvidoma manjšem padcu v četrtem kot spomladi se je BDP evrskega območja po napovedih OECD in ECB v letu 2020 zmanjšal za 7,5 % oz. 7,3 %, v letu 2021 pa se bo povečal za 3,6 % oz. 3,9 %. K rasti v letošnjem letu bodo pomembno prispevali ukrepi denarne in javnofinančne politike ter rast tujega povpraševanja.

Največje tveganje za uresničitev napovedi pa ostaja povezano s potekom epidemije oz. z dostopnostjo in učinkovitostjo cepiv ter s tem povezanim sproščanjem ukrepov.

Ob strogih zajezitvenih ukrepih se je na začetku zadnjega četrtletja 2020 tudi v Sloveniji prodaja v trgovini in nekaterih storitvenih dejavnostih, predvsem povezanih z zasebno potrošnjo, precej zmanjšala. Podobno kot v prvem valu epidemije je bilo najmočneje prizadeto gostinstvo, kjer se je precej zmanjšalo tudi število delovno aktivnih. Število nočitev domačih turistov je strmoglavilo, potem ko se je močno okrepilo z unovčevanjem turističnih bonov v tretjem četrtletju (ko običajno pomemben del prihodka gostinskih in nastanitvenih storitev sicer ustvarijo tuji turisti, katerih število pa je bilo letos skromno). Zmanjšali so se tudi izdatki gospodinjstev za osebne, razvedrilne, športne in druge storitve. Zaradi zaprtja nenujnih trgovin se je močno skrčila prodaja v trgovini z motornimi vozili in trgovini na drobno s poltrajnimi in trajnimi dobrinami.

Zaradi manjšega prometa tovornih in osebnih vozil ter tranzita tujih turistov je bila nižja tudi prodaja v trgovini na drobno z motornimi gorivi. Podobno kot v prvem valu pa se je okrepila prodaja živil v trgovini na drobno ter prodaja po pošti in internetu. Trošenje gospodinjstev se je oktobra in novembra ob zaostritvi ukrepov za zajezitev epidemije tako znova močno zmanjšalo, nadalje se je povečalo njihovo varčevanje. Gospodinjstva so še naprej pospešeno odplačevala potrošniške kredite.

Epidemija in ukrepi za njeno zajezitev so zaradi manjšega povpraševanja močno vplivali tudi na gibanje nekaterih cen storitev in blaga. Medletni padec cen življenjskih potrebščin se je konec leta 2020 nekoliko poglobil. K temu je prispevala precejšnja umiritev rasti cen storitev in hrane, slednje povezujemo z večjo ponudbo zaradi dobre letine, skromno aktivnostjo v gostinstvu ter popolnim zaprtjem nekaterih drugih dejavnosti. V zadnjih mesecih lani je bil izrazit tudi padec cen poltrajnega blaga, predvsem oblek in obutve. K nižjim cenam so sicer še naprej v največji meri prispevale nižje cene naftnih derivatov.

V drugem valu epidemije so bile manj prizadete izvozno usmerjene dejavnosti;

zaradi močnega padca v prvem valu pa se je v prvih treh četrtletjih slovenski izvozni tržni delež zmanjšal. V tretjem četrtletju se je sicer znova povečal, kar bi bilo lahko delno povezano z realizacijo v prvem valu epidemije prekinjenih izvoznih tokov. Izvoz blaga v države EU, kamor izvozimo okoli tri četrtine blaga, in proizvodnja predelovalnih dejavnosti sta se po rasti v tretjem četrtletju proti koncu leta nadalje povečala. Manjši prizadetosti industrije v zadnjem četrtletju tako v primerjavi s storitvenim sektorjem kot glede na prvi val epidemije, pritrjuje tudi podatek o porabi elektrike (največji odjemalec so industrijska podjetja), ki je bila v zadnjem četrtletju 2020 le nekoliko manjša kot pred letom, potem ko je bil spomladi padec okoli 15-odstoten. Tovorni promet po slovenskih avtocestah, ki je v prvem valu epidemije padel za okoli četrtino, pa je bil konec leta 2020 približno na ravni predhodnega leta.

Ob ohranjanju interventnih ukrepov na trgu dela in predvidoma manjšem padcu

gospodarske aktivnosti kot v prvem valu epidemije se je število registriranih

brezposelnih decembra nekoliko povečalo večinoma kot posledica sezonskih

dejavnikov. Konec decembra je bilo brezposelnih 87.283 oseb, kar je 3,7 % več kot konec

novembra in 15,9 % več kot pred letom. Tudi na povprečno bruto plačo od spomladi

pomembno vplivajo interventni ukrepi. V zasebnem sektorju se je medletna rast plač od

(6)

Aktualno

4 Ekonomsko ogledalo, št. 1/2021

aprila, ko je močno porasla zaradi vpliva metodologije izračuna statistike plač ob velikem številu napotitev zaposlenih oseb v ukrep čakanja na delo, postopoma umirjala. V javnem sektorju pa se je z razglasitvijo drugega vala epidemije in ponovnim izplačevanjem kriznih dodatkov znova nekoliko povišala.

Po izboljšanju v tretjem četrtletju se je primanjkljaj konsolidirane bilance javnega

financiranja po denarnem toku proti koncu leta ponovno povečal. V enajstih mesecih

2020 je znašal 2,6 mrd EUR. Prihodki so zaradi poslabšanja epidemioloških in posledično

gospodarskih razmer v oktobru in novembru ponovno zaostali za ravnjo predhodnega

leta. Rast odhodkov je podobno kot v tretjem četrtletju ostala precej nižja kot v drugem

četrtletju, ko je bila izplačana večina izdatkov povezanih z ukrepi covid-19. Primanjkljaj

konsolidirane bilance, ki pretežno izhaja iz državnega proračuna, se je zlasti v novembru

tako ponovno okrepil, še večje povečanje pa pričakujemo v decembru. Kljub temu kaže,

da v celem letu ne bo dosegel ocene iz sprejetega rebalansa državnega proračuna (4,2

mrd EUR). Razkorak izhaja zlasti iz manjše rasti odhodkov od ocenjenih, kar je povezano

tudi z nižjo realizacijo ukrepov za blažitev posledic epidemije od načrtovane.

(7)

10 14 18 22 26 30 34 38 42 46 50 54 58 62

jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20

Vrednost PMI za evrsko območje

Sestavljeni indeks Predelovalne dejavnosti Storitve

Vir: Markit. Opomba: vrednost PMI nad 50 nakazuje na rast, pod 50 pa na njegovo krčenje.

Slika 1: Drugi val epidemije in ukrepi za njeno zajezitev so v zadnjem četrtletju 2020 v evrskem območju prizadeli predvsem storitvene dejavnosti.

Slika 5: Število brezposelnih se je konec leta 2020 nekoliko povečalo, predvsem zaradi sezonskih dejavnikov.

0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 220 240

jan.10 jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19 jan.20

Desezoniran realni indeks prihodka 2010=100

Vir: SURS, preračuni UMAR. * Junijski podatek je ocena UMAR, ker je bil premalo zanesljiv za objavo.

Trg. na drobno z neživili Trg. z mot. vozili

Gostinstvo Trg. na drobno z živili

Trg. na drobno z mot. gorivi Potovalne agencije*

.

Slika 2: Tudi v Sloveniji se je na začetku zadnjega četrtletja zaradi zaprtja nenujnih trgovin in storitev skrčila predvsem prodaja v nekaterih storitvenih dejavnostih.

-30 -20 -10 0 10 20 30 40

jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20

Medletna rast vlog, v %

Vir: BS.

Vloge čez noč Kratkoročne

Dolgoročne Skupaj

Slika 3: Trošenje gospodinjstev je bilo tako znova manjše, nadalje se je povečalo njihovo varčevanje in odplačevanje potrošniških kreditov.

Slika 4: Vpliv drugega vala epidemije na izvozno usmerjene predelovalne dejavnosti ter tudi promet je bil manjši kot spomladi, tudi gradbena aktivnost se je oktobra skrčila manj kot spomladi.

-700 -600 -500 -400 -300 -200 -100 0

januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november

Mesečni saldo, v mio EUR

Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR.

Javnofinančni saldo

Slika 6: Konec leta se je primanjkljaj bilance javnega financiranja ponovno povečal.

74.000 76.000 78.000 80.000 82.000 84.000 86.000 88.000 90.000 92.000

31.01.2020 29.02.2020 31.03.2020 30.04.2020 31.05.2020 30.06.2020 31.07.2020 31.08.2020 30.09.2020 19.10.2020 25.10.2020 31.10.2020 5.11.2020 9.11.2020 13.11.2020 18.11.2020 23.11.2020 26.11.2020 30.11.2020 3.12.2020 7.12.2020 11.12.2020 16.12.2020 21.12.2020 24.12.2020 31.12.2020

Število registriranih brezposelnih

Vir: ZRSZ. Opomba: Rožnati stolpci prikazujejo dnevne (neuradne) podatke, sivi pa uradne ob koncu meseca.

