Čip bo povedal, ali je mleko pokvarjeno Pred prvim vpisom podiplomskih študentov Bruselj samo pomisli, Slovenija že piše zakone Možnosti učinkovitejšega ravnanja z odpadno embalažo 68

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

Intervju z ministrom za kmetijstvo in okolje:

»Moramo zagristi tudi v nepopularne ukrepe!«

Čip bo povedal, ali je mleko pokvarjeno Pred prvim vpisom podiplomskih študentov Bruselj samo pomisli, Slovenija že piše zakone

Možnosti učinkovitejšega ravnanja z odpadno embalažo

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

Maj 2012

68

Zelena Slovenija^® Fit media d. o. o., Kidričeva 25, SI-3000 Celje | e-pošta: info@zelenaslovenija.si | tel.: 03/ 42 66 700

SlovenIja, goSpodarna Z vIrI?

Okoljski simpozij v organizaciji revije EOL / Zelena Slovenija

za večjo konkurenčnost gospodarstva

odpadki za surovine –

ze Lo a kt ua Ln o

Zn ižu jte s tro šk e!

Program:*

• Uvodni nagovor: Franc Bogovič, minister, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Vi vprašujete, minister odgovarja

• Okoljska politika in strategija o trajnostni rabi naravnih virov v Sloveniji (Barbara Avčin Tržan, MKO)

• Trendi, priložnosti in izzivi na področju snovne učinkovitosti (Marjana Dermelj, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo)

• Ekonomski vzvodi za doseganje okoljskih ciljev (Mateja Mikec, Interseroh)

• Gibanje cen surovin na globalnem trgu in trajnostna raba virov v Sloveniji (mag. Stanka Cerkvenik, Inštitut za raziskave v energetiki ekologiji in tehnologiji)

• Trg predelave v Sloveniji, zmogljivosti in pomanjkanje surovin kot strateško vprašanje (Vesna Fabjan Bremec, Dinos)

• Učinkovitost okoljske zakonodaje in odgovornost do sekundarnih surovin po obdelavi odpadkov (primer ravnanja z EE opremo, mag. Emil Šehič, ZEOS)

• Odnos do odpadka kot surovine je strateško vprašanje (Edi Kraus, Julon)

• Trajnostna raba naravnih virov v Sloveniji – podaljšana odgovornost proizvajalca in izkušnje koncesionarja (Matej Oset, Pivovarna Laško)

okrogla miza: kako spodbuditi, da odpadek postane vir?

Več informacij in prijavnica: www.zelenaslovenija.si, tel.: 03/ 42 66 724

* Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa.

Datum: sreda, 27. junij 2012 Kraj: Tehnopolis, Celje Začetek: ob 9. uri (do 15. ure)

Glavni sponzor

Promocija

U vo d n ik

maj 2012

68 EOL 3

foto: Rok Tržan

glavni urednik

Jože Volfand, UVodnik

Slovenija, gospodarna z viri – odpadki?

S

e spomnite slogana dajte industriji odpa- dne surovine? Že dolgo zveni v ušesih. A zdaj? Je Slovenija gospodarna z viri? Dobivajo odpadki status surovine in tako prispevajo k večji konkurenčnosti gospodarstva?

R

esna vprašanja. Slovenija sicer ne odkriva od danes, kaj je treba storiti za trajnostno rabo naravnih virov, kako zmanjševati ener- getsko in snovno intenzivnost, spodbujati ponovno rabo odpadkov, zapirati snovne in energetske tokove in začeti sestavljati družbo recikliranja. Lani je bil celo zamišljen akcijski načrt spodbujanja ekonomije zaprtih snovnih poti, a je za zdaj še v predalu. EU je leta 2008 sprejela Akcijski načrt o trajnostni proizvodnji in potrošnji, letos pa se odloča za pogled na papir in v prakso, v življenje.

