Ekonomsko ogledalošt. 4, letnik XXVII, 2021

(1)

št. 4/2021, letnik XXVII ek onomsk o ogledalo

(2)

(3)

Odgovarja: mag. Marijana Bednaš, direktorica Urednica: mag. Matevž Hribernik

Pri pripravi so sodelovali (po abecednem vrstnem redu):

Urška Brodar; Lejla Fajić; dr. Tina Golob Šušteršič; mag. Marjan Hafner; mag. Matevž Hribernik; Katarina Ivas, MSc; Mojca Koprivnikar Šušteršič; mag. Janez Kušar; dr. Andrej Kuštrin; dr. Jože Markič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; Denis Rogan, mag.; Dragica Šuc, MSc; mag. Ana Vidrih

Izbrano temo je pripravila:

Branka Tavčar (Plačilna sposobnost poslovnih subjektov v Sloveniji v mesecih epidemije covid-19)

Uredniški odbor sestavljajo: mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Marta Gregorčič, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, mag. Janez Kušar

Tehnično urejanje in prelom: Bibijana Cirman Naglič, Ema Bertina Kopitar Tisk: Collegium Graphicum d.o.o.

Naklada: 130 izvodov Prvi natis

Ljubljana, maj 2021

ISSN 1318-3818 (tisk) ISSN 1580-6170 (pdf) Publikacija je brezplačna.

©2021, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno.

Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira.

(4)

Tekoča gospodarska gibanja ... 7

Mednarodno okolje ...9

Gospodarska gibanja v Sloveniji ... 10

Trg dela ... 16

Cene ... 17

Finančni trgi ... 18

Plačilna bilanca... 19

Javne finance ... 20

Izbrane teme ...23

Plačilna sposobnost poslovnih subjektov v Sloveniji v mesecih epidemije covid-19 ... 25

Statistična priloga ...29

S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002.

Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp.

Vse tekoče primerjave (mesečno, četrtletno) v publikaciji Ekonomsko ogledalo so narejene na podlagi desezoniranih podatkov, vse medletne primerjave pa na podlagi originalnih podatkov. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno.

Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 10. maja 2021.

(5)

Aktualno Gospodarska aktivnost evrskega območja se je v prvem četrtletju v primerjavi s četrtletjem prej nekoliko skrčila; obeti so ugodni. Številne države evrskega območja so zaradi naraščanja okužb s COVID-19 na začetku leta podaljšale oziroma zaostrile ukrepe, ki so omejevali zlasti storitvene dejavnosti, vpliv na predelovalne dejavnosti in gradbeništvo pa je bil omejen. Med največjimi gospodarstvi evrskega območja in hkrati našimi pomembnejšimi trgovinskimi partnericami je bila aktivnost v prvem četrtletju najbolj prizadeta v Nemčiji (-1,7 %), kjer je bila zaradi strogih zajezitvenih ukrepov oslabljena zlasti zasebna potrošnja. Ob postopnem sproščanju zajezitvenih ukrepov v drugem četrtletju mednarodne institucije napovedujejo okrevanje aktivnosti v večini članic evrskega območja. Kazalniki gospodarske klime in zaupanja (ESI, PMI) so se aprila večinoma izboljšali na najvišje ravni po začetku epidemije in v nekaterih primerih zabeležili tudi rekordne vrednosti (npr. PMI za industrijo). Po daljšem obdobju so na rast aktivnosti nakazovali tudi kazalniki za storitveni sektor.

V Sloveniji se je rast izvozno usmerjenih dejavnosti nadaljevala, začelo se je tudi okrevanje storitev. Razmeroma ugodna gibanja izvozno usmerjenega dela gospodarstva, ki je konec lanskega leta dosegel predkrizne ravni, so se nadaljevala tudi v prvem četrtletju letos. Izvoz blaga v države EU se je v primerjavi s četrtletjem prej še povečal, večja je bila tudi proizvodnja predelovalnih dejavnosti. S sproščanjem nekaterih zajezitvenih ukrepov se je februarja začelo okrevanje v storitvenih dejavnostih, kljub temu pa nekatere še naprej ostajajo močno prizadete. Prihodek se je februarja povečal v vseh tržnih storitvah, vključno z gostinstvom, ki pa ostaja na znatno nižji ravni kot pred epidemijo. Gradbena aktivnost se je po krepitvi v drugi polovici lanskega leta februarja znižala, predvsem v gradnji nestanovanjskih stavb. Zaostritev zajezitvenih ukrepov na začetku aprila je znova vplivala predvsem na storitvene dejavnosti, podatki o davčnem potrjevanju računov za drugo polovico meseca pa kažejo na ponovno povečanje prodaje in preseganje lanskih ravni. Izvozni del gospodarstva pa so, sodeč po tedenskih podatkih o porabi elektrike in prometu tovornih vozil, zajezitveni ukrepi tudi tokrat manj prizadeli.

S postopnim sproščanjem zajezitvenih ukrepov se je trošenje gospodinjstev februarja in marca precej okrepilo. Ob odprtju večine prodajaln, odpravi omejitve gibanja med občinami in nadomeščanju zadržanih nakupov so se februarja in marca povečali predvsem izdatki gospodinjstev v trgovini na drobno z neživili in z živili ter v trgovini z motornimi vozili. Večje trošenje gospodinjstev je ob delnem sproščanju ukrepov vplivalo tudi na znižanje obsega vlog gospodinjstev v bankah, nekoliko pa se je tudi povečal obseg kreditov. Po podatkih o davčnem potrjevanju računov pa se je v prvem četrtletju nadaljeval medletni upad prodaje v tistih storitvenih dejavnostih, ki so ostale pretežno zaprte (predvsem v nastanitvenih in gostinskih obratih ter kulturnih, športnih in razvedrilnih dejavnostih). Medletni upad se je sicer marca v primerjavi z januarjem in februarjem zaradi nizke lanske osnove in nekaterih dodatnih sprostitev zmanjšal, v nekaterih storitvah pa prevesil v rast.

Razmere na trgu dela ostajajo zaostrene, a se postopoma izboljšujejo. Število registriranih brezposelnih je aprila nadalje upadlo in je konec meseca znašalo 79.285 oseb, kar je 4,1 % manj kot konec marca in 10,6 % manj kot pred letom. Število delovno aktivnih, ki je bilo februarja medletno manjše za 1,4 %, se ohranja na podobni ravni od maja 2020. Najvišji medletni upad zaposlenosti je bil v gostinstvu in drugih raznovrstnih dejavnostih, ki so jih zajezitveni ukrepi najbolj prizadeli, največje zvišanje pa je zaradi povečanih potreb med epidemijo v zdravstvu in socialnem varstvu. Število delovno aktivnih je nižje kot v enakem obdobju pred epidemijo, število brezposelnih pa višje.

Februarja se je nadaljevala visoka medletna rast plač, ki je povezana predvsem z izplačili kriznih dodatkov v javnem sektorju.

Rast cen življenjskih potrebščin se je aprila drugi mesec zapored precej povečala.

K temu so v največji meri prispevale medletno višje cene energentov, kar je predvsem

posledica rekordno nizkih cen nafte in naftnih derivatov na svetovnih trgih lani aprila

ter vladnih ukrepov, s katerimi je bil lani del odjemalcev začasno oproščen plačevanja

prispevkov za porabo električne energije. Marca se je precej okrepila tudi medletna rast

(6)

cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev (na domačem in tujih trgih), višje so bile tudi uvozne cene.

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja se je v prvem četrtletju

letos močno povečal zaradi okrnjene gospodarske aktivnosti in ukrepov za blažitev

posledic epidemije, znašal je 1,3 mrd EUR. Glavnina primanjkljaja je izvirala iz močno

povišanih odhodkov, večinoma zaradi PKP ukrepov za blažitev posledic epidemije (830,7

mio EUR), ki so omogočili predvsem višja sredstva za plače, transferje posameznikom

in gospodinjstvom ter subvencije. Odhodki so bili medletno višji za 21,5 %, prihodki pa

so presegli lansko raven za 3,3 %. Ob rasti plač, ki je bila okrepljena zlasti zaradi izplačil

dodatkov v času epidemije, so bili medletno višji prihodki iz socialnih prispevkov in

dohodnine, višji pa so bili tudi nedavčni prihodki. Zaradi okrnjene gospodarske aktivnosti

ter odlogov davčnih plačil in znižanih akontacij se je med davčnimi prihodki najbolj znižal

davek na dodano vrednost.

(7)

1014 1822 2630 3438 4246 5054 5862

jan. 20 feb. 20 mar. 20 apr. 20 maj 20 jun. 20 jul. 20 avg. 20 sep. 20 okt. 20 nov. 20 dec. 20 jan. 21 feb. 21 mar. 21 apr. 21

Vrednost PMI za evrsko območje

Vir: Markit. Opomba: vrednost PMI nad 50 nakazuje na rast, pod 50 pa na njegovo krčenje.

Sestavljeni indeks (PMI) Predelovalne dejavnosti Storitve

Gospodarska aktivnost v evrskem območju se je v prvem četrtletju nekoliko skrčila, obeti v predelovalnih dejavnostih in storitvah pa so na začetku drugega četrtletja ugodni

K letno višjim cenam življenjskih potrebščin so največ prispevali dražji energenti

40 60 80 100 120 140 160 180 200

jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21

Desezoniran realni indeks 2010=100

Vir: SURS, preračuni UMAR.