4050 6070 8090 100110 120130 140150 160170 180190 200

jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20

Desezoniran indeks 2010=100

Vir: SURS, preračuni UMAR.

Izvoz blaga

Ind. proiz. predelovalnih dej.

Vred. opr. del v gradbeništvu

Prihodek v prometu in skladiščenju (nom.)

(8)

(9)

tek oč a gosp odarsk a gibanja

(10)

(11)

Mednarodno okolje

Slika 1: Prispevek izdatkovnih komponent h gospodarski rasti v evrskem območju

Slika 2: Gospodarske napovedi za evrsko območje

Gospodarska aktivnost evrskega območja je v tretjem četrtletju 2020 močno okrevala zlasti zaradi izrazitega odboja zasebne potrošnje, v zadnjem četrtletju pa je predvidoma ponovno upadla. BDP se je v primerjavi z drugim četrtletjem zvišal za 12,5 % (desez.), medletni upad pa je bil manjši (-4,3 %, desez.). K izrazitemu zvišanju aktivnosti je prispevalo domače in tuje povpraševanje, največ zasebna potrošnja. K izrazitemu odboju je ob sproščanju prisilnega varčevanja prispevalo zlasti povpraševanje po trajnih proizvodih in povečanje izdatkov za storitve. Gospodarska aktivnost evrskega območja je zaradi vnovične zaostritve zajezitvenih ukrepov v zadnjem četrtletju 2020 predvidoma ponovno upadla, vendar manj kot spomladi. Zajezitveni ukrepi ob drugem epidemiološkem valu so usmerjeni zlasti k storitvenim dejavnostim, manj je motenj v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. K manjšemu upadu aktivnosti pa so prispevale tudi prilagoditve podjetij in potrošnikov novim razmeram. Na manjše znižanje kot spomladi kažejo tudi tekoči gospodarski kazalniki, med drugim sestavljeni kazalnik vodij nabave (PMI). V predelovalnih dejavnostih se je decembra izboljšal na najvišjo vrednost po maju 2018, v storitvenih dejavnostih pa ponovno nakazoval na upad aktivnosti v zadnjem četrtletju, a se ohranil precej nad spomladanskimi vrednostmi.

Gospodarska aktivnost evrskega območja se bo po globokem upadu v 2020 po napovedih mednarodnih institucij v 2021 ponovno okrepila.

Okrevanje aktivnosti v tretjem četrtletju 2020 je bilo močnejše kot so pričakovale mednarodne institucije.

V svojih zadnjih, decembrskih, napovedih so nekoliko ublažile napovedi upada gospodarske aktivnosti v letu 2020, kljub pričakovanemu ponovnemu poslabšanju v zadnjem četrtletju. Po napovedih OECD in ECB se bo gospodarska aktivnost evrskega območja zmanjšala za 7,5 % oz. 7,3 %. Ob predpostavki postopnega sproščanja zajezitvenih ukrepov in zmanjševanja negotovosti zaradi obetov o učinkovitih cepivih se bo gospodarska aktivnost v letu 2021 začela postopoma krepiti. Ob znatni podpori denarne in javnofinančne politike ter krepitvi tujega povpraševanja naj bi BDP evrskega območja glede na napovedi OECD in ECB zrasel za 3,6 % oz. 3,9 %. Največje tveganje za uresničitev napovedi je povezano s potekom epidemije. Hitrejše izboljšanje epidemioloških razmer ob široki uporabi učinkovitega cepiva ali zdravila bi privedlo do večjega okrevanja gospodarstva evrskega območja, v primeru nadaljnjih obsežnih zapor gospodarstva zaradi vztrajanja zaostrenih epidemioloških razmer pa bo okrevanje evrskega območja šibkejše od osrednje napovedi.

-8 -7 -6 -5 -4 -3 -2 -1 0 1 2 3 4 5

2020 2021

Realna sprememba BDP, v %

Vir: Consensus Economics, ECB, OECD.

OECD, december 20 Consensus, december 20 ECB, december 20

-12 -10 -8 -6 -4 -2 0 2 4 6 8 10 12 14

Q1 19 Q2 19 Q3 19 Q4 19 Q1 20 Q2 20 Q3 20 Realna četrtletna sprememba, v %

Prispevek k četrtletni spremembiBDP, v o.t.

Vir: Eurostat.

Neto izvoz Zasebna potrošnja

Državna potrošnja Bruto investicije v os. sr.

Spr. zalog in vredn. pred. BDP (desna os)

(12)

Tekoča gospodarska gibanja

Tabela 1: Cene nafte brent, menjalni tečaj USD/EUR in EURIBOR

povprečje sprememba, v %*

2019 XI 20 XII 20 2020 XII 20/XI 20 XII 20/XII 19 2020/2019

Brent USD, na sod 64,28 40,19 49,99 41,82 17,1 -25,6 -34,9

Brent EUR, na sod 57,20 36,50 40,96 37,02 12,2 -30,9 -35,3

USD/EUR 1,119 1,183 1,217 1,141 2,8 9,5 2,0

3-mesečni EURIBOR, v % -0,357 -0,521 -0,538 -0,427 1,7 14,3 7,0

Vir: EIA, ECB, EMMI Euribor, preračuni UMAR.

Opomba: *pri Euribor sprememba v b. t.

Slika 3: Efektivni tečaji

Krepitev vrednosti evra do košarice tujih valut se je proti koncu leta 2020 ustavila. Od začetka pandemije covid-19 (marca 2020) do konca leta 2020 je evro apreciiral do večine valut pomembnejših trgovinskih partneric; najizraziteje do valut držav z že prej nestabilnim makroekonomskim in finančnim okoljem (npr. turške lire) in izvoznic energentov (npr. ruskega rublja). Proti koncu leta je prišlo tudi do ponovne opaznejše apreciacije evra do ameriškega dolarja. Hkrati pa je v zadnjem četrtletju evro pričel opazneje depreciirati do valut posameznih azijskih držav (npr. kitajskega juana), kjer so bile zaradi uspešnejše zajezitve epidemije tudi gospodarske posledice v tem obdobju manjše. Nominalni efektivni tečaj Slovenije (NEER), ki prikazuje razmerje med evrom in košarico valut trgovinskih partneric,

¹

tako v zadnjem četrtletju ni več beležil močnejše krepitve, značilne za predhodni dve četrtletji. Pritisk na cenovno-konkurenčni položaj slovenskih izvoznikov (merjen s kazalnikom REER_hicp), kot posledica lanske krepitve evra, je sicer blažila šibkejša rast končnih cen (merjenih z inflacijo) v primerjavi s trgovinskimi partnericami.

94 96 98 100 102 104 106 108

1 2 3 4 1 2 3 4 1 2 3 4 1 2 3 4 1 2 3 4 1 2 3 4 1 2 3 4 1 2 3 4 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Dolgoletno povprečje od vstopa v ERM II do zadnjega podatka = 100

Vir: ECB, preračuni Umar. Povišanje NEER pomeni apreciacijo evra do košarice valut 37 (ožji nabor) oz. 60 (širši nabor) trg. partneric, ki vklj. tudi Turčijo in Rusijo.

NEER (ožji nabor) NEER (širši nabor) REER_hicp (širši nabor) REER_hicp (širši nabor)

1 Uteženo glede na njihovo pomembnost v zunanjetrgovinskih tokovih Slovenije

(13)

Gospodarska gibanja v Sloveniji

Slika 4: Kratkoročni kazalniki gospodarskih gibanj v Sloveniji

Drugi val epidemije je močneje prizadel predvsem nekatere storitvene dejavnosti, rast bolj izvozno usmerjenih dejavnosti pa se je nadaljevala. Zaprtje nenujnih trgovin in nekaterih storitev je na začetku zadnjega četrtletja vplivalo na skrčenje njihove prodaje, podobno kot v spomladanskem prvem valu je bil padec največji v gostinstvu. Gradbena aktivnost se je oktobra nekoliko zmanjšala. Nadalje pa se je povečala proizvodnja izvozno usmerjenih predelovalnih dejavnosti, še naprej se je krepil tudi izvoz v EU, nekoliko se je povečal tudi prihodek v prometu. Razpoloženje v gospodarstvu, ki se je v zadnjem četrtletju lani pričakovano poslabšalo, je v vseh dejavnostih ostalo ugodnejše kot spomladi.

2030 4050 6070 8090 100110 120130 140150 160170 180

jan. 05 jan. 06 jan. 07 jan. 08 jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan.19 jan.20

Desezoniran realni indeks 2008=100

Izvoz blaga Ind. proiz. predelovalnih dej.