N

o, morda se EU počasi le prebuja in okoljski komisar Janez Potočnik si ne bi smel zati- skati oči. Zakaj? Ker se EU po polževo srečuje sama s seboj. Poglejmo mnenje evropskega ekonomsko-socialnega odbora EU izpred leta dni. Takrat je odbor analiziral, kaj se na trgu EU dogaja z dostopom do sekundarnih surovin. Pri tem je navajal skoraj vse – od starega železa do odpadnega papirja, stekla, plastičnih in drugih odpadkov. A najbolj iskriv poudarek za staro Evropo je ugotovitev odbora, da nekatere drža- ve (ZDA, Kitajska) obravnavajo razpoložljivost surovin kot strateško vprašanje. In še, da sta stalen dostop do surovin in njihova trajnostna raba ključna elementa trajnostne politike EU.

Recikliranje pa da je gospodarska dejavnost, ki prispeva znaten delež BDP Evropske unije. No, presenetljivo spoznanje je vendarle naslednje, dobesedno citirano: Večina odpadne embalaže, odpadne električne in elektronske opreme ter biološko razgradljivih odpadkov se predela zaradi izpolnjevanja ciljev različnih direktiv…

K

ajti uredbe, direktive in sklepi med seboj niso usklajeni. Končna življenjska usoda odpadka kot surovine zanima predvsem tiste, ki že dolgo vedo, kako se temu streže na črno.

Okoljska zakonodaja je za trg gluha in celo sheme v Sloveniji priznavajo, da v resnici ne vedo natančno, kaj se zgodi z odpadki kot suro- vino. Znani slovenski strokovnjak pripominja:

Poglavitni tokovi profitonostnih odpadkov so že pokriti. Kje končajo in po kakšni ceni, pa je drugo vprašanje, celo za policijo…

K

ako je potemtakem razsvetljena Slovenija, če je že, pri rabi virov in kako pri odpadkih kot surovini? Skrb je upravičena. Pri merjenju

snovne produktivnosti je Slovenija med naj- slabšimi državami v EU. Slovenska podjetja so na slabem 6. mestu med 27. članicami EU glede na delež stroškov materiala v skupnih stroških. Na enoto ustvarjenega BDP porabimo več naravnih virov, kot je povprečje v EU. Med slovenskimi malimi in srednjimi podjetji je več kot tretjina takšnih, ki za nakup surovin porabijo 50 % vseh stroškov. V zadnjih letih se sicer ustvarjena dodana vrednost na eno tono surovin dviga, vendar, uvrščeni smo na rep lestvice EU.

K

ako bo torej Slovenija domislila novo stra- tegijo ravnanja z odpadki, ki bo v temelju upoštevala naše prehudo zaostajanje pri snovni produktivnosti v primerjavi s članicami EU?

Ali drugače – ekonomija zaprtih, snovnih poti zahteva pri ravnanju z odpadki razširjen koncept – reduce (zmanjševanje), reuse (po- novno rabo), recycle (recikliranje), subsitute (zamenjava), safeguard (varovanje) in value (vrednotenje). Poti od odpadka do surovine so v Sloveniji zamegljene, baze podatkov nepo- polne, saj sledenja tokov odpadkov država še ni domislila.

Kje smo zdaj?

S

lika kajpak ni črnobela. V Sloveniji je bilo leta 2010 predelanih več kot 5,9 milijona ton odpadkov, odstranjenih pa okoli 1,6 mili- jona ton odpadkov. Industrija vse bolj upošteva vrednost sekundarnih surovin.

Z

nano in vnovič potrjeno pa je, da na odlaga- liščih konča preveč komunalnih odpadkov.

V EU 191 kg na prebivalca ali 37 % od skupne količine nastalih komunalnih odpadkov na prebivalca (512/kg na prebivalca), v Sloveniji povprečno 422 kg na prebivalca. Od tega pa se jih odstrani z odlaganjem približno 64 % oziroma 272 kg na prebivalca. Kaj se torej zgodi, če drugo odmislimo, z okrog 825.000 tonami odpadkov na odlagališčih? Kajti tisto, kar odložimo, izgubimo.