Izvoz blaga Ind. proiz. predelovalnih dej.

Vred. opr. del v gradbeništvu Prih. v trgovini na drobno Storitveni prihodek (real.)

Aktivnost izvozno usmerjenega dela gospodarstva se je v prvem četrtletju nadalje povečala; s sproščanjem zajezitvenih ukrepov se je začelo tudi okrevanje storitvenih dejavnosti

20 40 60 80 100 120 140

Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Q1 19 Q1 20 Q1 21

Desezoniran indeks 2010=100

Vir: SURS, preračuni UMAR. Podatek za Q1 2021 je pri gostinskem prihodku povprečna vrednost za januar in februar.

Potrošnja gospodinjstev Real. prih. v trg. z neživili Real. prih. v trg. z živili Real. prih. v gostinstvu

Prodaja osebnih avtov fiz. osebam

Razpoložljivi kazalniki kažejo na povečanje trošenja gospodinjstev v prvem četrtletju

Število registriranih brezposelnih je aprila nadalje upadlo

-3542,2 -375,2

-1299,0

-4.000 -3.000 -2.000 -1.000 0 1.000 2.000

2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 I-III 2020 I-III 2021

mio EUR

Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR.

Javnofinančni saldo Primarni saldo

Zaradi okrnjene gospodarske aktivnosti in ukrepov za blaženje posledic epidemije se je v prvem četrtletju javnofinančni primanjkljaj močno povečal

-3 -2 -1 0 1 2 3 4

jan.19 apr.19 jul.19 okt.19 jan.20 apr.20 jul.20 okt.20 jan.21 apr.21 Medletna rast v %

Prispevek k medletni rasti v o.t.

Hrana Goriva in energija Storitve

Ostalo SKUPAJ

74 76 78 80 82 84 86 88 90 92 94

mar. 20 apr. 20 maj 20 jun. 20 jul. 20 avg. 20 sep. 20 okt. 20 nov. 20 dec. 20 jan. 21 feb. 21 mar. 21 apr. 21

Število registriranih brezposelnih, v 1.000

Vir: ZRSZ.

(8)

(9)

tek oč a gosp odarsk

(10)

(11)

Slika 1: Četrtletna sprememba BDP v naših pomembnejših trgovinskih partnericah

Slika 2: Kazalnik gospodarske klime (ESI) za evrsko območje

Gospodarska aktivnost v evrskem območju je v letošnjem prvem četrtletju ponovno nekoliko upadla.

BDP je po močnem okrevanju v lanskem tretjem četrtletju zaradi vnovičnega razmaha epidemije in zaostritve zajezitvenih ukrepov v zadnjih dveh četrtletjih upadel.

Gospodarska aktivnost se je po prvi oceni Eurostata v prvem četrtletju v primerjavi z lanskim zadnjim znižala za 0,6 % (v četrtem za 0,7 %), medletni upad pa je bil 1,8 % (v četrtem za 4,9 %). Med največjimi gospodarstvi evrskega območja in hkrati našimi pomembnejšimi trgovinskimi partnericami je bila aktivnost v prvem četrtletju najbolj prizadeta v Nemčiji (-1,7 %), kjer je bila zaradi strogih zajezitvenih ukrepov oslabljena zlasti zasebna potrošnja.

Ob postopnem sproščanju zajezitvenih ukrepov mednarodne institucije v drugem četrtletju napovedujejo okrevanje aktivnosti v večini članic evrskega območja.

Gospodarska aktivnost v evrskem območju se je na prehodu v drugo četrtletje glede na razpoložljive kazalnike povečala. Gospodarska klima evrskega območja (ESI) se je aprila drugi mesec zapored močno izboljšala in se vrnila na predkrizno raven. Zaupanje se je izboljšalo v vseh dejavnostih in med potrošniki, najbolj v industriji, kjer je nekoliko presegel najvišjo izmerjeno vrednost do sedaj. Na izboljšanje gospodarskih razmer je aprila nakazoval tudi sestavljeni kazalnik vodij nabave (PMI). Kazalnik za predelovalne dejavnosti se je aprila povečal deseti mesec zapored in dosegel najvišjo vrednost v več kot dvajsetih letih. Prvič po lanskih poletnih mesecih je na rast aktivnosti nakazoval tudi kazalnik za storitveni sektor.

50 60 70 80 90 100 110 120

-50 -40 -30 -20 -10 0 10 20

jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21 Dolgoletno povprečje=100

Razlika v deležih poz. in neg. odgovorov v o. t., desezonirano Vir: EK.

Industrija Storitve

Potrošniki Prodaja na drobno

Gradbeništvo ESI (desna os)

-14-12 -10101214161820-8-6-4-202468

evrsko območje EU Nemčija Italija Avstrija Francija

Četrtletna desezonirana rast, v %

Vir: Eurostat.

Q2 20 Q3 20 Q4 20 Q1 21

Tabela 1: Cene nafte brent, menjalni tečaj USD/EUR in EURIBOR

povprečje sprememba, v %*

2020 III 21 IV 21 IV 21/III 21 IV 21/IV 20 I-IV 21/I-IV 20

Brent USD, na sod 41,83 65,41 64,81 -0,9 250,9 45,5

Brent EUR, na sod 36,57 54,97 51,52 -6,3 203,0 31,5

USD/EUR 1,142 1,190 1,198 0,7 10,3 9,6

3-mesečni EURIBOR, v % -0,427 -0,539 -0,538 0,3 26,3 -17,4

Vir: EIA, ECB, EMMI Euribor, preračuni UMAR.

Opomba: *pri Euribor sprememba v b. t.

(12)

Gospodarska gibanja v Sloveniji

Slika 3: Kratkoročni kazalniki gospodarskih gibanj v Sloveniji

Rast izvozno usmerjenih dejavnosti se je nadaljevala, začelo se je tudi okrevanje storitev. Razmeroma ugodna gibanja izvozno usmerjenega dela gospodarstva, ki je konec lanskega leta dosegel predkrizne ravni, so se nadaljevala tudi v prvem četrtletju letos. Izvoz blaga v države EU se je še povečal, večja je bila tudi proizvodnja predelovalnih dejavnosti. S sproščanjem nekaterih zajezitvenih ukrepov se je februarja začelo okrevanje v storitvenih dejavnostih, kljub temu pa nekatere še naprej ostajajo močno prizadete. Prihodek se je februarja povečal v vseh tržnih storitvah, vključno z gostinstvom, ki pa ostaja na znatno nižji ravni kot pred epidemijo. Ob odprtju vseh neživilskih prodajaln se je močneje okrepila tudi prodaja v trgovini, rast se je po predhodnih podatkih nadaljevala tudi marca. Gradbena aktivnost pa se je po krepitvi v drugi polovici lanskega leta februarja znižala, predvsem v gradnji nestanovanjskih stavb. Zaustavitev javnega življenja na začetku aprila je znova vplivala predvsem na storitvene dejavnosti, podatki o davčnem potrjevanju računov za drugo polovico meseca pa kažejo na ponovno povečanje prodaje in preseganje lanskih ravni. Izvozni del gospodarstva pa so sodeč po tedenskih podatkih o porabi elektrike in prometu tovornih vozil zajezitveni ukrepi tudi tokrat manj prizadeli.

2030 4050 6070 8090 100110 120130 140150 160170 180190

jan. 05 jan. 06 jan. 07 jan. 08 jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan.19 jan.20 jan.21

Izvoz blaga Ind. proiz. predelovalnih dej.

Vred. opr. del v gradbeništvu Prih. v trgovini na drobno Storitveni prihodek (nom.)

Slika 4: Poraba elektrike

Poraba elektrike je bila aprila medletno večja za 13 %, v primerjavi z aprilom predkriznega leta 2019 pa je zaostajala za 4 %. Na medletno večjo porabo je vplival zlasti učinek osnove, na zaostanek za predkrizno ravnjo pa zaostritev ukrepov na začetku aprila. Medletno večjo porabo so beležile tudi naše najpomembnejše trgovinske partnerice, od 7 % v Franciji do 31 % v Italiji. Glede na april 2019 so manjšo porabo beležile Avstrija (4 %), Francija (8 %) in Nemčija (1 %), na Hrvaškem in v Italiji pa je bila poraba večja za približno 2 %.

-30-25 -20-15 -1010152025303540-505

mar. 20 apr. 20 maj 20 jun. 20 jul. 20 avg. 20 sep. 20 okt. 20 nov. 20 dec. 20 jan. 21 feb. 21 mar. 21 apr. 21

Medletna sprememba, v %

Avstrija Francija Hrvaška

Vir: ENTSO-E in Bruegel.org.

Opombi: Upoštevana je samo poraba v delovnih dneh v času med 8. in 18. uro. Odstotki so prilagojeni za temperaturne razlike.

(13)

Slika 6: Promet elektronsko cestninjenih vozil na slovenskih avtocestah

Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah

³

je bil aprila medletno večji za 59 %, v primerjavi z aprilom leta 2019 pa za 2 %. Promet domačih vozil je bil medletno večji za 31 %, promet tujih pa za 85 %.