Vred. opr. del v gradbeništvu Prih. v trgovini na drobno Storitveni prihodek (nom.)

Slika 5: Poraba elektrike

Medletni upad tedenske porabe elektrike je v drugem valu epidemije ostal občutno manjši kot spomladi. V povprečju je bila tedenska poraba elektrike novembra in decembra medletno nižja za 3 %

²

(spomladi za okoli 15 %). Manjši upad od spomladanskega je zlasti posledica manjše prizadetosti industrijske porabe, ki predstavlja največji delež v skupni porabi elektrike. Izmed naših najpomembnejših trgovinskih partneric je bil medletni upad porabe največji v Avstriji (8 %). V Italiji in Franciji je tako kot v Sloveniji znašal okoli 3 %, v Nemčiji in na Hrvaškem pa je bila poraba enaka lanski.

-40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40

2.3.-6.3. 16.3.-20.3. 30.3.-3.4. 13.4.-17.4. 27.4.-1.5. 11.5.-15.5. 25.5.-29.5. 8.6.-12.6. 22.6.-26.6. 6.7.-10.7. 20.7.-24.7. 3.8.-7.8. 17.8.-21.8. 31.8.-4.9. 14.9.-18.9. 28.9.-2.10. 12.10.-16.10. 26.10.-30.10. 9.11.-13.11. 23.11-27.11 7.12.-11.12. 21.12.-25.12.

Medletna sprememba, v %

Avstrija Francija Hrvaška

Italija Nemčija Slovenija

Vir: ENTSO-E in Bruegel.org.

Opombi: Upoštevana je samo poraba v delovnih dneh v času med 8. in 18. uro. Odstotki so prilagojeni za temperaturne razlike.

2 Iz izračuna je izločen teden v času božiča (21. 12.–25. 12. 2020), ko je bila tedenska poraba elektrike medletno višja za 19 %, predvsem kot posledica ugodnejše razporeditve praznikov v letu 2020 z vidika delovanja gospodarstva.

Slika 6: Promet elektronsko cestninjenih vozil na slovenskih avtocestah v letih 2019 in 2020

Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah je bil decembra 2020 malenkost večji kot pred letom, a tudi zaradi dveh delovnih dni več. Promet se je ob ukrepih v prvem valu epidemije v aprilu medletno znižal za več kot 35 %, pri čemer je bilo znižanje večje od upada proizvodnje predelovalnih dejavnosti in prihodka v storitvah. S sprostitvijo zajezitvenih ukrepov in okrevanjem industrije ter storitev se je zaostanek v nekaj mesecih zmanjšal in v tretjem četrtletju znašal okoli 6 %. Zajezitveni ukrepi v drugem valu z omejitvami v storitvenih dejavnostih na promet tovornih vozil niso pomembneje vplivali.

Še posebej se je promet izboljšal novembra in zlasti decembra, ko je spet presegel primerljivo raven iz leta 2019, a je bilo to povezano tudi z enim oziroma dvema delovnima dnevoma več v omenjenih mesecih. Promet tovornih vozil je bil decembra medletno višji za 0,2 %, od tega promet domačih vozil za 1,8 %, pri tujih pa je bil še nižji za 1,0 %.

-40 -35 -30 -25 -20 -15 -10 -5 0 5 10

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec Medletno, v %

Mio prevoženih kilometrov

Vir: DARS (posredovana interna poročila), preračun UMAR.

2019 2020 Stopnja rasti (d. os.)

(14)

Slika 7: Blagovna menjava – realno

Okrevanje blagovne menjave se je kljub neugodnim epidemiološkim razmeram v Sloveniji in EU v jesenskih mesecih nadaljevalo. Ponovni razmah epidemije in sprejetje zajezitvenih ukrepov v naših glavnih trgovinskih partnericah oktobra in novembra nista imela vidnejšega vpliva na izvozno aktivnost z državami EU. Novembra se je realni izvoz v EU še povečal in se približal predkriznim ravnem. Zastalo pa je okrevanje uvoza, kar je predvsem povezano z upadom zasebne potrošnje v Sloveniji zaradi sprejetih zajezitvenih ukrepov, zaradi delovanja industrijskih dejavnosti pa manj z uvozom proizvodov za vmesno porabo. V prvih enajstih mesecih je uvoz iz držav EU (-11,6 %) upadel bolj kot izvoz (-9,9 %). Izvozna pričakovanja se decembra niso bistveno spremenila glede na predhodnih nekaj mesecev, podjetja pa so bila glede prihodnjega tujega povpraševanja bolj optimistična kot med prvim valom epidemije spomladi.

70 80 90 100 110 120 130 140 150 160 170

Izvoz v države EU Uvoz iz držav EU

**Slika 8: Slovenski izvozni tržni delež na svetovnem trgu blaga (z izločenim vplivom izvoza farmacevtskih izdelkov v Švico*) Slovenski izvozni tržni delež se je po globokem padcu v prvem epidemiološkem valu, v tretjem četrtletju 2020 ponovno povečal. Širjenje epidemije** covid-19 po svetu je povzročilo močan upad svetovnih uvozno-izvoznih blagovnih tokov. Ob še globljem padcu slovenskega izvoza - tudi zaradi izvozne usmerjenosti na med epidemijo bolj prizadet trg EU - se je slovenski tržni delež na svetovnem trgu v pomladanskih mesecih leta 2020 močno znižal. V tretjem četrtletju 2020 je sledila ponovna rast (medletno za 0,6 %)

³

, ki bi bila lahko delno povezana z realizacijo v predhodnem četrtletju prekinjenih izvoznih tokov. V povprečju prvih treh četrtletij leta 2020 se je slovenski tržni delež na svetovnem trgu medletno znižal za 1,7 %, na trgu EU pa za 0,3 %. Na podlagi podrobnejših podatkov izvozno- uvoznih tokov držav EU, kamor so usmerjene približno tri četrtine slovenskega izvoza blaga, ocenjujemo, da je k znižanju slovenskega tržnega deleža prispevala tudi izvozna specializacija, zlasti zaradi visokega deleža izvoza osebnih vozil, ki je bil ob izbruhu korona krize močneje prizadet. Neugoden vpliv sestave izvoza je sicer blažilo okrepljeno povpraševanje po farmacevtskih proizvodih, s prav tako visokim deležem v slovenskem izvozu.

-8 -6 -4 -2 0 2 4 6 8

2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 q1 2020

q2 2020 q3

Vir: UN Comtrade, SURS; preračuni Umar. * Izvoz farmacevtskih izdelkov v Švico predstavlja približek močno povečanega izvoza predhodno uvoženih farm. izd., katerega vpliv na BDP je neznaten in ga podatki o izvozu nacionalnih računov ne vključijo.

3 Vsi podatki za leto 2020 so začasni.

(15)

Slika 9: Storitvena menjava – nominalno

Storitvena menjava s tujino se je oktobra nadalje povečala, a je še naprej ostala na precej nižji ravni kot v enakem obdobju lani.

⁴

Nadaljevalo se je okrevanje izvoza večine glavnih skupin storitev, razen potovanj.

K nižjemu medletnemu upadu izvoza storitev je v zadnjih mesecih opazneje prispevalo povečanje izvoza gradbenih storitev in ostalih poslovnih storitev , ki skupaj predstavljajo okoli eno tretjino celotnega izvoza storitev, njihov izvoz je bil višji kot pred letom. Kljub ugodnim gibanjem v zadnjih mesecih je izvoz transportnih storitev ostal nižji v primerjavi z enakim obdobjem lani. Opazno nižje kot pred letom je bilo še naprej trošenje tujih turistov v Sloveniji. Gibanja pri uvozu storitev so bila manj izrazita kot pri izvozu, okrevanje pa je bilo nekoliko počasnejše. Podobno kot pri izvozu je k upadu največ prispevalo trošenje slovenskih gostov v tujini, medletni zaostanek pa se je septembra in oktobra zaradi dodatnih omejevalnih ukrepov za prehod meje še povečal. V prvih desetih mesecih se je nominalni izvoz storitev sicer zmanjšal za 20,5 %, uvoz pa za 17,3 %.

250 300 350 400 450 500 550 600 650 700 750 800

jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20

V mio EUR, desezonirano

Vir: BS, preračuni UMAR.