S

lovenija še ni opredelila integriranega pri- stopa k ravnanju z odpadki kot surovino, številne specifične uredbe o recikliranju pa v resnici odpadkov ne obravnavajo kot surovine.

Tako so tokovi odpadkov, zbranih na račun davkoplačevalcev, znani predvsem tistim, ki poznajo njihovo ceno na trgu.

T

udi zato vas vabimo na strokovno srečanje Odpadki za surovine – za večjo konkurenč- nost gospodarstva. Dobimo se v Celju.

vs eb in a

maj 2012

impresUm

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje Glavni urednik: Jože Volfand

Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava:

Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf

Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje,

tel.: 03/42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si Uredniški odbor: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), mag. Katja Buda (Ministrstvo za okolje in prostor), Franci Lenart (Karbon d.o.o.), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje pa- pirne in papirno predelovalne industrije), Matej Stražiščar (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), mag. Emil Šehič (Zeos)

Uredniški odbor za strokovne prispevke:

dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo okolja RS), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta)

Celje, maj 2012 Naklada 3100 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

partnerJa

pri izdajanju revije EOL:

•

Visoka šola za varstvo okolja

•

Gorenje Surovina d.o.o.

68 4 EOL

Vsebina

5 novosti

8 Čip bo povedal, ali je mleko pokvarjeno

10 trg ni nič bolj zasičen kot drugod 13 kapacitet več, povpraševanja manj 14 V razvoj papirjev iz ekološkega programa 16 »moramo zagristi tudi v nepopularne ukrepe!«

18 pobude za ministra in njegovo ekipo 21 modernizacija namesto privatizacije 22 prepovedali so odlaganje odpadkov 24 odlične torne lastnosti

asfaltov iz črne žlindre

26 premalo znanja o trajnostni plastiki 28 pred prvim vpisom

podiplomskih študentov 32 Bruselj samo pomisli, slovenija že piše zakone

34 skoraj polovica slovenije uporablja greznice 37 Gospodarstvo naj ne bo odvisno od fosilnih goriv 38 rastlinske čistilne naprave kot dobra rešitev 40 energetska učinkovitost

je tek na dolge proge

43 iz odpadka nova kreacija 46 možnosti učinkovitejšega ravnanja z odpadno embalažo 49 pošta uvaja rFid in zelene logistične rešitve 51 pametne rešitve pri vozilih za prevoz odpadkov 54 (ne)zelene navade

54 ekošola sprašuje, stroka odgovarja

vs eb in a

maj 2012

68 EOL 5

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Novosti ^{Kratko, zanimivo} Novosti

Leon Behin na Mestu Bojana Dejaka

Leona Behina, dosedanjega direktorja Zbornice komunalnega gospodarstva, je Vlada RS pred dnevi imenovala za vršilca dolžnosti general- nega direktorja Direktorata za javne službe varstva okolja in investicije v okolje. Na tem mestu bo zamenjal Bojana Dejaka. Leon Behin je univerzitetni diplomirani inženir gozdarstva, med drugim pa je bil zaposlen na Gozdarskem inštitutu Slovenije, na občini Kočevje in kot direktor na Komunali Kočevje.

katja sLokan na čeLu unireca

Unirec, nova shema, ki je sicer pravni naslednik Dinosove družbe Ekodin, je združila poslovne interese Dinosa in podjetja Gorenje Surovina.

Unirec se bo pripojil DROE Gorenje Surovina, tako da bodo na slovenskem embalažnem trgu tri sheme: Slopak, Interseroh in Unirec, v koli- kor ne bo MKO prižgal zelene luči še za kakšno.

Morda bo pri odločitvi upošteval, da poznavalci razmer odločno odsvetujejo nastajanja novih shem, saj jih je glede na velikost trga dovolj.