Tako visoke medletne rasti beležimo zlasti zaradi učinka osnove, saj je bil promet lani aprila zaradi strogih zajezitvenih ukrepov ob prvem valu epidemije močno omejen. Ker se je takrat bolj znižal promet tujih vozil, zdaj medletno tudi močneje okreva. Delež prometa tujih vozil, ki se je v lanskem aprilu znižal za več kot 8 o. t., se je v nekaj mesecih vrnil na predkrizno raven okoli 60 %.

V primerjavi z enakim obdobjem leta 2019 je bil aprila 2021 promet domačih in tujih vozil malenkost večji, kar je relativno ugodno, saj je imel en delovni dan manj.

-60 -40 -20 0 20 40 60 80 100

jan. 20 feb. 20 mar. 20 apr. 20 maj 20 jun. 20 jul. 20 avg. 20 sep. 20 okt. 20 nov. 20 dec. 20 jan. 21 feb. 21 mar. 21 apr. 21

Vir: DARS (posredovana interna poročila), preračun UMAR.

Elektronsko cestninjena vozila Domača Tuja

Slika 7: Davčno potrjevanje računov

Po podatkih o davčnem potrjevanju računov je bila prodaja aprila medletno večja za 36 %, v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019 pa nižja za 9 %. Medletna rast, ki je bila predvsem posledica nizke osnove, se je še okrepila v drugi polovici meseca po ponovnem odprtju nenujnih trgovin in nekaterih storitev. Na rast je pozitivno vplivalo tudi nadaljnje sproščanje drugih ukrepov (ponovno dovoljen prehod med regijami, odprtje manjšega dela nastanitvenih obratov, strežba na terasah, ponekod pa tudi strežba v notranjosti lokalov).

V nekaterih delih storitev, ki so se lani ponovno odprle že v zadnji tretjini aprila

⁴

, pa se je medletna rast umirila.

Skupaj je prodaja aprila za 9 % zaostajala za prodajo iz leta 2019, na kar sta poleg letošnjega (delnega) zaprtja nekaterih trgovin in storitev vplivala tudi en deloven dan manj in drugačna razporeditev velikonočnih praznikov.

-40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40

jan.20 feb.20 mar.20 apr.20 maj.20 jun.20 jul.20 avg.20 sep.20 okt.20 nov.20 dec.20 jan.21 feb.21 mar.21 apr.21

Medletno, v %

Vir: FURS, preračuni UMAR.

3 Merjeno v prevoženih kilometrih.

4 Gre predvsem za prodajo gradbenega materiala, pohištva, avtomobilov.

Slika 5: Poraba elektrike po odjemnih skupinah

Medletni upad industrijskega odjema elektrike se je februarja v primerjavi s prejšnjimi meseci drugega vala epidemije nekoliko poglobil, poslovnega pa zmanjšal. Industrijska poraba elektrike je bila februarja medletno nižja za 8,1 % (v zadnjih treh mesecih lanskega leta v povprečju za 3,7 %, januarja letos za 6,5 %). Medletni upad poslovnega odjema, kamor se pretežno uvrščajo storitvene dejavnosti in trgovina

¹

, se je februarja ob delni sprostitvi zajezitvenih ukrepov nekoliko zmanjšal (12,1 %), potem ko je bil novembra in januarja ob zaprtih nenujnih storitvah in trgovinah okoli 14-odstoten.

²

Gospodinjska poraba elektrike pa je bila februarja ob večjem ostajanju doma zaradi epidemije medletno višja (7,7 %), vendar manj kot na vrhuncu drugega vala epidemije.

-30 -25 -20 -15 -10 -5 0 5 10 15 20

jan. 20 feb. 20 mar. 20 apr. 20 maj. 20 jun. 20 jul. 20 avg. 20 sep. 20 okt. 20 nov. 20 dec. 20 jan. 21 feb. 21 mar. 21

Vir: SODO.

Industrija Gospodinjstva Mali poslovni odjem Skupaj poraba distrib. omrežja

1 V tej odjemni skupini so najbolj pogosta merilna mesta storitvene dejavnosti in trgovine, znotraj te odjemne skupine so tudi skladišča, kmetijska dejavnost ipd., lahko pa tudi večja, proizvodna podjetja, ki na nekaterih merilnih mestih ne potrebujejo velike priključne moči.

2 Decembra je bil medletni upad ob sprostitvi ukrepov okoli praznikov 9,4-odstoten.

(14)

Slika 9: Storitvena menjava – nominalno

Storitvena menjava s tujino je bila v prvih dveh mesecih leta precej nižja kot v enakem obdobju lani.

Izvoz storitev je bil v prvih dveh mesecih za okoli četrtino nižji kot pred letom, uvoz pa za petino. Ukrepi za zajezitev epidemije, še zlasti zaprtje gostinskih in nastanitvenih obratov ter omejitve pri prehodu meja, so še naprej močno vplivali na turizem, kjer so bili izvozni in uvozni prihodki v prvih dveh mesecih medletno nižji za okoli 85 %. Opazno nižja kot pred letom je bila tudi menjava IKT storitev. Gibanja v nekaterih drugih pomembnejših storitvenih dejavnostih (transport, ostale poslovne dejavnosti) so bila v drugem valu epidemije ugodnejša, kljub temu pa je bila zaradi visoke osnove v večini teh dejavnosti menjava nižja kot pred letom. Večja kot pred letom pa je bila menjava gradbenih storitev, izstopa tudi rast uvoza transportnih storitev.

⁶

250 300 350 400 450 500 550 600 650 700 750 800

jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21

V mio EUR, desezonirano

Vir: BS, preračuni UMAR.

Izvoz storitev Uvoz storitev

6 Rast je bila posledica lanske zelo nizke aktivnosti v pomorskem transportu in pretovoru blaga v Kopru zaradi začetka epidemije v Aziji ter precejšnega povečanja prevoznih stroškov v zadnjih mesecih.

Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji

v % 2020 III 21/II 21 III 21/III 20 I-III 21/I-III 20

Izvoz blaga, realno¹ -0,8 1,5³ 16,5 5,4

- v EU -7,7 1,9³ 22,8 4,3

Uvoz blaga, realno¹ -2,7 3,5³ 15,8 2,1

- iz EU -8,5 0,0³ 18,4 3,2

Industrijska proizvodnja, realno -5,1 -0,9³ 8,5 3,0

- v predelovalnih dejavnostih -4,8 -1,4³ 9,2 3,4

v % 2020 II 21/I 21 II 21/II 20 I-II 21/I-II 20

Izvoz storitev, nominalno² -19,6 6,0³ -22,0⁴ -24,8

Uvoz storitev, nominalno² -15,2 4,3³ -16,1⁴ -20,4

Gradbeništvo – vrednost opravljenih gradbenih del, realno -0,7 -1,7³ -9,3 -7,0

Trgovina – realni prihodek -7,2 11,3³ 1,9⁴ -3,9

Storitvene dejavnosti (brez trgovine) – nominalni prihodek -11,1 7,4³ -8,1⁴ -10,5

Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR.

Opombe: ¹zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR, ²plačilnobilančna statistika, ³desezonirani podatki, ⁴delovnim dnem prilagojeni podatki.

Slika 8: Blagovna menjava – realno

Okrevanje blagovne menjave se je prvem četrtletju letos nadaljevalo. Realni izvoz blaga v države EU se je marca nadalje povečal in v prvem četrtletju presegel predkrizne ravni. Ocenjujemo, da je izvoz okreval v večini glavnih dejavnosti, zastalo pa je okrevanje izvoza vozil

⁵

. Še naprej so bila ugodna predvsem gibanja izvoza proizvodov za vmesno porabo. Izvozna pričakovanja, ki so se v zadnjih mesecih izboljševala, se aprila niso bistveno spremenila, podjetja pa so bila glede prihodnjega tujega povpraševanja bolj optimistična kot pred pričetkom epidemije. Nadalje je okreval tudi uvoz blaga, kar povezujemo predvsem z okrevanjem industrijskih dejavnosti in s tem povezanim višjim uvozom blaga za vmesno potrošnjo.

70 80 90 100 110 120 130 140 150 160 170

jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21

Izvoz v države EU Uvoz iz držav EU

5 Podrobni podatki po klasifikaciji SMTK so na voljo do februarja 2021.

(15)

Slika 11: Aktivnost v gradbeništvu

Gradbena aktivnost se je februarja nekoliko znižala.

Vrednost opravljenih del se je znižala za 1,8 % in bila v prvih dveh mesecih za 7,0 % nižja kot pred letom. V primerjavi s predkriznima letoma 2018 in 2019 je bila gradbena aktivnost v zadnjih mesecih precej višja v gradnji stanovanjskih stavb, nekoliko višja v specializiranih gradbenih delih in gradnji inženirskih objektov, v gradnji nestanovanjskih stavb pa zaradi znižanja v februarju precej nižja. Podatki o zalogi pogodb in novih pogodbah v gradbeništvu ne kažejo enotne slike. Vrednost zaloge pogodb se je - po vrhu sredi leta 2020 - znižala, a ostaja znatno višja kot v predhodnih letih. Vrednost novih pogodb v zadnjih mesecih precej niha: po relativno dobrem zadnjem četrtletju je bila februarja znatno nižje kot istega meseca lani.