Izvoz storitev Uvoz storitev

4 Po plačilno-bilančni statistiki.

Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji

v % 2019 XI 20/X 20 XI 20/XI 19 I-XI 20/I-XI 19

Izvoz blaga, realno¹ 9,3 -1,4³ 1,9 -1,5

- v EU 4,3 2,2³ 1,9 -9,9

Uvoz blaga, realno¹ 11,7 12,7³ 16,1 -3,5

- iz EU 4,1 0,1³ 0,2 -11,6

Industrijska proizvodnja, realno 3,1 0,2³ -0,8 -6,7

- v predelovalnih dejavnostih 3,5 0,1³ -1,1 -6,5

v % 2019 X 20/IX 20 X 20/X 19 I-X 20/I-X 19

Izvoz storitev, nominalno² 7,0 6,8³ -18,6⁴ -20,5⁴

Uvoz storitev, nominalno² 4,6 5,7³ -16,0⁴ -17,3⁴

Gradbeništvo – vrednost opravljenih gradbenih del, realno 3,3 -2,3³ -0,3 -2,1

Trgovina – realni prihodek 4,3 -1,2³ -6,3⁴ -7,8⁴

Storitvene dejavnosti (brez trgovine) – nominalni prihodek 5,4 -0,7³ -8,7⁴ -11,2⁴

Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR.

Opombe: ¹zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR, ²plačilnobilančna statistika, ³desezonirani podatki, ⁴delovnim dnem prilagojeni podatki.

(16)

Slika 11: Aktivnost v gradbeništvu

Po krepitvi v tretjem četrtletju se je gradbena aktivnost oktobra malce znižala. Vrednost opravljenih del se je znižala za 2,2 %, a še vedno precej presegala ravni iz pomladanskih mesecev. V primerjavi z letoma 2018 in 2019 je bila gradbena aktivnost v zadnjih mesecih precej nižja v gradnji nestanovanjskih stavb, malce višja v gradnji inženirskih objektov, znatno višja pa v gradnji stanovanjskih stavb (kjer pa so podatki za zadnje mesece manj zanesljivi). Kratkoročni obeti ostajajo ugodni v gradnji inženirskih objektov in stanovanjskih stavb, slabše pa kaže gradnji nestanovanjskih stavb. V zadnjem letu se je zaloga pogodb v gradnji inženirskih objektov okrepila za 23 %, v gradnji nestanovanjskih stavb pa znižala za 11 %. Skupna načrtovana površina stanovanjskih stavb, predvidena z izdanimi gradbenimi dovoljenji, je bila v zadnjega pol leta za 14 % višja kot v enakem obdobju lani.

40 50 60 70 80 90 100 110 120

Realni indeks gradbeništva, 2010 = 100

Desezonirani podatki

Trimesečne drseče sredine, desezonirano

Slika 10: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je proti koncu lanskega leta nadalje povečala kljub zaostrenim epidemiološkim razmeram v Sloveniji in EU. K rasti so prispevale predvsem srednje tehnološko zahtevne panoge, ki so novembra znova presegle ravni izpred leta.

Okrevanje je ostalo najpočasnejše v proizvodnji motornih vozil, ki je še zaostajala za ravnmi izpred leta. Precej pa se je v zadnjih mesecih povečala proizvodnja v kovinski industriji in večini ostalih panog, ki proizvajajo vmesne proizvode. Novembra so večinoma presegle ravni izpred leta (med njimi predvsem gumarska in kemična industrija). Proizvodnja visoko tehnološko zahtevnih panog, ki je bila v prvem valu najmanj prizadeta, je ostala na visoki ravni. Zmanjšala pa se je proizvodnja nizko tehnološko zahtevnih panog, ki je bila novembra v vseh panogah tudi medletno nižja (z izjemo lesne industrije).

Obeti ostajajo ugodni, saj večina podjetij pričakuje rast proizvodnje tudi v začetku letošnjega leta.

80 100 120 140 160 180 200 220

Pred.dejavnosti Visoko teh.zahtevne Sr.visoko teh.zahtevne Sr.nizko teh.zahtevne Nizko teh.zahtevne

Slika 12: Cene in transakcije stanovanjskih nepremičnin, 3. četrtletje 2020

Rast cen stanovanjskih nepremičnin se je v tretjem četrtletju umirila; po odpravi omejitvenih ukrepov poslovanja se je promet z njimi močno povečal in je bil podoben kot pred letom. V povprečju prvih devetih mesecev 2020 so bile cene medletno višje za 4,4 % (v tretjem četrtletju za 3,3 %), kar nakazuje na umirjanje rasti cen glede na zadnja tri leta (s povprečno letno rastjo skoraj 8 %). Zvišanje cen v prvih devetih mesecih 2020 je bilo predvsem posledica višjih cen rabljenih stanovanjskih nepremičnin, predvsem stanovanj (5,5 %). Medletno so bile višje tudi cene novih stanovanjskih nepremičnin, s katerimi pa se je opravilo manj kot 3 % vseh transakcij.

Med njimi so visoko rast dosegle cene družinskih hiš, ki pa so poleg rabljenih družinskih hiš edine zaostajale za cenami iz leta 2008 (za 14,5 %).

80 85 90 95 100 105 110 115 120

25 50 75 100 125 150 175 200 225

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Q1 19 Q1 20 Indeks 2010=100, 4-četrtletne drseče sredine

Indeks 2010=100, 4-četrtletne drseče sredine

Transakcije rabljenih stan. nepremičnin (leva os) Transakcije novih stan. nepremičnin (leva os) Cene rabljenih stan. nepremičnin (desna os) Cene novih stan. nepremičnin (desna os)

Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: Zaradi metodoloških sprememb so podatki za transakcije razpoložljivi od leta 2010 naprej.

(17)

Slika 14: Prihodek v tržnih storitvah

Prihodek se je oktobra v tržnih storitvah ponovno zmanjšal. Ob ponovnem zaprtju nastanitvenih in gostinskih obratov se je, podobno kot v prvem valu epidemije, najbolj zmanjšal v gostinstvu, kjer se je v predhodnih mesecih tudi zaradi unovčenja turističnih bonov močneje okrepil. Zmanjšal se je tudi prihodek v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih zaradi padca tako v telekomunikacijskih kot računalniških storitvah ter nekoliko tudi v strokovno-tehničnih dejavnostih (predvsem v arhitekturno-projektantskih storitvah).

Kljub nadaljnjemu krčenju prihodka v potovalnih in zaposlovalnih agencijah pa se je okrepil prihodek v drugih poslovnih dejavnostih, predvsem kot posledica rasti v dejavnosti dajanje v najem in zakup ter pisarniških storitvah. V prometu pa se je rast prihodka znova nekoliko upočasnila.

20 40 60 80 100 120 140 160

Desezoniran nominalni indeks 2010=100

Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: *Z nepremičninami.

Skupaj* Promet in sklad. (H)

Info. in komunik. (J) Strokovno-tehnične (M) Druge poslovne (N) Gostinstvo (I)

Slika 13: Prihodek v trgovini

Prodaja v trgovini se je ob zaprtju nekaterih nenujnih prodajaln in drugih omejitvenih ukrepih oktobra še znižala in po predhodnih podatkih novembra nadalje upadla v večini segmentov. Prihodek je oktobra upadel v vseh treh glavnih panogah. Najbolj v trgovini z motornimi vozili, kjer so bila nihanja tudi v preteklih mesecih največja. Nekoliko se je zmanjšala tudi prodaja v trgovini na debelo in v trgovini na drobno. Znotraj slednje je močneje upadla že tako nizka prodaja motornih goriv, ki je v prvih desetih mesecih leta 2020 tudi najbolj (skoraj za četrtino) zaostajala za rezultati iz leta 2019, na kar je vplival nižji tovorni promet, manjši poletni tranzit turistov in manjša prodaja goriv gospodinjstvom. Podobno kot na začetku prvega vala epidemije se je tudi na začetku drugega okrepila prodaja živil v trgovini na drobno, visoka pa je ostala tudi prodaja neživil po pošti in preko interneta.

80 100 120 140 160 180 200 220 240

Desezoniran realni indeks prihodka 2010=100

Skupaj Trg. z mot. vozili

Trg. na debelo Trg. na drobno

.

Slika 15: Izbrani kazalniki potrošnje gospodinjstev

Trošenje gospodinjstev je po okrevanju v tretjem četrtletju oktobra in novembra močno upadlo, kar je bila predvsem posledica ponovnega zaprtja nenujnih trgovin in storitev. To se je odrazilo v močnem upadu prodaje osebnih avtomobilov in večine ostalih neživilskih proizvodov v klasičnih trgovinah; prodaja po pošti in internetu pa je oktobra ostala visoka in bila v prvih desetih mesecih medletno večja za več kot polovico. Z zaprtjem nastanitvenih in gostinskih obratov je strmoglavilo število prenočitev domačih turistov, ki se je v poletni sezoni ob unovčenju turističnih bonov skokovito povečalo. Zmanjšali so se izdatki gospodinjstev za osebne, razvedrilne, športne in druge storitve, kjer so sicer tudi v poletnih mesecih ostali določeni omejitveni ukrepi. Nasprotno se je, podobno kot na začetku prvega vala epidemije, okrepila prodaja živil v trgovini na drobno.