Direktorica Unireca je postala Katja Slokan. Med drugim je delala v financah na Porsche Slovenija in doštudirala geografijo in politologijo. Leta 2004 je odšla na specializacijo iz ekonomske geografije resursov v Nemčijo. Seznanila se je tudi z nemško uredbo o ravnanju z embalažo. V letu 2006 se je kot zunanja sodelavka pridružila novonastalem Interserohu in začela z razvojem sistema zbiranja in predelave odpadne embala- že. V naslednjih letih je nadaljevala z razvijanjem sistemov zbiranja in predelave OEEE, OBA, OZ in ONS, bila pa je tudi med pobudniki ustano- vitve GIZ skupne sheme, kjer se je zavzemala za dialog med shemami in premostitev morebitnih zamer iz preteklosti.

sauBerMacher žeLi graDiti v kiDričeveM

Podjetje Saubermacher Slovenija želi pridobiti gradbeno dovoljenje za obnovo centra za ravnanje z odpadki Kidričevo. Pričakujejo,

PaPirNate Posodice za vsako PriložNost

angleški proizvajalec navadnih papirnatih posodic in papirnatih posodic v obliki tulipana, Chevler, se je odločil povečati število barv svojih papirnatih, s folijo prevlečenih izdelkov. tako so se

tradicionalnim zlatim in srebrnim pridružili še rdeči, šampanjski, smaragdno zeleni, roza, vijolični, škrlatni in bronasti.

na trgu se konstantno pojavljajo novi okusi, zato so v podjetju prepričani, da morajo slediti tem smernicam, saj stranke vedno iščejo nekaj novega, drugačnega. izdelek še vedno proda embalaža, tudi ko gre za slaščice. »nova paleta barv še dodatno izpostavlja prednosti izdelkov. na primer, šampanjska barva je več kot primerna za poroke,« je nove izdelke predstavil mike Wescomb, direktor marketinga.

Fructal bo z vodko sloveNia osvajal ameriški trg

ajdovski Fructal je z ameriškimi partnerji razvil novo vodko višjega cenovnega razreda. embalažo krasita ime in grb naše države, premierno pa naj bi vodko ponudili gostom v prestižnih restavracijah v new Yorku sredi leta. pobudo za vodko višjega cenovnega razreda je dal peter X. kelly, znani kuharski mojster in lastnik verige restavracij v new Yorku. odkar je na povabilo prijatelja obiskal našo državo, se mu je zasidrala v srce. »V svojih restavracijah rad jed začinim s ščepcem piranske soli ali solato iz tajskih rakcev in manga prelijem z bučnim oljem iz slovenije,«

je povedal kelly, ki se že veseli promocije slovenske vodke.

alPsko mleko v

PreNovljeNi embalaži

od marca ima embalaža alpskega mleka prenovljeno podobo. Ljubljanske mlekarne so se odločile za tetra Brik aseptic edge, izdelek podjetja tetra pak.

oblika je v primerjavi s prejšnjo ožja in bolj pokončna. V studiu marketing JWt so celostno grafično podobo alpskega mleka preoblikovali na primeru novega pakiranja tetrapak edge za klasično linijo in linijo funkcionalnih dodatkov.

pri osvežitvi podobe znamke alpsko mleko so, po njihovih besedah, izhajali iz simbolne identitete, osebnosti in vrednot, ki jih ponazarja alpsko mleko kot ena najmočnejših blagovnih znamk v sloveniji.

coca-cola za

PotrošNike Na Poti

proizvajalec priljubljene pijače je oznanil, da bodo spomladi lansirali »žepno«

izdajo plastenke volumna 375 mililitrov, katerih ciljna publika so potrošniki na poti. V novi plastenki bodo na voljo vse

tri: Coca-Coal, diet Coke in Coke Zero.

predstavnik za stike z javnostjo

je povedal, da so se za

dodatno velikost

odločili na podlagi raziskav, ki so pokazale, da si ljudje poleg standardne 330-mililitrske pločevinke in

500-mililitrske plastenke želijo še dodatno izbiro.

foto: arhiv podjetja

k at ja s lo ka n

maj 2012

68 6 EOL

Kratko,

zanimivo Novosti

Fotografije: arhiv proizvajalcev

da bi se dela lahko začela poleti, čeprav občani močno nasprotujejo javnosti. Gradnja centra bi potekala v dveh fazah. Najprej bi obnovili 6000 kvadratnih metrov centra, v drugi fazi pa še dodatnih 2000 kvadratnih metrov.