40 45 50 55 60 65 70 75 80 85 90

Realni indeks gradbeništva, 2010 = 100

Desezonirani podatki

Trimesečne drseče sredine, desezonirano

Slika 12: Prihodek v trgovini

Prodaja v trgovini se je februarja ob odprtju vseh neživilskih prodajaln precej okrepila; rast se je po predhodnih podatkih nadaljevala tudi marca. Ob ponovnem odprtju prodajaln in odpravi omejitve gibanja med občinami se je prihodek povečal v vseh treh glavnih panogah. Najbolj, skoraj za petino, v trgovini na drobno, kjer se je tudi zaradi nadomeščanja zadržanih nakupov gospodinjstev za več kot tretjino povečala prodaja neživil.

Precej višji kot januarja je bil tudi prihodek v trgovini z motornimi vozili, vendar je prodaja novih osebnih avtomobilov medletno še zaostajala za več kot desetino.

Po predhodnih podatkih se je marca nadalje okrepila prodaja v vseh segmentih.

80 100 120 140 160 180 200 220 240

jan.10 jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19 jan.20 jan.21

Desezoniran realni indeks prihodka 2010=100

Skupaj Trg. z mot. vozili Trg. na debelo Trg. na drobno

.

Slika 10: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je v prvem četrtletju letos nadalje povečala, kljub nekoliko šibkejši aktivnosti marca. Po krepitvi v začetku leta se je aktivnost marca znižala, saj je prišlo do upada v visoko tehnološko zahtevnih panogah, v manjšem obsegu pa se je zmanjšala tudi proizvodnja v srednje visoko tehnološko zahtevnih panogah. Aktivnost se je v visoko tehnološko zahtevnih panogah zmanjšala tudi medčetrtletno v srednje visoko, srednje nizko in nizko tehnološko zahtevnih panogah pa se je povečala. Tudi v primerjavi z istim četrtletjem lani je bila aktivnost v visoko tehnološko zahtevnih panogah v prvem četrtletju letos nižja, po naši oceni predvsem zaradi slabšega rezultata farmacevtske industrije ter visoke lanske osnove. Do manjšega upada je v medletni primerjavi prišlo tudi v nizko tehnološko zahtevnih panogah, kjer je bil širše osnovan. V srednje visoko in srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah je bila aktivnost v prvem četrtletju medletno višja, pri čemer sta slabši rezultat zabeležili le avtomobilska industrija in proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov.

80 100 120 140 160 180 200 220

Desezoniran realni indeks 2010=100, 3-mes. drseča sredina

Visoko teh. zahtevne Sr. visoko teh. zahtevne Sr. nizko teh. zahtevne Nizko teh. zahtevne Pred. dejavnosti

(16)

7 Po podatkih o davčnem potrjevanju računov.

Slika 14: Izbrani kazalniki potrošnje gospodinjstev

Trošenje gospodinjstev se je februarja in marca precej okrepilo in bilo v nekaterih segmentih v prvem četrtletju medletno večje, tam, kjer so bile omejitve pri poslovanju še visoke, pa manjše. Ob odprtju večine prodajaln, odpravi omejitve gibanja med občinami in nadomeščanju zadržanih nakupov so se februarja in marca povečali predvsem izdatki gospodinjstev v trgovini na drobno z neživili in z živili ter v trgovini z motornimi vozili. Ob medletni februarski rasti, ki se je marca zaradi nizke osnove še izraziteje povečala, je bila prodaja v prvem četrtletju v trgovini na drobno z neživili za več kot desetino, v trgovini na drobno z živili pa za 6,0 % večja kot pred letom. Skoraj za desetino je bil večji tudi prihodek v trgovini z motornimi vozili, kjer se je predvsem okrepila marčevska prodaja. Na drugi strani se je v prvem četrtletju

⁷

nadaljeval medletni upad prodaje v tistih storitvenih dejavnostih, ki so ostale pretežno zaprte (predvsem v nastanitvenih in gostinskih obratih ter kulturnih, športnih in razvedrilnih dejavnostih).

Medletni upad se je sicer marca v primerjavi z januarjem in februarjem zaradi nizke osnove in nekaterih dodatnih sprostitev zmanjšal, v nekaterih storitvah pa prevesil v rast.

20 40 60 80 100 120 140

Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Q1 19 Q1 20 Q1 21

Desezoniran indeks 2010=100

Vir: SURS, preračuni UMAR. Podatek za Q1 2021 je pri gostinskem prihodku povprečna vrednost za januar in februar.

Potrošnja gospodinjstev Real. prih. v trg. z neživili Real. prih. v trg. z živili Real. prih. v gostinstvu Prodaja osebnih avtov fiz. osebam

Slika 13: Prihodek v tržnih storitvah

Prihodek se je februarja povečal v vseh tržnih storitvah. Po zmanjševanju od oktobra se je realni prihodek najbolj okrepil v gostinstvu, kar je bila tudi posledica dodatnih pojasnil glede možnosti poslovanja s pravnimi osebami. Močno se je povečal tudi v prometu in skladiščenju, zlasti v kopenskem potniškem in blagovnem prometu. V informacijsko-komunikacijskih dejavnostih se je rast pospešila predvsem kot posledica večjih prihodkov računalniških storitev na domačem trgu.

Prihodek v strokovno-tehničnih dejavnostih se je ohranil na doseženi ravni preteklega meseca, prav tako kot v drugih poslovnih dejavnostih. Zaostanek za lansko ravnjo ostaja v gostinstvu ter potovalnih agencijah znaten, v prvih dveh mesecih preko 70 % oz. 80 %. V strokovno- tehničnih, informacijsko-komunikacijskih dejavnostih ter prometu pa je bila v tem obdobju lanska raven prihodka že presežena.

0 20 40 60 80 100 120 140 160 180

Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: *Z nepremičninami.

Skupaj* Promet in sklad. (H)

Info. in komunik. (J) Strokovno-tehnične (M) Druge poslovne (N) Gostinstvo (I)

(17)

Slika 16: Gospodarska klima

Razpoloženje v gospodarstvu se je aprila še nekoliko izboljšalo. Z napovedanim sproščanjem nekaterih zajezitvenih ukrepov in ponovnim odpiranjem javnega življenja sredi meseca se je izboljšalo predvsem zaupanje v trgovini, deloma pa tudi v storitvenih dejavnostih. Že več mesecev se izboljšuje tudi zaupanje v gradbeništvu, ki je najvišje v zadnjih dveh letih. Zaupanje v izvoznem delu gospodarstva se aprila ni bistveno spremenilo in je ostalo na višjih ravneh kot pred epidemijo. Nadalje pa se je poslabšalo zaupanje potrošnikov, ki tudi ostaja zelo nizko.

-60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40

Desezonirana vrednost kazalnika

Gospodarska klima Predelovalne dej.

Trg. na drobno Storitvene dej.

Gradbeništvo Potrošniki

Slika 15: Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa

Obseg cestnega blagovnega prometa se je v zadnjem četrtletju 2020 nadalje močno povečal in dosegel raven s konca leta 2019. Slovenski cestni prevozniki velik del prevozov opravijo v drugih državah. Zaradi strogih zajezitvenih ukrepov v večini evropskih držav v prvi polovici lanskega leta se je obseg cestnih prevozov po tujini zelo zmanjšal. Ob rahljanju ukrepov se je ponovno povečal, a se v četrtem četrtletju okrevanje ni nadaljevalo in je ostal medletno za 12 % nižji. Obseg cestnih prevozov, ki vsaj delno potekajo po Sloveniji (izvoz, uvoz in notranji prevoz skupaj) se je v prvem valu zmanjšal manj, potem najprej okreval počasneje, v četrtem četrtletju pa bolj in je bil medletno že višji za 13 %. Zajezitveni ukrepi so na obseg železniškega prevoza blaga, ki pa se je zniževal že nekaj četrtletij pred prvim valom epidemije, vplivali manj intenzivno in v daljšem obdobju (v četrtem četrtletju je bil medletno nižji za 9 %).

60 80 100 120 140 160 180 200 220 240

Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Q1 19 Q1 20

V mio tkm, desez. indeks 2010=100

Cestni Cestni - po tujini

Cestni - izvoz, uvoz in notranji Železniški

(18)

Trg dela

Slika 17: Število delovno aktivnih in registriranih brezposelnih oseb

Slika 18: Povprečna bruto plača na zaposlenega

Število registriranih brezposelnih je aprila nadalje upadlo. Po decembrskem in januarskem povečanju števila brezposelnih, ki ob ohranjanju interventnih ukrepov ni bistveno odstopalo od sezonskih povečanj v enakem obdobju preteklih let, je od februarja do prve polovice aprila število brezposelnih sezonsko upadlo.

Konec aprila je bilo brezposelnih 79.285 oseb, kar je 4,1 % manj kot konec marca in 10,6 % manj kot pred letom. V primerjavi s koncem aprila leta 2019 pa je bilo za 7,2 % višje. Število delovno aktivnih je bilo februarja medletno manjše za 1,4 %, kar je podobno kot v predhodnih mesecih. Najvišji upad zaposlenosti je bil v gostinstvu in drugih raznovrstnih dejavnostih, ki so jih zajezitveni ukrepi najbolj prizadeli, najbolj pa se je povišala v zdravstvu in socialnem varstvu.