0 60 120 180 240 300

40 60 80 100 120 140

Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Q1 19 Q1 20 Desezoniran indeks 2010=100

Desezoniran indeks 2010=100

Vir: SURS, preračuni UMAR. Podatek za Q4 2020 je, razen pri avtih, povprečna vrednost za oktober in november.

Potrošnja gospodinjstev Real. prih. v trg. z neživili Real. prih. v trg. z živili

Prodaja osebnih avtov fiz. osebam Prenočitve domačih turistov (desna os)

(18)

Slika 16: Gospodarska klima

Razpoloženje v gospodarstvu se je konec leta nekoliko izboljšalo, potem ko se je od razglasitve drugega vala epidemije na začetku zadnjega četrtletja poslabševalo. K decembrskemu izboljšanju zaupanja v storitvenih dejavnostih, trgovini na drobno in zaupanja potrošnikov je prispevala predvsem začasna sprostitev nekaterih storitvenih dejavnosti in odprtje nenujnih trgovin pred božično-novoletnimi prazniki. Zaupanje se je izboljšalo tudi v gradbeništvu, ki poleg predelovalnih dejavnosti ostaja med manj prizadetimi dejavnostmi. V vseh dejavnostih je zaupanje v zadnjem četrtletju ostalo nad ravnmi iz prvega vala epidemije.

-70 -60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40

jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan.17 jan.18 jan.19 jan.20

Desezonirana vrednost kazalnika

Gospodarska klima Predelovalne dej.

Trg. na drobno Storitvene dej.

Gradbeništvo Potrošniki

(19)

Trg dela

Slika 17: Število delovno aktivnih in registriranih brezposelnih oseb

Slika 18: Povprečna bruto plača na zaposlenega

Število registriranih brezposelnih je decembra nekoliko poraslo, potem ko se v predhodnih treh mesecih ni bistveno spreminjalo. Konec decembra je bilo brezposelnih 87.283 oseb, kar je 3,7 % več kot konec novembra in 15,9 % več kot pred letom. Ob ohranjanju interventnih ukrepov decembrsko povečanje ni bistveno odstopalo od predhodnih let, ko je bilo večinoma posledica sezonskih dejavnikov. Na manjše povečanje v primerjavi s spomladanskimi meseci vpliva tudi predvidoma manjši padec gospodarske aktivnosti kot ob prvem valu. Število delovno aktivnih je bilo oktobra medletno manjše za 1,4 %, kar je enako kot septembra.

Med dejavnostmi z največjim padcem so ostale druge raznovrstne dejavnosti (11,2 %) in gostinstvo (8,8 %), v predelovalnih dejavnostih je bil upad 3,4-odstoten.

Medletna rast povprečne bruto plače je v oktobru znašala 4,6 %, na njo pa od spomladanskih mesecev pomembno vplivajo izplačila kriznih dodatkov in vključitev zaposlenih v interventne ukrepe za ohranjanje delovnih mest. V zasebnem sektorju se je rast od aprila, ko je močno porasla zaradi vpliva metodologije izračuna statistike plač ob velikem številu napotitev zaposlenih oseb v ukrep čakanja na delo, vidneje umirila. V javnem sektorju pa se je rast plač po prenehanju izplačevanja dodatkov (izredno izplačilo dodatka za nevarnost in posebne obremenitve ter izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah po kolektivni pogodbi) upočasnila sredi leta. Od sredine oktobra, ko je bil razglašen drugi val epidemije, se je s ponovnim izplačevanjem dodatkov (sicer v manjšem obsegu kot v prvem valu) nekoliko povišala.

0 20 40 60 80 100 120 140 160

740 760 780 800 820 840 860 880 900

jan. 06 jan. 07 jan. 08 jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 Število registriranih brezposelnih, v 1.000, desezonirano Število delovno aktivnih po SRDAP, v 1.000, desezonirano

Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR.

Delovno aktivni po SRDAP (leva os) Registrirani brezposelni (desna os)

-4,0 -2,0 0,0 2,0 4,0 6,0 8,0 10,0 12,0 14,0

Medletna rast, 3-mes. drseča sredina

Zasebni sektor Javni sektor Skupaj

Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela

v % 2019 X 20/IX 20 X 20/X 19 I-X 20/I-X 19

Delovno aktivni² 2,5 0,0¹ -1,2 -0,5

Povprečna nominalna bruto plača 4,3 0,3¹ 4,6 5,4

zasebni sektor 3,9 -0,3¹ 2,9 4,5

javni sektor 5,4 1,1¹ 7,1 6,6

v tem sektor država 6,5 3,8¹ 9,1 8,3

v tem javne družbe 2,7 -0,2¹ 1,4 1,7

2019 X 19 IX 20 X 20

Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 7,7 7,6 9,0 8,8

v % 2020 XII 20/XI 20 XII 20/XII 19 I-XII 20/I-XII 19

Registrirani brezposelni 14,6 3,7 15,9 14,6

Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR.

Opombi: ¹ desezonirani podatki,² zaposleni, samozaposleni in kmetje po SRDAP.

(20)

Cene

Tabela 4: Rast cen življenjskih potrebščin, v %

XII 19/XII 18 I 20-XII 20/

I19-XII 19 XII 20/XI 20 XII 20/XII 19

Skupaj 1,8 -0,1 -0,3 -1,1

Hrana 3,5 3,7 -0,7 1,1

Goriva in energija 1,2 -9,7 1,6 -9,9

Storitve 2,9 1,6 -0,8 0,2

Ostalo¹ 0,4 -0,1 -0,3 -0,5

Osnovna inflacija - brez hrane in energije 1,6 0,7 -0,5 -0,1

Osnovna inflacija - odrezano povprečje² 1,5 0,5 -0,2 -0,4

Opomba: ¹ Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak, itd.² Pristop z izključitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v obdobju.

Slika 19: Cene življenjskih potrebščin

Slika 20: Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev

Medletni padec cen življenjskih potrebščin se je konec leta nekoliko poglobil.

⁵

Epidemija in ukrepi za njeno zajezitev so zaradi manjšega povpraševanja močno vplivali na gibanje nekaterih cen storitev in blaga.

Medletna rast cen storitev se je močno umirila in je bila najnižja po februarju 2016 (0,2 %). Precej se je upočasnila tudi rast cen hrane, kar povezujemo z večjo ponudbo hrane zaradi dobre letine, manjšo aktivnostjo gostinskih in hotelskih storitev ter popolnim zaprtjem nekaterih drugih dejavnosti (šole). V zadnjih mesecih je bil izrazit tudi padec cen poltrajnega blaga, predvsem zaradi nižjih cen obleke in obutve. K nižjim cenam je sicer še naprej v največji meri prispeval medletni padec cen naftnih derivatov, vendar je bil tokrat njihov negativni prispevek zaradi tekoče mesečne rasti manjši kot v preteklih mesecih.

Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so tudi novembra ostale medletno nespremenjene. Nizka rast cen na domačem trgu, ki je ostala okoli 1-odstotna, je bila v veliki meri posledica medletno nižjih cen v skupini surovin in več kot 2-odstotne rasti cen v ostalih namenskih skupinah. Znova so najbolj narasle cene energentov (3,8 %), a se njihova rast postopoma umirja. Medletni padec cen proizvodov slovenskih proizvajalcev na tujih trgih je ostal okoli 1-odstoten. Medletno nižje so bile cene v vseh namenskih skupinah z izjemo cen v skupini trajnega blaga za široko porabo, kjer so bile cene medletno višje za skoraj 1 % zaradi nekoliko izrazitejše tekoče rasti v novembru.

-2 -1 0 1 2 3 4

Medletna inflacija, v %

Vir: SURS, Eurostat.

Slovenija Evrsko območje

-6 -4 -2 0 2 4 6 8

Medletna rast cen industrijskih proizvodov domačih proizvajalcev, v %

Vir: SURS.

Domači trg Tuji trg

5 Zaradi dodatnih omejitvenih ukrepov so na SURS-u velik del drobnoprodajnih cen neživilskih izdelkov in storitev zbrali po telefonu in prek spletnih strani ponudnikov. Cene izdelkov in storitev, ki jih ni bilo mogoče zbrati, pa temeljijo na ocenah na osnovi preteklih cenovnih gibanj, ali gibanj cen znotraj, ali višjih agregatov in predstavljajo 9,8 % indeksa cen življenjskih potrebščin.