Saubermacher je med drugim odpeljal krajane tudi na ogled sorodnega centra v Avstriji.

Naložba v posodobitev centra predvideva pokritje celotnega objekta, betonsko izvedbo talnih površin z lovilcem olj oziroma lovilno skledo, zaprte skladiščne prostore, zaprt obde- lovalni prostor za obdelavo tekočih odpadkov, prezračevalno-odsesevalni sistem iz zaprtih in pokritih površin s kontroliranim izpustom zraka, poslovno-upravne prostore ter kontrol- no-nadzorni sistem vodenja objektov in proce- sov. Naložba bi dala nekaj novih delovnih mest in pomeni kakovostno posodobitev Centra, vendar pa bo naložbo zaradi pomislekov jav- nosti nadzirala občinska komisija.

Bo straBag graDiL cero na Barju?

Med letošnjimi večjimi okoljskimi naložbami v Sloveniji je nadgradnja regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana (RCERO Ljubljana). Obsega izgradnjo novega odlagal- nega polja za odlaganje nevarnih odpadkov, čistilne naprave za izcedne vode in objekte za predelavo odpadkov. Čistilna naprava in odlagalno polje sta že zgrajena, za izgradnjo objektov za predelavo odpadkov pa naj bi se naročnik med tremi kandidati odločili za konzorcij Strabag.

Ponudbena cena investicije znaša 112,22 mi- lijona evrov, prvotno zagotovljena sredstva naročnika pa so znašala 102,9 milijona evrov.

Manjkajoča sredstva v višini 9,3 milijona evrov bodo zagotovile mestna občina Ljubljana in ob- čine sovlagateljice (Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Horjul, Medvode in Škofljica), vsaka v svojem lastniškem deležu.

Delež ljubljanske mestne občine znaša 87,32 odstotka.

Javno naročilo za izgradnjo objektov za pre- delavo odpadkov je bilo objavljeno julija 2009.

Snaga je prejela ponudbe treh konzorcijev:

Riko in Cestno podjetje Ljubljana, Gorenje in Daneco Impianti ter Strabag. Za Strabag se je ljubljanska Snaga odločila na osnovi analize ponudbe. Neizbrana ponudnika se lahko pri- tožita, kar je Riko že napovedal.w

regPak 2012, nagraDa za najBoLjšo

eMBaLažo v regiji

Inštitut za embalažo in tiskarstvo (IAT), podjetje Tectus d.o.o. in strokovni časopis Ambalaža/REGprint iz Zagreba že tretje leto zapored organizirajo podelitev nagrad

bud light lime s PoletNim okusom iN embalažo

priljubljeni proizvajalec piva Bud Light je predstavil svojo poletno verzijo Lime-a-rita, ki združuje okus standardnega piva Bud Light Lime in avtentične margarite. siva pločevinka

odseva svežino, ki jo poživita tipografija z mehiškim pridihom in tipična zelena barva Bud Light Lime.

zložljiva PlasteNka za vodo za PoNovNo

uPorabo

podjetje Vapur je predstavilo plastenko za vodo za ponovno uporabo. plastenka je zložljiva, lahko jo zamrznemo, prav tako je primerna za pranje v pomivalnem stroju. Zaradi patentiranega širokega ustja supercap je uporaba lažja.

izdelana je iz posebnega trajnostnega materiala, sestavljenega iz najlona (poliamida), ki ne vsebuje škodljivega Bpa in protimikrobnega polietilena.