Februarja se je nadaljevala medletna rast plač, na katero so še naprej pomembno vplivala predvsem izplačila kriznih dodatkov v javnem sektorju. Proti koncu lanskega leta in v prvih dveh mesecih letos se je s ponovnim izplačevanjem dodatkov (izredno izplačilo dodatka za nevarnost in posebne obremenitve ter izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah po kolektivni pogodbi) znova povišala medletna rast plač v javnem sektorju, najbolj v socialni oskrbi in zdravstvu (februarja je znašala 35,5 %; v celotnem javnem sektorju 14,8 %).

V zasebnem sektorju se rast v drugem valu epidemije ni zvišala.

⁸

Izjema je le decembrsko povišanje (za 5,3 %), predvsem zaradi izplačil božičnic in 13. plač, februarja pa je bila rast plač kljub dvigu minimalne plače v začetku leta ponovno nekoliko nižja (3,9 %).

0 20 40 60 80 100 120 140 160

740 760 780 800 820 840 860 880 900

jan.06 jan.07 jan.08 jan.09 jan.10 jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19 jan.20 jan.21 Število registriranih brezposelnih, v 1.000, desezonirano

Število delovno aktivnih po SRDAP, v 1.000, desezonirano

Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR.

Delovno aktivni po SRDAP (leva os) Registrirani brezposelni (desna os)

-4 -2 0 2 4 6 8 10 12 14 16 18

Zasebni sektor Javni sektor Skupaj

Medletna rast, 3-mes. drseča sredina

Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela

v % 2020 II 21/I 21 II 21/II 20 I-II 21/I-II 20

Delovno aktivni² -0,6 0,1¹ -1,4 -1,4

Povprečna nominalna bruto plača 5,8 0,3¹ 9,4 8,8

zasebni sektor 4,4 0,6¹ 3,7 3,8

javni sektor 7,8 -2,9¹ 18,4 16,6

v tem sektor država 9,9 -4,1¹ 22,9 20,5

v tem javne družbe 1,9 0,4¹ 4,7 4,7

2020 II 20 I 20 II 21

Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 8,7 7,5 8,7 8,6

v % 2020 IV 21/III 21 IV 21/IV 20 I-IV 21/I-IV 20

Registrirani brezposelni 14,6 -1,5 -10,6 5,4

Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR.

Opombi: ¹ desezonirani podatki,² zaposleni, samozaposleni in kmetje po SRDAP.

8 V drugem valu epidemije (oktober 2020 – februar 2021) je bila povprečna medletna rast plač 3,8 %, kar je manj kot v prvem valu epidemije in poletnih mesecih (oboje 4,5 %).

(19)

Tabela 4: Rast cen življenjskih potrebščin, v %

XII 20/XII 19 V 20-IV 21/V 19-IV 20 IV 21/III 21 IV 21/IV 20 I-IV 21/I-IV 20

Skupaj -1,1 -0,3 1,0 2,1 0,1

Hrana 1,1 2,1 0,5 -0,5 -0,3

Goriva in energija -9,9 -7,1 0,9 19,8 2,0

Storitve 0,2 0,8 0,7 -0,7 -0,3

Ostalo¹ -0,5 -0,4 1,5 0,8 0,1

Osnovna inflacija - brez hrane in energije -0,1 0,3 1,2 0,4 -0,1

Osnovna inflacija - odrezano povprečje² -0,4 0,3 0,8 0,8 0,2

Opomba: ¹ Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak, itd.² Pristop z izključitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v obdobju.

Slika 19: Cene življenjskih potrebščin

Slika 20: Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev

Rast cen življenjskih potrebščin se je aprila precej okrepila.

⁹

K temu so v največji meri prispevale medletno višje cene energentov, kar je predvsem posledica rekordno nizkih cen nafte in naftnih derivatov na svetovnih trgih lani aprila ter vladnih ukrepov, s katerim so bila lani gospodinjstva in določeni manjši poslovni odjemalci z odlokom začasno oproščeni plačevanja prispevkov za porabo električne energije. Po izrazitem znižanju v predhodnih dveh mesecih pa so bile aprila medletno višje (za 0,2 %) cene poltrajnega blaga, predvsem zaradi rasti cen v skupini obleka in obutev ob menjavi kolekcij, ki je bila letos zaradi dlje trajajočih omejitvenih ukrepov realizirana nekoliko kasneje kot v preteklih letih. Prvič po avgustu 2019 so bile medletno višje tudi cene trajnega blaga (za 1,2 %). Medletni padec cen storitev se je aprila še nekoliko poglobil (na 0,7 %), enak je bil tudi v skupini hrana in brezalkoholne pijače.

Medletna rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se je marca ob višji rasti cen na domačem in tujih trgih ponovno okrepila in dosegla 2 %. Cene na domačem trgu še naprej poganja rast cen proizvodov iz skupine surovin in investicij, marca pa se je precej okrepila tudi rast cen energentov.

Slednje je veliki meri posledica nižje osnove, ko je vlada ob prvem valu epidemije določenim manjšim poslovnim odjemalcem oprostila plačila prispevkov za električno energijo. Rast cen proizvodov za široko porabo ob skromnejšem trošenju gospodinjstev ostaja nizka. Na tujih trgih pa k rasti cen še naprej največ prispevajo višje cene proizvodov za investicije, marca so bile (po skoraj dveh letih zniževanja) medletno višje tudi cene v skupini surovin.

-2 -1 0 1 2 3 4

jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19 jan.20 jan.21

Medletna inflacija, v %

Vir: SURS, Eurostat.

Slovenija Evrsko območje

-6 -4 -2 0 2 4 6 8

Medletna rast cen industrijskih proizvodov domačih proizvajalcev, v %

Vir: SURS.

Domači trg Tuji trg

9 Zaradi dodatnih omejitvenih ukrepov so na SURS-u del drobnoprodajnih cen neživilskih izdelkov in storitev zbrali po telefonu in prek spletnih strani ponudnikov. Manjkajoče cene so nadomestili s cenami, pri katerih so upoštevali povprečno spremembo cen sorodnih izdelkov.

Pri storitvah, za katere je velika verjetnost, da bodo njihove cene enake, ko bodo storitve ponovno na voljo, so upoštevali zadnjo znano ceno.

Pri storitvah s sezonskim gibanjem cen (počitniški paketi, nekatere nastanitvene storitve) pa so upoštevali mesečno spremembo cen iz prejšnjega leta. Delež na tak način pridobljenih podatkov predstavlja 5,2 % indeksa cen življenjskih potrebščin.

(20)

Finančni trgi

Tabela 5: Kazalniki finančnih trgov

Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in vloge prebivalstva ter države

Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v %

31. III 20 31. XII 20 31. III 21 31. III 21/28. II 21 31. III 21/31. III 20

Krediti skupaj 23.620,0 22.860,9 23.050,0 0,7 -2,4

Krediti podjetjem in NFI 11.043,0 10.307,0 10.541,0 0,8 -4,5

Krediti državi 1.623,3 1.556,8 1.482,0 -1,0 -8,7

Krediti gospodinjstvom 10.953,8 10.997,0 11.027,0 0,8 0,7

Potrošniški 2.885,8 2.706,5 2.668,7 0,1 -7,5

Stanovanjski 6.643,1 6.862,1 6.928,6 0,7 4,3

Ostalo 1.424,8 1.428,4 1.429,6 2,8 0,3

Bančne vloge gospodinjstev skupaj 21.071,0 22.915,7 23.528,9 0,0 11,7

Čez noč 16.718,9 18.975,7 19.726,7 0,2 18,0

Vezane 4.352,0 3.939,9 3.802,2 -1,3 -12,6

Bančne vloge centralne države skupaj 696,5 595,3 549,3 -4,7 -21,1

Vloge nefinančnih družb skupaj 7.117,6 8.053,5 8.552,5 7,7 20,2

Vir: Bilten BS, preračuni UMAR. Opomba: NFI – nedenarne finančne institucije.

Slika 21: Krediti domačim nebančnim sektorjem

Medletni padec obsega kreditov domačim nebančnim sektorjem se je marca ohranil pri 2,5 %.

Kljub mesečni rasti kreditov podjetjem in NFI se je na medletni ravni njihov upad še okrepil (na -4,5 %). Po tem, ko je bil v prvih dveh mesecih letos obseg kreditov gospodinjstvom medletno nižji, je bil marca ponovno nekoliko višji. Ocenjujemo, da je to v veliki meri posledica večjega trošenja gospodinjstev ob delnem sproščanju ukrepov za zajezitev širjenja epidemije. Na mesečni ravni se je tako skoraj za 3 % povečal obseg ostalih posojil (negativna stanja na tekočih računih). Po skoraj letu in pol neprekinjenega zniževanja se je marca nekoliko okrepil obseg potrošniških kreditov, ki pa je še vedno za 7,5 % nižji kot v enakem mesecu lani. Večje trošenje je vplivalo tudi na znižanje obsega vlog gospodinjstev v bankah, a je medletna rast še vedno presegala 11 %. Delež nedonosnih terjatev, merjen z zamudami nad 90 dni, se je v prvih dveh mesecih leta ohranil okrog 1 %.