(21)

Finančni trgi

Tabela 5: Kazalniki finančnih trgov

Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in vloge prebivalstva ter države

Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v %

30. XI 19 31. XII 19 30. XI 20 30. XI 20/31. X 20 30. XI 20/30. XI 19

Krediti skupaj 23.286,2 23.168,1 23.056,7 -0,1 -1,0

Krediti podjetjem in NFI 10.654,2 10.538,1 10.495,7 -0,2 -1,5

Krediti državi 1.653,7 1.649,4 1.554,5 0,6 -6,0

Krediti gospodinjstvom 10.978,3 10.980,6 11.006,6 -0,2 0,3

Potrošniški 2.948,5 2.922,3 2.735,5 -1,2 -7,2

Stanovanjski 6.568,0 6.587,2 6.840,4 0,5 4,1

Ostalo 1.461,9 1.471,1 1.430,6 -1,3 -2,1

Bančne vloge gospodinjstev skupaj 20.285,7 20.804,7 22.517,0 1,3 11,0

Čez noč 15.724,2 16.259,4 18.546,9 1,9 18,0

Vezane 4.561,5 4.545,2 3.970,1 -1,4 -13,0

Bančne vloge centralne države skupaj 721,6 691,7 574,9 1,6 -20,3

Vloge nefinančnih družb skupaj 6.834,0 6.792,9 7.800,9 1,0 14,1

Vir: Bilten BS, preračuni UMAR. Opomba: NFI – nedenarne finančne institucije.

Slika 21: Krediti domačim nebančnim sektorjem

Medletni upad obsega kreditov domačim nebančnim sektorjem se je novembra še nekoliko poglobil.

Pretežen del znižanja je bil posledica manjšega kreditiranja podjetij, vendar se je njihovo razdolževanje v zadnjih dveh mesecih upočasnilo. Na medletni ravni je skromno naraščal le obseg kreditov gospodinjstvom, a se je njihova rast v zadnjih mesecih še nekoliko upočasnila. To je bilo v veliki meri posledica okrepljenega razdolževanja gospodinjstev v obliki potrošniških kreditov, ki so bili medletno nižji za 7,2 %, rast stanovanjskih kreditov pa se je ohranila nekoliko nad 4 %. Med viri financiranja se še naprej krepi obseg vlog nebančnih sektorjev, ki so bile na medletni ravni višje za skoraj desetino. Njihova ročnostna struktura pa se še vedno poslabšuje, saj se krepijo le vloge čez noč. Hitro naraščajo tako vloge gospodinjstev kot tudi podjetij. Odvisnost bank od tujih bančnih virov tako ostaja nizka. Delež nedonosnih terjatev merjenih z zamudami nad 90 dni je oktobra ostal 1-odstoten.

-40 -30 -20 -10 0 10 20 30

jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan.20

Vir: BS.

Potrošniški Stanovanjski Podjetja in NFI Skupaj

Slika 22: Donosnosti do dospetja evrskih obveznic

Razmere na obvezniških trgih držav članic evrskega območja so konec lanskega leta kljub poslabšanju epidemioloških razmer ostale ugodne. Ob pričakovanju vlagateljev, da bodo nosilci ekonomskih politik podaljševali obstoječe ukrepe, dokler bo to potrebno, in po potrebi sprejeli tudi nove, se je donosnost do dospetja slovenske obveznice v zadnjem četrtletju 2020 znižala za nekoliko več kot 20 b. t., na 0,12 %. Nekoliko manj izrazito se je znižal razmik do nemške obveznice, ki pa je bil s 45 b. t. na nižji ravni kot pred izbruhom epidemije.

-2 -1 0 1 2 3 4 5 6 7 8

jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20

Donosnost do dospetja v %

Vir: Bloomberg.

Slovenija Portugalska Španija

Italija Irska Nemčija

Avstrija

(22)

Plačilna bilanca

Tabela 6: Plačilna bilanca

I-X 2020, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo Saldo, I-X 19

Tekoči račun 31986,5 29091,7 2894,8 2453,1

Blago 24433,2 22212,5 2220,7 1265,9

Storitve 5630,6 3905,9 1724,8 2356,0

Primarni dohodki 1250,9 1888,2 -637,3 -654,3

Sekundarni dohodki 671,7 1085,0 -413,3 -514,4

Kapitalski račun 1052,3 1164,8 -112,5 -76,6

Finančni račun 5085,1 6867,7 1782,6 2457,8

Neposredne naložbe 744,3 331,8 -412,6 -529,4

Naložbe v vrednostne papirje 3499,7 512,2 -2987,5 452,9

Ostale naložbe 925,2 5966,7 5041,5 2658,0

Statistična napaka 0,0 -999,7 -999,7 81,2

Vir: BS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal IMF. Na tekočem in kapitalskem računu prilivi pomenijo prejemke, odlivi pa izdatke; saldo je razlika med prilivi in odlivi. Na finančnem računu odlivi pomenijo imetja, prilivi pa obveznosti do tujine; saldo je razlika med odlivi in prilivi. Za vse plačilnobilančne prilive in odlive se povečanje izkazuje s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom.

Slika 23: Tekoči račun plačilne bilance

Ukrepi za zajezitev širjenja epidemije so se na tekočem računu plačilne bilance odrazili predvsem na segmentu menjave blaga in storitev. Presežek tekočega računa, ki se je oktobra znova povečal, je bil najvišji doslej in v zadnjih dvanajstih mesecih znašal 3,2 mrd EUR (6,9 % ocenjenega BDP). K medletno višjemu presežku je največ prispeval višji blagovni presežek - realni padec uvoza je bil večji od izvoza, izboljšali so se tudi pogoji menjave.

Storitveni presežek se je nadalje znižal večinoma zaradi zmanjšanja presežka v segmentu potovanj, povečal pa se je presežek menjave storitev z višjo dodano vrednostjo (telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve ter storitve raziskav in razvoja). Presežek tekočega računa se je okrepil tudi zaradi nižjih neto odlivov sekundarnih dohodkov (predvsem zaradi manjših plačil v proračun EU iz naslova DDV ter manjših plačil prispevkov in davkov tujini). Neto odlivi primarnih dohodkov so ostali na podobni ravni. V strukturi so se povečali neto odlivi dohodkov od dela in dohodkov od kapitala, Slovenija pa je prejela več subvencij za kmetijsko in ribiško politiko.

-2000 -1000 0 1000 2000 3000 4000 5000

12-mesečne kumulative, v mio EUR

Vir: BS, preračuni UMAR.

Sekundarni dohodki Primarni dohodki Blagovna menjava Storitvena menjava Tekoči račun

(23)

Javne finance

Slika 24: Konsolidirana bilanca javnega financiranja

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja

⁶

se je proti koncu leta nadalje povečal.

V enajstih mesecih 2020 je dosegel 2,6 mrd EUR. Po izboljšanju javnofinančne slike v tretjem četrtletju, ko so bili prihodki višji kot v enakem obdobju 2019, so bili v oktobru in novembru ti ponovno pod ravnjo predhodnega leta zaradi poslabšanja epidemioloških in posledično gospodarskih razmer. Rast odhodkov v teh dveh mesecih je ostala podobno visoka kot v tretjem četrtletju

⁷

, medletno nižje pa so se ohranile investicije.

Primanjkljaj konsolidirane bilance, ki pretežno izhaja iz državnega proračuna, se je zlasti v novembru tako ponovno okrepil, še večje povečanje primanjkljaja pa pričakujemo za december, vendar kljub temu kaže, da v celem letu ne bo dosegel ocene iz sprejetega rebalansa državnega proračuna (4,2 mrd EUR). Razkorak izhaja zlasti iz manjše rasti odhodkov od ocenjenih, kar je povezano tudi z nižjo realizacijo ukrepov za blažitev posledic epidemije. Za blažitev posledic je bilo do novembra izplačanih 1,7 mrd EUR odhodkov (glede na 2,6 mrd neposredno načrtovanih za ta namen), od tega okoli 1 mrd za financiranje ukrepov na trgu dela za ohranjanje delovnih mest.

-4 -2 0 2 4 6 8 10 12 14 16

Prihodki Izdatki Izdatki brez ukrepov covid-19

jan-nov, medletnarast v%

Slika 25: Prejeta sredstva iz proračuna EU

Neto položaj državnega proračuna do proračuna EU je bil v prvih enajstih mesecih 2020 pozitiven (137,6 mio EUR). Slovenija je v tem obdobju iz proračuna EU prejela 617,9 mio EUR (65,6 % v proračunu načrtovanih vplačil za leto 2020), vplačala pa 480,3 mio EUR (91,2 % načrtovanih vplačil). Največji del prihodkov so predstavljala sredstva iz strukturnih skladov

⁸

(42,0 % vseh povračil v državni proračun) ter sredstva Skupne kmetijske in ribiške politike (38,8 %), občutno nižji pa je bil delež sredstev iz Kohezijskega sklada (13,6 %). Po podatkih SVRK je bilo do konca septembra 2020 iz finančne perspektive 2014- 2020 izplačano 44,5 % razpoložljivih sredstev

⁹

.

0 50 100 150 200 250 300 350 400 450 500 550 Drugo

Kohezijski sklad Strukturni

skladi Skupna kmetijska

politika

V mio EUR

Skupaj prejeta sredstva (januar-november 2020) Pričakovana povračila v proračun 2020 Skupaj prejeta sredstva (januar-november 2019) Pričakovana povračila v proračun 2019

Vir: MF.