Pokrov za kavo,

občutljiv Na vročiNo

na Švedskem bodo od sedaj na voljo pokrovi za kavne lončke, ki spreminjajo barvo glede na temperaturo vsebine, z imenom the smart Lid, avstralskega

podjetja smart Lid systems. slednji je edini embalažni izdelek, ki spreminja barvo iz temne v svetlo rdečo z višanjem temperature. tako pokrov s svojo barvo opozori tudi tiste, ki hitro pograbijo kavo, ne da bi preverili, ali je pritrjen.

tudi red bull z

iNteraktivNo embalažo

proizvajalci po svetu se vedno bolj odločajo, da embalaži dodajo interaktivno noto. prepričani so, da kupca pritegne k nakupu, obenem pa tudi utrjuje

navezanost na blagovno znamko. enakega mnenja so tudi pri podjetju

red Bull, proizvajalcu energijskih pijač. svojo 473-mililitrsko pločevinko so opremili s kodo Qr in posebnim dizajnom, v katerem je podoba travisa pastrane, svetovno znanega motociklističnega kaskaderja, integrirana v značilno red Bullovo podobo. s pomočjo kode Qr se uporabniki pametnih telefonov povežejo na splet, kjer lahko izumljajo nove trike za omenjenega motociklista.

rolica z maNjšim Premerom, zato maNj tovorNjakov

podjetje sainsbury se je kot prvo odločilo zmanjšati premer notranje kartonaste rolice toaletnega papirja, in sicer na vsaki roli za 12 milimetrov, s čimer bodo poslali na cesto vsako leto 500 tovornjakov manj. s to potezo jim bo uspelo prihraniti 140.000 kilogramom ekvivalenta Co₂. papir na rolah ima že nekaj časa certifikat FsC, od septembra 2011 pa so isti certifikat pridobili tudi

maj 2012

68 EOL 7

Novosti

za najboljšo embalažo na regionalnem trgu

^{Kratko, zanimivo}

REGPAK (Bosna in Hercegovina, Črna Gora, Hrvaška, Makedonija, Slovenija in Srbija).

REGPAK je bil ustanovljen leta 2010, in sicer na izkušnjah in temeljih natečaja CROPAK, ki že devet let izbira najboljšo embalažo na hrvaškem trgu. Cilj REGPAK-a je prikazati naj- boljše dosežke na področju embalaže, njenega oblikovanja in inovacij na področju regije.

Ker je IAT tudi član Svetovne organizacije za embalažo (World Packaging Organization – WPO), se lahko zmagovalne embalaže na REGPAK-u neposredno nominirajo tudi za WorldStar, natečaj za najboljšo embalažo na svetu. Letos uvajajo novost. V vsaki državi regije bodo izbrali zmagovalke, ki se bodo uvrstile v ožji izbor za nagrado REGPAK 2012.

Na natečaju lahko sodelujejo oblikovalci, proi- zvajalci in uporabniki embalaže.

Selekcijo embalaž bodo opravili selektorji znotraj vsake sodelujoče države (v Sloveniji je to DOS – Društvo oblikovalcev Slovenije).

Selektorji vseh držav skupaj sestavljajo medna- rodno žirijo REGPAK-a Predstavitev nominacij in razglasitev dobitnikov nagrad REGPAK 2012 bo potekala 17. maja 2012 v Zagrebu, nagrade pa bo 6. junija 2012 na Svetovnem kongresu embalaže v Splitu zmagovalcem podelil predsednik Svetovne organizacije za

embalažo (WPO).

eko konferenca o okoLju in gosPoDarstvu

Katere spremembe so nujne v odnosu med okoljem in gospodarstvom? To je bilo središč- no vprašanje letošnje Eko konference, ki jo je ob svetovnem dnevu zemlje organiziralo društvo Planet zemlja v sodelovanju z ARSO in Gospodarskim razstaviščem v Ljubljani.

Evropski komisar Janez Potočnik je v razme- roma politični izjavi menil, da je gospodarske dejavnosti bolje prilagoditi tako, da ne uniču- jejo okolja, kot da smo jih prisiljeni spreminjati ali celo ukinjati, ko se ugotovi, da mu škodujejo ali da neposredno škodujejo našemu zdrav- ju. Izpostavil je usmeritev EU v gospodarno upravljanje z viri in opozoril na oblikovanje cen, ki bodo odražale dolgoročne stroške varovanja okolja. Evropski okoljski komisar je na konferenci med drugim še dejal: Izdelki in storitve, ki so proizvedeni z manj energije in virov, niso le prijaznejši do okolja, ampak tudi prinašajo večje dobičke. Vsako zmanjšanje potreb po materialnih dobrinah za odstotno točko bi prineslo gospodarstvu dodatnih 23 milijard evrov in tako privedlo do 150.000 novih delovnih mest.