-40 -30 -20 -10 0 10 20 30

Medletna rast, v %

Vir: BS.

Potrošniški Stanovanjski

Podjetja in NFI Skupaj

(21)

Tabela 6: Plačilna bilanca

I-II 2021, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo Saldo, I-II 2020

Tekoči račun 6408,8 5924,7 484,2 571,7

Blago 5043,5 4590,1 453,4 391,2

Storitve 923,5 669,7 253,8 387,1

Primarni dohodki 316,2 369,0 -52,8 -56,4

Sekundarni dohodki 125,7 295,9 -170,3 -150,1

Kapitalski račun 342,5 329,2 13,3 -34,5

Finančni račun 2609,4 3514,5 905,1 589,1

Neposredne naložbe 333,7 146,7 -186,9 -69,5

Naložbe v vrednostne papirje 1007,4 366,7 -640,6 -1006,4

Ostale naložbe 1272,6 2988,5 1715,9 1605,1

Statistična napaka 407,6 0,0 407,6 51,8

Vir: BS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal IMF. Na tekočem in kapitalskem računu prilivi pomenijo prejemke, odlivi pa izdatke; saldo je razlika med prilivi in odlivi. Na finančnem računu odlivi pomenijo imetja, prilivi pa obveznosti do tujine; saldo je razlika med odlivi in prilivi. Za vse plačilnobilančne prilive in odlive se povečanje izkazuje s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom.

Slika 22: Tekoči račun plačilne bilance

Presežek tekočega računa plačilne bilance ostaja na visoki ravni in je zadnjih dvanajstih mesecih znašal 3,2 mrd EUR (6,6 % BDP). Ob nadaljnjem zniževanju presežka v menjavi storitev, ki jo je epidemija močno prizadela, je k medletno višjemu presežku tekočih transakcij prispeval predvsem višji blagovni presežek.

Povečanje blagovnega presežka je bilo posledica večjega realnega padca uvoza blaga od izvoza in izboljšanja pogojev menjave. Presežek tekočega računa se je medletno okrepil tudi zaradi manjših neto odlivov primarnih dohodkov, zlasti manjših izplačil dobičkov gospodarskih družb v tuji lasti, kar je povezano z lanskim padcem gospodarske aktivnosti. Slovenija je prejela tudi več subvencij iz proračuna EU za skupno kmetijsko in ribiško politiko. Višje neto odlive sekundarnih dohodkov pa so zaznamovala višja plačila sredstev v proračun EU na osnovi DDV in bruto nacionalnega dohodka.

-2000 -1000 0 1000 2000 3000 4000 5000

jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19 jan.20 jan.21

12-mesečne kumulative, v mio EUR

Vir: BS, preračuni UMAR.

Sekundarni dohodki Primarni dohodki Blagovna menjava Storitvena menjava Tekoči račun

(22)

Javne finance

Slika 23: Prihodki konsolidirane bilance javnega financiranja

Ob visoki rasti odhodkov, ki je presegla rast prihodkov, je primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja

¹⁰

prvem četrtletju letos znašal 1,3 mrd EUR. Prihodki so v tem obdobju presegli lansko raven za 3,3 %. Ob rasti plač, ki je okrepljena zlasti zaradi izplačil dodatkov v času epidemije, so bili medletno višji prihodki iz socialnih prispevkov in dohodnine. Višja kot lani so bila tudi prejeta sredstva iz EU in drugi nedavčni prihodki. Zaradi okrnjene gospodarske aktivnosti in odlogov davčnih plačil in znižanih akontacij v skladu z interventno zakonodajo pa so bili pod lansko ravnijo nekateri davčni prihodki, najbolj od davka na dodano vrednost (-9,6 %). Odhodki so bili v tem obdobju močno povišani (medletno za 21,5 %), na kar so vplivali ukrepi za blažitev posledic epidemije. Na podlagi PKP zakonov je bilo teh izplačil iz državnega proračuna v prvem četrtletju za 830,7 mio EUR,

¹¹

največ za dodatke zaposlenim v javnem sektorju (209,6 mio), delno povračilo nekritih fiksnih stroškov (196,0 mio), mesečni temeljni dohodek (103,5 mio), povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo (86,7 mio), krizni dodatek (60,0 mio) idr.

To se kaže v okrepljeni rasti sredstev za plače v javnem sektorju, transferjev posameznikom in gospodinjstvom ter subvencij. Nekoliko so se okrepile tudi investicije. Po predhodnih podatkih državnega proračuna za april 2021 se je naraščanje primanjkljaja bistveno upočasnilo.

-19 -14 -9 -4 1 6 11 16 21

Q1

18 Q2 Q3 Q4 Q1

19 Q2 Q3 Q4 Q1

20 Q2 Q3 Q4 Q1 21

Medletna rast, v %

Prispevek k medletni rasti, v o.t.

Opomba: * Brez socialnih prispevkov.

Davčni prihodki* Prispevki za soc. varnost Nedavčni prihodki Prejeta sredstva iz EU

Ostalo SKUPAJ PRIHODKI (desna os)

10 Konsolidirana bilanca javnega financiranja po denarnem toku.

11 Vseh izplačanih ukrepov povezanih z obvladovanjem epidemije covid-19, torej tudi izdatkov izven PKP zakonov, je bilo po podatkih MF več, in sicer 926 mio EUR.

Tabela 7: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki po denarnem toku

Kategorija

I-III 2020 I-III 2021

Kategorija

I-III 2020 I-III 2021 Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl.

rast, %

SKUPAJ PRIHODKI 4.649,5 2,9 4.803,6 3,3 SKUPAJ ODHODKI 5.024,6 7,1 6.102,7 21,5

Davčni prihodki¹ 2.339,7 -2,2 2.326,2 -0,6 Plače in drugi stroški dela² 1.183,0 10,6 1.483,4 25,4

Dohodnina 669,8 2,4 740,0 10,5 Izdatki za blago in storitve 686,8 14,4 724,7 5,5

Davek od dohod. pravnih oseb 212,8 8,4 201,9 -5,1 Plačila obresti 442,4 9,5 386,9 -12,5

Davki na nepremičnine 17,5 35,2 19,5 11,1 Rezerve 47,3 12,7 63,1 33,2

Davek na dodano vrednost 891,8 -1,3 806,3 -9,6 Tekoči transferi posam. in gospodinj. 1.902,6 6,6 2.494,0 31,1

Trošarine 314,0 -10,4 308,1 -1,9 Ostali tekoči transferi 406,1 0,7 525,5 29,4

Prispevki za soc. varnost 1.819,7 6,4 1.915,2 5,2 Izdatki za investicije 202,4 11,8 227,5 12,4

Nedavčni prihodki 249,7 44,6 284,2 13,8 Plačila v proračun EU 154,0 -24,8 197,5 28,2

Prejeta sredstva iz EU 200,9 -5,3 233,2 16,1 JAVNOFINANČNI SALDO -375,2 -1.299,0

Ostalo 39,5 27,7 44,8 13,4 PRIMARNI SALDO 64,6 -914,8

Opombi: ¹Med davčne prihodke niso všteti socialni prispevki, kot to velja v konsolidirani bilanci javnega financiranja. ²Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca.

(23)

Slika 24: Odhodki konsolidirane bilance javnega financiranja

Tekoči podatki blagajn javnega financiranja in projekcije Programa stabilnosti 2021 kažejo, da bo primanjkljaj sektorja država v letu 2021 ostal visok. V letu 2021 je za sektor država

¹²

predviden primanjkljaj v višini 8,6 % BDP in bo ob predvidenem izboljšanju gospodarskih razmer, znižanju obsega ukrepov za blaženje posledic epidemije, vendar ob ekspanzivni javnofinančni politiki drugih izdatkov, višji kot lani (8,4 % BDP). Njegovo postopno zniževanje je načrtovano v prihodnjih letih, do leta 2024 na 2,8 %. S prvimi srednjeročnimi fiskalnimi projekcijami od začetka epidemije je povezana negotovost, zaradi nadaljnjega poteka epidemije in morebitnih novih ukrepov (davčne spremembe, zakon o dolgotrajni oskrbi ipd.). V celotnem obdobju projekcij MF predvideva nižjo rast prihodkov od nominalnega BDP kot posledico davčnih razbremenitev (trošarine na energente, davek na motorna vozila)

¹³

in obračunskega vpliva odloženih in obročnih davčnih plačil

¹⁴

. Glede na zaključek Večletnega finančnega okvira 2014–2020 in sprejet Načrt za okrevanje in odpornost Program stabilnosti v celotnem obdobju predvideva visoko raven prihodkov sredstev EU. To vpliva tudi na visoko načrtovano raven izdatkov v celotnem obdobju (zlasti subvencij in investicij), poleg visoke ravni investicij iz nacionalnih virov

¹⁵

ter nekaterih drugih ukrepov, ki povečujejo izdatke v tem obdobju (npr. spremembe na področju pokojnin, prehodno povečani izdatki povezani s predsedovanjem Svetu EU idr.). Obseg neposrednih ukrepov, povezanih z blaženjem posledic covid-19, pa se v projekcijah znižuje. Lani so po oceni MF ukrepi na prihodkih in izdatkih znašali 2,8 mrd EUR oz. 6,1 % BDP (od tega 5,3 % BDP ukrepi na strani izdatkov), v letu 2021 pa so predvideni v višini 1,3 mrd EUR oz. 2,6 % BDP (od tega na prihodkih le 22 mio EUR) ter v letu 2022 v višini 55 mio EUR.