8 Evropski sklad za regionalni razvoj ( ESRR), Evropski socialni sklad (ESS).

9 Poročilo o izvajanju evropske kohezijske politike 2012-2020 za obdobje od januarja 2014 do konca septembra 2020.

6 Konsolidirana bilanca javnega financiranja po denarnem toku.

7 Vendar znatno nižja kot v drugem četrtletju, ko je bila izplačana večina izdatkov, povezanih z ukrepi Covid-19.

(24)

Tabela 7: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki po denarnem toku

Kategorija

I-XI 2019 I-XI 2020

Kategorija

I-XI 2019 I-XI 2020 Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl.

rast, %

SKUPAJ PRIHODKI 17.416,7 3,5 16.886,2 -3,0 SKUPAJ ODHODKI 17.070,4 6,4 19.482,1 14,1

Davčni prihodki¹ 9.300,1 5,0 8.450,4 -9,1 Plače in drugi stroški dela² 4.095,0 8,1 4.527,1 10,6

Dohodnina 2.302,0 4,5 2.222,0 -3,5 Izdatki za blago in storitve 2.424,0 5,3 2.561,9 5,7

Davek od dohod. pravnih oseb 917,3 18,3 695,4 -24,2 Plačila obresti 778,2 -9,8 764,7 -1,7

Davki na nepremičnine 224,4 4,2 222,4 -0,9 Rezerve 175,2 8,8 206,6 17,9

Davek na dodano vrednost 3.578,1 3,8 3.261,8 -8,8 Tekoči transferi posam. in gospodinj. 6.719,5 5,9 7.551,3 12,4

Trošarine 1.426,2 -0,9 1.251,3 -12,3 Ostali tekoči transferi 1.228,7 9,0 2.276,7 85,3

Prispevki za soc. varnost 6.356,9 7,3 6.592,5 3,7 Izdatki za investicije 1.163,4 9,2 1.113,5 -4,3

Nedavčni prihodki 1.031,0 -17,7 1.034,2 0,3 Plačila v proračun EU 486,4 22,9 480,3 -1,2

Prejeta sredstva iz EU 539,4 -8,2 623,7 15,6 JAVNOFINANČNI SALDO 346,3 -2.595,9

Ostalo 189,3 -6,3 185,4 -2,0 PRIMARNI SALDO 1.115,4 -1.843,7

Opombi: ¹Med davčne prihodke niso všteti socialni prispevki, kot to velja v konsolidirani bilanci javnega financiranja. ²Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca.

(25)

sta tistična prilo ga

(26)

(27)

Pomembnejši kazalci 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 Zimska napoved 2020

Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) 2,8 2,2 3,2 4,8 4,4 3,2 -6,6 4,3 4,4

BDP v mio EUR (tekoče cene) 37.634 38.853 40.443 43.009 45.863 48.393 45.972 48.444 51.424

BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene) 18.253 18.830 19.589 20.819 22.135 23.165 21.889 22.969 24.288 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)¹ 22.100 22.700 23.600 25.100 26.400 27.700

BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)¹ 83 83 84 86 87 89

Stopnja brezposelnosti, registrirana 13,1 12,3 11,2 9,5 8,2 7,7 8,7 9,2 8,4

Stopnja brezposelnosti, anketna 9,7 9,0 8,0 6,6 5,1 4,5 5,1 5,4 4,9

Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 2,4 0,9 1,3 1,8 1,2 0,7 -5,5 4,4 3,3

Inflacija², povprečje leta 0,2 -0,5 -0,1 1,4 1,7 1,6 0,0 0,6 1,9

Inflacija², konec leta 0,2 -0,4 0,5 1,7 1,4 1,8 -0,9 1,6 1,8

MENJAVA S TUJINO

Izvoz proizvodov in storitev (realne stopnje rasti, v %) 6,0 4,7 6,2 11,1 6,3 4,1 -12,1 7,6 8,6

Izvoz proizvodov 6,3 5,3 5,7 11,1 5,9 4,3 -8,9 6,7 5,7

Izvoz storitev 5,0 2,4 8,0 11,2 7,5 3,3 -24,3 11,5 20,5

Uvoz proizvod in storitev (realne stopnje rasti, v %) 4,2 4,3 6,3 10,7 7,2 4,4 -13,9 9,3 9,5

Uvoz proizvodov 3,8 5,1 6,6 10,8 7,7 4,7 -12,9 9,4 8,2

Uvoz storitev 6,1 0,1 4,7 10,6 4,8 3,3 -19,1 8,7 16,8

Saldo tekočega računa plačilne bilance³, v mio EUR 1.918 1.483 1.932 2.674 2.680 2.723 3.370 3.115 3.018

- delež v primerjavi z BDP, v % 5,1 3,8 4,8 6,2 5,8 5,6 7,3 6,4 5,9

Bruto zunanji dolg, v mio EUR 46.792 46.170 44.325 43.231 42.148 43.796 49.044*

- delež v primerjavi z BDP, v % 124,3 118,8 109,6 100,5 91,9 90,5

Razmerje USD za 1 EUR 1,329 1,110 1,107 1,129 1,181 1,120 1,138 1,180 1,180

DOMAČE POVPRAŠEVANJE

Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 1,6 2,0 4,4 1,9 3,6 4,8 -9,6 4,1 4,6

- delež v BDP, v % 55,0 54,0 54,0 52,6 52,1 52,4 49,9 49,6 49,7

Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) -0,2 2,3 2,4 0,4 3,0 1,7 2,4 2,4 1,6

- delež v BDP, v % 18,9 18,8 19,0 18,4 18,2 18,4 20,7 20,4 19,8

Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) -0,1 -1,2 -3,6 10,2 9,6 5,8 -5,9 10,0 8,5

- delež v BDP, v % 19,1 18,7 17,4 18,3 19,2 19,6 19,7 20,9 21,8

Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat, preračuni in napovedi UMAR (Zimska napoved, december 2020).

Opombe: ¹Merjeno v standardih kupne moči (PPS); Eurostat 15.12.2020; ²Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; ³ plačilno bilančna statistika; * konec oktobra 2020.

(28)

Statistična priloga

Proizvodnja 2017 2018 2019 2018 2019 2020 2018 2019 2019 2020

Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v %

Industrija B+C+D 7,7 5,1 3,1 3,4 3,0 2,5 4,4 4,1 1,6 -1,4 -17,4 -2,8 2,6 -1,2 3,1 3,7 0,8 11,7 3,8 -1,8 8,2 -1,7 5,0 2,3 -1,1 4,1 -2,7 4,3 -5,3 -27,1 -19,0 -5,3 -5,9 -2,3 -0,2 -1,5 - -

B Rudarstvo 2,5 -0,9 -3,4 6,5 0,5 8,5 -1,6 -10,9 -7,6 -13,7 -9,2 8,5 -7,0 -15,3 -8,4 13,3 21,7 5,1 -1,0 -8,6 -7,8 -15,1 -9,5 -10,2 -2,2 -9,6 -15,3 -15,8 -10,8 -12,2 -13,5 -1,1 3,3 -3,3 25,3 -1,6 - -

C Predelovalne dejavnosti 8,2 5,7 3,5 3,6 3,9 2,5 4,5 4,9 2,3 0,0 -17,7 -2,7 2,6 1,2 2,4 4,3 1,1 12,6 3,8 -2,3 9,0 -1,2 5,9 3,3 -0,4 4,5 -0,9 6,3 -4,8 -28,4 -19,3 -4,7 -5,7 -2,0 -0,2 -1,6 - -

D Oskrba z elektriko, plinom, paro 3,2 -0,3 -0,8 0,4 -5,8 0,2 3,6 -2,0 -4,7 -13,9 -13,1 -6,8 3,7 -18,0 10,1 -2,9 -6,8 1,2 4,3 5,5 0,9 -3,8 -3,1 -7,3 -8,8 2,0 -17,6 -14,2 -9,3 -11,0 -15,6 -12,6 -9,8 -6,8 -3,8 -1,2 - -

GRADBENIŠTVO², medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v %

Gradbeništvo skupaj 17,7 19,8 3,3 28,8 14,9 23,1 8,6 -5,2 -3,8 3,3 -12,2 3,4 19,5 4,3 2,9 39,0 29,1 9,7 11,2 5,1 -0,3 -7,8 -7,2 -3,2 -8,7 2,9 7,0 6,5 -2,1 -6,9 -13,3 -15,8 -2,1 4,3 7,9 -0,3 - -

Stavbe 27,6 16,8 3,5 28,5 2,4 18,7 5,9 -9,4 3,0 -0,9 -15,6 1,4 6,4 -7,5 -4,0 44,9 20,7 6,7 5,7 5,3 -15,1 1,5 -13,4 -4,2 2,9 12,9 3,2 -9,1 3,7 -15,2 -17,5 -14,1 7,7 -8,0 5,1 0,1 - -