V okviru treh panelov so na konferenci raz- pravljali o vplivu evropske direktive IPPC na gospodarstvo, o energetiki in umeščanju energetskih objektov v prostor ter o prometu.

za kartonaste rolice. pri podjetju so prepričani, da je trajnostna usmeritev ključna, saj jo zahtevajo tudi potrošniki.

Prva kolekcija šmiNk zNamke swarovski

podjetje topline-primapack je za avstrijsko podjetje swarovski oblikovalo kolekcijo embalaž za šminke. eleganco pokrovčka poudari svetleči del iz anodiziranega aluminija, na katerega je brizgan del iz cinkove zlitine. Vrh pokrova krasi bleščeč kristal

swarovski. embalaža izstopa tudi

zaradi svoje majhnosti, vendar po besedah proizvajalca prav to omogoča natančnejši nanos.

starbucks

od sedaj tudi z eNergijskimi NaPitki

podjetje starbucks Coffee je oznanilo, da bodo svojo ponudbo razširili tudi na trg energijskih pijač s pijačami starbucks refreshners. inovacija na področju pijač združuje sok pravega sadja in naravno energijo ekstrakta nepražene zelene kave.

napitki bodo na voljo v več formatih, da bi čim bolj ustregli svojim strankam in njihovim potrebam. pločevinke so okrašene z značilnim logotipom podjetja starbucks, barve pa ponazarjajo tri različne okuse, skrite v notranjosti.

daNa vstoPa Na trg z Novo PlasteNko

V podjetju dana vse bolj razmišljajo zeleno, zato so pri oblikovanju nove plastenke iskali rešitve v nižji gramaturi, kar je trend pri proizvajalcih pijač.

Lažja plastenka pomeni manj odpadne plastike in s tem nižjo

obremenjenost okolja.

plastenke ostajajo narejene iz materiala pet, ki je primeren za 100-odstotno reciklažo. prednost lažje

plastenke je tudi v nižjih logističnih

stroških pri nabavi surovin

ter v manjši porabi električne in toplotne energije na enoto izdelka.

nove dimenzije plastenke omogočajo optimalnejše zlaganje na evropalete.

Vodilo pri oblikovanju je bila inovativna zasnova videza plastenke, s katerim

so sledili novim trendom. plastenka je modernega videza in prijetna za uporabo.

Letos bodo na trgu ponudili v novi 0,5- in 1,5-litrski plastenki dana naravno mineralno vodo, vode s sokom in novo kategorijo funkcionalnih voda. Z novo plastenko želijo obeležiti tudi 60-letnico podjetja dana.

Pa m et n a em b a la ža

maj 2012 foto: arhiv podjetja

EMB a Laža 8 68

čip bo povedal, ali je mleko pokvarjeno

pametna emBaLaža

P

ojmi inteligentna embalaža, aktivna emba- laža in pametna embalaža se nanašajo zlasti na sisteme pakiranja živilskih in farmacevtskih proizvodov ter nekaterih drugih vrst izdelkov za gospodinjstvo. Tovrstni sistemi omogočajo zapis velike količine informacij o kakovosti pa- kiranega izdelka, vsebujejo eksterne in interne indikatorje za spremljanje njegove zgodovine, podaljšujejo rok trajanja izdelka in ohranjajo oziroma izboljšajo njegove lastnosti (svežino, okus, aromo). Z označbami potrjujejo neopo- rečnost in avtentičnost izdelka ter omogočajo varnejšo uporabo.

kako inteligentna embalaža deluje?