-6-4 -20 24 68 1012 1416 1820 2224 2628 30

-6-4 -202468 1012 1416 1820 2224 2628 30

Q1

18 Q2 Q3 Q4 Q1

19 Q2 Q3 Q4 Q1

20 Q2 Q3 Q4 Q1 21

Medletna rast, v %

Prispevek k medletni rasti, v o.t.

Opomba: * Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca.

Plače in drugi stroški dela* Izdatki za blago in storitve

Plačila obresti Rezerve

Tekoči transferi posam. in gospod. Izdatki za investicije Ostali tekoči transferi Plačila v proračun EU SKUPAJ ODHODKI (desna os)

12 Po metodologiji Evropskega sistema nacionalnih računov, ki temelji na obračunskem principu in poleg 4 blagajn javnega financiranja vključuje še druge enote sektorja država.

13 Novi predlogi davčnih razbremenitev pri dohodnini in uvedba socialne kapice v projekcijah niso upoštevani.

14 Po obračunu so bili nekateri davčni prihodki zaradi odlogov ali obročnih odplačil v letu 2020 višji kot po metodologiji denarnega toka, v letu 2021 pa zapadanje teh terjatev deluje v obratni smeri.

15 Investicije sektorja država so v celotnem obdobju projekcij načrtovane na visoki ravni okoli 3 mrd EUR, najvišja rast pa je predvidena v letošnjem letu (z 1,9 mrd v letu 2020).

(24)

Slika 25: Prejeta sredstva iz proračuna EU

Neto položaj državnega proračuna RS do proračuna EU je bil v prvih treh mesecih pozitiven (34,3 mio EUR). Slovenija je iz EU proračuna prejela 231,8 mio EUR, v proračun EU pa je vplačala 197,5 mio EUR. Glavnino prihodkov so predstavljala sredstva EU za izvajanje Skupne kmetijske in ribiške politike (102,6 mio EUR - 33,9 % v proračunu planiranih prihodkov), ki so vsako leto marca zelo visoka zaradi neposrednih plačil kmetom

¹⁶

. Iz strukturnih skladov je bilo v proračun RS prejetih 94,3 mio EUR (13,4 % planiranih prihodkov), iz Kohezijskega sklada pa 30,6 mio EUR (12,4 % planiranih prihodkov).

0 100 200 300 400 500 600 700 800 Ostala prejeta sredstva

Prejeta sred. za izvajanje centraliz. in drugih

programov Kohezijski

sklad Strukturni

skladi Skupna kmetijska

politika

V mio EUR

Skupaj prejeta sredstva (januar-marec 2020) Pričakovana povračila v proračun 2021 Skupaj prejeta sredstva (januar-marec 2021)

Vir: MF.

16 77,5 % prihodkov predstavljajo neposredna plačila kmetom, 22,5 % prestavljajo sredstva sklada za razvoj podeželja.

(25)

izbr ane t

(26)

(27)

Do marca 2021 število začetih postopkov zaradi insolventnosti

³

pri vseh poslovnih subjektih ni bistveno odstopalo od leta 2019. V okviru interventnih ukrepov je bila sprejeta sprememba insolvenčne zakonodaje, ki je podjetjem omogočila moratorij na stečaje. Država je za čas epidemije, v skladu s PKP paketi, sprejela izdatno finančno pomoč gospodarstvu, med drugim tudi prevzela plačila socialnih prispevkov, plač zaposlenih na čakanju in odložila plačila davkov za obdobje do 24 mesecev idr. Poleg tega je bilo oteženo začeti postopke zaradi insolventnosti, saj v času razglasitve izrednih razmer sodišča niso delovala.

Število začetih stečajnih postopkov

⁴

nad pravnimi osebami in samostojnimi podjetniki je bilo od začetka epidemije v primerjavi z letom 2019, predvsem zaradi nedelovanja sodišč, manjše. Pri pravnih osebah je bilo 943 začetih stečajnih postopkov, kar je 16 % manj kot v letu 2019. Med njimi jih je bilo največ v dejavnosti trgovine, gradbeništva, gostinstva ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih. Pri samostojnih podjetnikih je bilo začetih 72 stečajnih postopkov, kar je 42 % manj kot v letu 2019. Največ jih je bilo v trgovini, gradbeništvu in gostinstvu.

3 Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik v daljšem časovnem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (trajnejša nelikvidnost), ali postane dolgoročno plačilno nesposoben.

4 Stečajni postopek je oblika prenehanja prezadolženega dolžnika na način, da se v okviru postopka, ki ga operativno vodi stečajni upravitelj ob nadzoru s strani sodišča, unovči celotno premoženje stečajnega dolžnika ter iz nje izoblikuje stečajna masa za plačilo terjatev upnikov.

Po koncu stečajnega postopka se pravna oseba izbriše iz sodnega registra.

Plačilna sposobnost poslovnih subjektov v Sloveniji v mesecih

¹

epidemije covid-19

Ukrepi države so v letih 2020 in 2021 ublažili večje poslabšanje plačilne sposobnosti poslovnih subjektov, posledice epidemije covid-19 in zajezitvenih ukrepov pa še niso vidne v celoti. Številni ciljno usmerjeni intervencijski ukrepi države v tem obdobju so na področju plačilne sposobnosti podjetij pripomogli, da se insolventnost poslovnih subjektov v tem obdobju ni opazneje poslabšala. K temu so pripomogli tudi finančna stabilnost in dobri poslovni rezultati vseh poslovnih subjektov v letih pred epidemijo, zato kazalniki plačilne sposobnosti še ne prikazujejo vseh razsežnosti posledic epidemije. Kriza je do sedaj sicer najbolj prizadela storitveni sektor in samostojne podjetnike.

²

S trajanjem epidemije in kljub podpornim ukrepom države pa se povečuje tveganje, da posledice pridejo z zamikom, zlasti pri najbolj izpostavljenih poslovnih subjektih. Del gospodarstva, ki mu bo obseg poslovanja toliko upadel, da tudi z likvidnostnimi injekcijami ne bo mogel nadaljevati z delom, bo moral težave reševati s prestrukturiranjem, tudi prek prisilnih poravnav z odpisi dela obveznosti, ki jih ne bodo zmogli vrniti.

Zmanjšanje poslovanja ima negativen vpliv na kazalnike zadolženosti, posledično pa to vpliva na slabšo plačilno sposobnost in povečanje zapadlih obveznosti. Zaradi izgube dohodka je odplačevanje dolgov oteženo, kar lahko vodi do stečajev.

Od aprila 2020 do marca 2021 je bilo iz Poslovnega registra izbrisanih 18.410 poslovnih subjektov, med njimi 12.626 samostojnih podjetnikov in 3.042 gospodarskih družb. V primerjavi z letom 2019 je to pri samostojnih podjetnikih za 3 % več, pri gospodarskih družbah pa za skoraj petino manj. Podatki kažejo, da je med epidemijo veliko oseb zaprlo svoje s. p.-je, saj zaradi prepovedi delovanja niso mogli pokrivati svojih obveznosti, ob umirjanju razmer pa so se na novo registrirali. Kljub nestabilnostim je bilo tako na novo vpisanih 15.094 s. p.-jev in 3.345 gospodarskih družb, kar je sicer za 8

% oz. 16 % manj kot v letu 2019.

1 Dvanajst mesecev, od aprila 2020 do marca 2021. Podatki so preračunani od aprila 2020, ko so bile posledice epidemije vidne. V Sloveniji je bil prvi val epidemije covid-19 razglašen 12. marca 2020. Trajal je 80 dni, do 31. maja 2020. Drugi val epidemije je bil razglašen 19. 10. 2020, sprva za 30 dni, potem pa se je nepretrgoma podaljševal. Zadnje podaljšanje velja do 16. maja 2021.

2 Predvsem podjetja in samostojne podjetnike, ki delujejo v tržnih storitvenih dejavnostih– gostinstvo, druge raznovrstne poslovne dejavnosti ter kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti.

0 20 40 60 80 100 120 140 160

jan feb mar apr

maj jun jul avg sep okt nov dec

jan feb mar apr

jan feb mar

2019 2020 2021

Število

Vir: AJPES, poslovni register Slovenije.

Opomba: * prisilne in prostovoljne.

Stečaji Poravnave* Likvidacije*

Slika 26: Število začetih postopov zaradi insolventnosti

pri vseh poslovnih subjektih po mesecih leta 2019, 2020

in 2021

(28)

Število pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi

⁶

je bilo od začetka epidemije manjše kot v letu 2019. Povprečno mesečno število pravnih oseb (2.820) je bilo manjše za četrtino, povprečni dnevni neporavnani zneski pa za 41 %. Število neplačnikov se je zmanjšalo v vseh dejavnostih, najbolj v trgovini, gradbeništvu ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih.