Gradbeni inženirski objekti 14,4 21,1 3,2 29,4 20,5 24,1 10,0 -3,1 -6,2 5,2 -10,3 4,6 25,4 9,6 5,8 32,9 32,7 11,0 13,8 5,5 7,2 -11,6 -4,3 -2,3 -12,2 -2,0 8,6 17,7 -6,2 -2,4 -10,9 -16,3 -5,9 11,0 9,6 -0,1 - -

TRŽNE STORITVE, medletna nominalna rast v %

Storitve skupaj 8,2 8,2 5,4 8,8 8,2 7,4 5,3 6,3 2,9 -2,4 -21,5 -7,6 7,7 5,7 7,0 10,2 5,3 9,9 4,2 2,2 9,1 4,2 5,5 2,9 1,5 4,3 2,3 4,9 -12,9 -29,5 -23,4 -11,8 -7,7 -10,7 -4,5 -8,0 - -

Promet in skladiščenje 10,8 9,3 4,2 9,6 9,0 8,3 5,7 3,7 -0,7 -4,5 -20,7 -8,5 9,3 3,6 8,6 12,5 4,5 12,8 5,0 0,1 8,2 2,2 0,6 -0,9 -4,0 3,4 -2,1 -0,8 -10,1 -27,2 -23,4 -11,2 -10,7 -13,9 -1,2 -3,6 - -

Informacijske in

komunikacijske dejavnosti 5,8 3,9 4,9 4,2 4,6 4,8 5,8 3,4 5,4 3,4 -6,2 2,2 3,5 4,3 8,2 3,8 2,6 8,2 7,5 1,9 2,3 4,2 3,7 2,2 5,2 8,3 3,5 8,6 -1,3 -9,4 -8,9 -0,4 2,3 -1,2 5,4 2,5 - -

Strokovne, znanstvene in

tehnične dejavnosti 3,7 16,1 8,6 16,5 17,3 11,4 3,2 16,5 5,4 6,2 -10,1 0,6 16,7 14,2 8,0 13,4 12,6 8,5 -1,7 3,1 25,5 8,9 15,5 8,2 6,0 2,4 8,6 18,3 -5,3 -21,6 -9,3 0,2 6,2 -2,7 -1,7 -2,8 - -

Druge raznovrstne poslovne

dejavnosti 12,2 7,3 4,7 7,9 2,0 2,5 4,6 6,8 4,3 -7,8 -36,4 -31,2 -2,73 3,99 0,85 4,01 2,60 7,13 3,7 3,4 7,5 4,6 8,4 6,0 2,3 4,5 3,0 -0,4 -24,0 -41,3 -39,0 -29,2 -30,5 -30,9 -32,3 -29,4 - -

TRGOVINA, medletna rast realnega prihodka v %

Trgovina skupaj 8,5 8,1 4,3 8,3 11,7 10,1 5,2 4,5 -1,5 -4,1 -13,5 -3,0 9,2 9,9 10,4 14,3 6,3 11,9 4,2 0,0 7,5 0,6 5,2 -1,1 -2,9 -0,4 0,0 2,3 -13,5 -27,4 -12,8 0,0 -1,6 -5,3 -2,4 -7,2 - -

Trgovina na drobno 7,4 4,6 3,4 4,2 11,9 9,1 6,7 4,1 -4,7 -5,3 -11,9 -6,3 8,9 11,0 9,8 12,9 5,2 14,7 4,7 1,4 7,5 2,9 1,8 -5,0 -3,8 -5,3 -1,7 0,6 -14,2 -22,3 -9,9 -3,2 -4,0 -8,1 -6,9 -10,5 - -

Trgovina z motornimi vozili in

popravila motornih vozil 14,1 11,6 3,8 15,8 3,3 9,0 2,7 0,0 3,6 -13,7 -25,9 3,8 3,1 1,4 9,8 13,0 5,3 6,7 5,4 -4,0 0,1 -10,4 10,7 3,9 0,9 6,4 2,9 0,5 -39,4 -59,8 -22,9 7,1 9,6 1,8 -0,7 -7,8 - -

Trgovina na debelo in posredništvo

pri prodaji 6,9 9,3 5,2 9,2 14,6 11,2 5,1 6,5 -0,7 0,6 -9,6 -2,9 11,8 11,9 11,2 15,9 7,4 12,0 3,3 0,7 10,6 2,5 6,1 0,1 -3,6 1,4 0,3 4,2 -2,2 -17,7 -10,4 -0,5 -3,8 -5,2 0,2 -4,8 - -

TURIZEM, medletna rast v %

Skupaj, prenočitve 12,3 10,5 0,5 11,8 14,4 3,1 4,4 -0,1 -5,6 -24,0 -82,9 -13,5 17,0 13,9 -2,1 10,7 0,9 8,6 -4,4 8,5 0,9 1,2 -4,0 0,0 -7,8 -10,4 1,8 -2,5 -69,9 -98,8 -96,5 -63,3 -18,6 -14,3 -2,9 -49,4 -96,7 -

Domači gostje, prenočitve 5,0 -0,1 -2,5 -1,8 2,4 4,4 -3,8 -5,1 -4,1 -23,9 -56,3 172,1 5,5 3,8 -8,8 12,7 6,9 -14,4 4,0 -1,6 -7,6 -2,7 -5,2 2,4 -7,4 -7,8 3,2 -9,0 -65,0 -99,6 -91,9 -4,0 154,4 163,8 217,7 24,6 -98,2 -

Tuji gostje, prenočitve 16,1 15,4 1,7 16,7 21,7 2,2 7,5 1,4 -6,3 -24,1 -92,1 -65,7 24,9 20,2 2,0 8,8 -2,7 19,2 -7,2 12,5 3,6 2,3 -3,7 -1,0 -8,0 -11,8 1,0 3,7 -73,2 -98,5 -98,3 -83,7 -66,3 -64,2 -67,8 -82,4 -95,9 -

Nominalni prihodek v gostinstvu 8,9 7,1 7,6 8,0 6,7 10,1 7,5 6,8 6,7 -15,4 -59,2 -12,8 7,9 7,0 5,0 15,8 10,0 7,7 4,4 10,2 6,2 7,2 6,8 9,7 5,7 4,5 7,9 6,7 -55,3 -85,4 -60,4 -36,3 -13,4 -12,6 -12,4 -42,1 -

KMETIJSTVO

Odkup pridelkov, v mio EUR 518,7 524,8 553,7 140,9 151,0 118,4 127,0 145,6 162,6 120,2 123,6 145,6 45,3 46,4 39,8 36,7 42,0 42,9 42,8 41,3 52,3 42,1 51,3 56,9 50,0 55,7 40,4 37,8 42,0 41,2 41,3 41,1 50,5 41,8 51,2 56,1 - - POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika*)

Kazalnik gospodarske klime 12,5 11,8 6,4 9,8 10,6 9,8 7,0 5,7 3,0 1,6 -31,7 -9,4 10,0 10,8 12,1 8,9 8,5 7,0 8,2 5,7 6,7 6,0 4,5 3,8 2,0 3,1 3,9 4,8 -3,8 -39,1 -32,6 -23,5 -17,6 -6,4 -4,2 -6,9 -14,1 -10,2

Kazalnik zaupanja

v predelovalnih dejavnostih 10 8 0 4 7 4 0 0 -2 -3 -28 -4 7 6 7 2 3 1 3 -3 0 0 -1 -2 -3 -2 -1 1 -8 -38 -26 -20 -12 -1 1 1 -1 1

v gradbeništvu 25 24 21 25 24 24 21 20 19 15 -34 -9 23 26 25 24 22 23 20 21 21 19 19 20 19 19 19 18 7 -38 -37 -26 -23 -5 0 -3 -18 -12

v storitvenih dejavnostih 13 22 11 20 20 17 13 9 6 7 -22 -5 24 16 17 17 16 12 14 13 9 8 9 5 7 6 8 7 6 -27 -26 -13 -7 -5 -2 0 -5 0

v trgovini na drobno 22 14 19 13 14 22 20 20 13 17 -18 12 9 14 26 15 25 15 27 18 18 24 18 17 4 18 12 32 8 -28 -22 -5 9 13 13 -1 -13 -10

potrošnikov -4 -2 -8 -5 -6 -5 -6 -8 -14 -14 -42 -27 -6 -4 -3 -5 -6 -7 -6 -5 -5 -7 -11 -13 -15 -14 -12 -14 -17 -48 -43 -34 -31 -25 -26 -31 -37 -33

Vir: SURS.

Opombe: ¹Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; ²V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; * desezonirani podatki SURS; .

(29)