Povprečni dnevni neporavnani zneski so se najbolj zmanjšali v trgovini in gradbeništvu, ki skupaj predstavljata skoraj polovico vseh dnevnih neplačanih obveznosti. V primerjavi z letom 2019 so se za tretjino povečale kratkoročne neplačane obveznosti (do treh mesecev), skoraj za dve tretjini pa zmanjšale dolgoročne neplačane obveznosti (nad enim letom), ki pa še vedno predstavljajo 42 % neplačanih obveznosti. K temu je prispevala predvsem uveljavitev Zakona o interventnih ukrepih države kot pomoč gospodarstvu

⁷

.

6 Gre za dospele neporavnane obveznosti neprekinjeno več kot pet dni v mesecu. AJPES vodi evidence dospelih neporavnanih obveznosti iz naslova sodnih sklepov o izvršbi in iz naslova davčnega dolga. Te evidence ne vključujejo ostalih neporavnanih obveznosti iz naslova neplačanih računov med upniki in dolžniki.

7 *Podatki za april in maj 2020 ter januar, februar in marec 2021 niso neposredno primerljivi s podatki drugih obdobij zaradi:

1.) uveljavitve Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) dne 11. 4. 2020, ki je do 31. 5. 2020 odložil izvrševanje sklepov o izvršbi v postopkih, ki tečejo po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in zadržal izvrševanje v postopkih davčne izvršbe, ki tečejo po Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2; razen če gre za izvršbo zaradi terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal) in

2.) uveljavitve Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covid-19 (ZIUPOPDVE) dne 31. 12.

2020, ki je do 31. 1. 2021 zadržal izvrševanje sklepov v postopkih davčne izvršbe razen v nujnih zadevah. Objava v Uradnem listu RS št. 38/2021 z dne 16. 3. 2021- podaljšanje sklepa do 18. 4. 2021.

Zaradi stečaja je bilo v tem obdobju iz poslovnega registra izbrisanih 1.157 gospodarskih družb in 92 samostojnih podjetnikov, kar je za 8 % oz. 28 % manj kot v letu 2019. Po odpravi interventnih ukrepov države lahko pričakujemo, da se bo število stečajev ponovno povečalo.

Med epidemijo je bilo razglašenih manj osebnih stečajev

⁵

kot v letu 2019. Od aprila 2020 do marca 2021 je bilo začetih 1.295, končanih pa 2.370 osebnih stečajev, kar je v primerjavi z letom 2019 za tretjino manj.

5 Po podatkih Vrhovnega sodišča RS. Osebni stečaj je namenjen fizični osebi, ki ima stalno ali začasno bivališče v RS; potrošniku, ki nima stalnega ali začasnega bivališča v RS, če je v RS prejemal plačo ali druge prejemke ali ima v RS svoje premoženje; podjetniku ali zasebniku, ki nima stalnega ali začasnega bivališča v RS, če ima sedež v RS.

0 5 10 15 20 25

0 30 60 90 120 150

jan. feb. mar. apr

maj jun jul avg sep okt nov dec jan. feb. mar. apr

maj jun jul avg sep okt nov dec jan. feb. mar

2019 2020 2021

Število

Vir: AJPES, Poslovni register Slovenije.

Začeti stečajni postopki nad pravnimi osebami (l. os) Začeti stečajni postopki nad s.p. (d. os)

Slika 27: Število začetih stečajnih postopkov nad pravnimi osebami in samostojnimi podjetniki po mesecih leta 2019, 2020 in 2021

0 5 10 15 20

0 30 60 90 120 150 180

jan. feb. mar. apr maj jun jul avg sep okt

nov dec jan. feb. mar. apr maj jun jul avg sep okt

nov dec jan. feb. mar

2019 2020 2021

Število

Vir: AJPES, Poslovni register Slovenije.

Izbrisi pravnih oseb iz poslovnega registra zaradi stečaja (l. os) Izbrisi s.p. iz poslovnega registra zaradi stečaja (d. os)

Slika 28: Število pravnih oseb in samostojnih podjetnikov izbrisanih iz poslovnega registra zaradi stečaja, po mesecih leta 2019, 2020 in 2021

0 50 100 150 200 250 300

0 1.000 2.000 3.000 4.000 5.000

jan. feb. mar. apr

maj jun jul avg sep okt nov dec jan. feb. mar. apr.* maj*

jun jul avg sep okt nov dec jan.* feb.* mar.*

2019 2020 2021

V mio EUR

Število

Vir: AJPES.

Število pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi (l. os)

Povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti, mio EUR (d. os)

Slika 29: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi

obveznostmi nad 5 dni neprekinjeno v mesecu in povprečni

dnevni zneski dospelih neporavnanih obveznosti

(29)

Medsebojna zadolženost poslovnih subjektov se je s poboti med epidemijo zmanjšala za 167 mio EUR, kar je za petino manj kot v letu 2019.

V zadnjih dvanajstih mesecih je povprečno 2.442 dolžnikov na krog pobota prijavilo obveznosti v skupnem znesku 4,6 mrd EUR, pobotanih pa je bilo le 3,6 % prijavljenih obveznosti. V vseh krogih pobotov od začetka epidemije je bila več kot polovica vseh pobotanih obveznosti v dejavnosti trgovine (41 %) in predelovalnih dejavnostih (27 %).

V enem krogu približno dve tretjini dolžnikov pobota vsaj del obveznosti. Med udeleženci pobota so gospodarske družbe in samostojni podjetniki.

Kot pomoč gospodarstvu se pripravljajo nove rešitve v postopkih zaradi insolventnosti

⁹

. Ministrstvo za pravosodje pripravlja spremembe zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v katerem naj bi se upoštevalo več odločb ustavnega sodišča.

Predvidena je uvedba novega postopka zaradi grozeče insolventnosti (sodno prestrukturiranje pred insolventnostjo), spremenjen naj bi bil postopek prisilne poravnave (za mikro družbe in podjetnike), v postopkih zaradi insolventnosti naj bi bila dovoljena revizija, obvezna pa bi bila tudi najava prodaje premoženja v teh postopkih na enem mestu in možnost spletnih javnih dražb. Kljub predlaganim spremembam pa Združenje stečajnih upnikov meni, da spremembe zakonodaje ne bodo rešile upnikov in preprečile večjega povečanja insolventnosti

¹⁰

.

9 https://www.gov.si/novice/2020-04-21-13-redna-seja-vlade-republike- slovenije/

10 IUS-INFO iusinfo@lexpera.si, 14. april 2021.

Število samostojnih podjetnikov

⁸

z dospelimi neporavnanimi obveznostmi se je od aprila 2020 do marca 2021 v primerjavi z letom 2019 zmanjšalo za tretjino, zmanjšali pa so se tudi zneski neplačil. V tem obdobju je bilo njihovo povprečno mesečno število (2.566) manjše za 1.170, povprečni dnevni zneski neplačil (27 mio EUR) pa so bili nižji za 40 %. Problem ostaja dolgotrajnost in skoncentriranost neplačil, saj več kot tretjina vseh neplačnikov skupaj dolguje čez 40 % vseh povprečnih dnevnih neplačanih zneskov nad eno leto. Večina neplačnikov se podobno kot predhodno leto uvršča v dejavnosti gradbeništva, trgovine, gostinstva ter strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti.

8 Samostojni podjetniki in druge fizične osebe, ki opravljajo registrirane dejavnosti.

0 50 100 150 200 250 300

jan. feb. mar. apr.

maj jun. jul avg sep okt nov dec jan. feb. mar. apr.* maj* jun. jul avg sep okt nov dec jan.* feb.* mar*

2019 2020 2021

V mio EUR

Vir: AJPES.

do 30 dni od 91 do 365 dni več kot 365 dni

Slika 30: Povprečni dnevni znesek pravnih oseb po številu dni evidentiranih dospelih neporavnanih obveznosti

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

0 500 1.000 1.500 2.000 2.500 3.000 3.500 4.000 4.500

jan. feb. mar. apr

maj jun jul avg sep okt nov dec jan. feb. mar. apr.* maj*

jun jul avg sep okt nov dec jan.* feb.* mar.*

2019 2020 2021

V mio EUR

Število

Vir: AJPES.

Povpr. dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti (d. os)

Število samostojnih podjetnikov z dospelimi neporavnanimi obveznostmi (l. os)

Slika 31: Samostojni podjetniki z dospelimi neporavnanimi obveznostmi nad 5 dni neprekinjeno v mesecu in povprečni dnevni zneski dospelih neporavnanih obveznosti

0 100 200 300 400 500 600

0 500 1.000 1.500 2.000 2.500 3.000 3.500 4.000

jan. feb. mar. apr

maj jun jul avg sep okt nov dec jan. feb. mar. apr

jan feb mar

2019 2020 2021

V mio EUR

Število

Vir: AJPES.

Skupni znesek prijavljenih obveznosti (l. os)

Povprečno število dolžnikov na krog pobota v obdobju (d. os)

Slika 32: Rezultati večstranskih pobotov medsebojnih

obveznosti, po mesecih 2019, 2020 in 2021

(30)

(31)

sta tistična prilo

(32)