»E

mbalaža, ki zaznava in o tem obvešča uporabnika« je preprosta definicija in- teligentne embalaže. V inteligentni embalaži se aktivne funkcije vklopijo in izklopijo kot odgovor na spreminjajoče se zunanje in notra- nje razmere. Obstaja pomembna razlika med pametnimi funkcijami embalaže in tistimi, ki se sprožijo oziroma postanejo aktivne ob določenem dogodku (npr. izpostavljenost UV- žarkom, sprostitev tlaka). Nekatere pametne embalaže komercialno že obstajajo, medtem ko so številni drugi aktivni in inteligentni embala- žni koncepti še v fazi razvoja (tabela 1). Dober primer aktivne embalaže je zelo uspešen sistem za proizvodnjo pene v pločevinki piva, ki ga je razvil Guinness (gre za majhen plastičen delec

znotraj pločevinke, ki poleg pene omogoča tudi boljši okus piva).

Vsak dan več uporabnikov

a

ktivna embalaža vključuje določene ak- tivne komponente v obliki večplastnih etiket z biološko-kemičnimi aktivnimi barvili, dvodimenzionalnih kod¹, pametnih senzorjev, indikatorjev svežine izdelka in drugih aplikacij.

Omenjena tehnologija 2D kod iz dneva v dan širi krog uporabnosti, trenutno je najbolj raz- širjena na Japonskem in v Ameriki, v zadnjem času pa tudi v Evropi. V razvitih državah ima že več kot 90 % prebivalstva mobilni telefon.

Nedavna raziskava podjetja Forrester je poka- zala, da trenutno že 5 % odraslih Američanov s svojimi pametnimi telefoni skenira 2D črtne kode, vključno s kodami QR (v letu 2010 jih je bilo le 1 %). Pri tem je najpomembneje, da pod- jetja uporabljajo 2D kode le, če te jasno podpirajo splošno mobilno strategijo podjetja. Zaznavanje

1 Med najbolj poznane dvodimezionalne kode spadajo koda QR (ang. Quick Response), koda Datamatrix, Maxicode in PDF-417, ki se trenutno največ uporabljajo v namene razširitve embalaže in mobilnega trženja. 2D kode v primerjavi s črtno kodo omogočajo, da lahko na manjšo površino zakodiramo veliko večjo količino podatkov.

dejstvo je, da je embalaža dandanes veliko več kot le zaščita izdelka in njegova dekoracija. inteligentna embalaža se vključuje v proizvode fleksibilne embalaže. Vse bolj se pojavljajo težnje po povečanju njene interaktivnosti, pri pakiranju živilskih izdelkov pa srečujemo vedno nove rešitve z vključevanjem aktivnih komponent. te z omogočanjem dostopa do dodatnih informacij o izdelku predstavljajo pomembno dodano vrednost embalaži in s tem spodbujajo mobilno, interaktivno trženje. na drugi strani aktivne aplikacije zahtevajo dodaten finančni vložek podjetij, kar ni zanemarljivo.

lucija gornjak

inteligentna embalaža

pokaže, kako sveže je živilo.

maj 2012

EMB a La ža 9 68

dodatnih stroškov ter morebitno nezaupanje in tehnološka zmedenost (npr. neusklajenost odti- snjenega datuma uporabe izdelka in vizualnega indikatorja na embalaži), morebitne migracije nevarnih embalažnih sestavin v izdelek, možno- sti recikliranja embalaže in upoštevanje okolj- skih predpisov so dejavniki, ki lahko upočasnijo uvajanje pametne embalaže na trg. Uporabniki se bodo postopoma prilagodili vsesplošni pri- sotnosti različnih kod, vendar bodo sprejeli in uporabljali to tehnologijo le, če bo zagotavljala prijetno, popolno in učinkovito izkušnjo.

razvoj tiskane elektronike

P

oleg dvodimezionalnih kod, ki nam nudijo dodatne informacije o izdelku ali nas preko pametnih mobilnih telefonov povezujejo do spleta, kjer so te informacije dostopne, se vedno več pozornosti namenja področju tiskane elek- tronike (senzorji, značke RFID, pametne etikete idr.). V podjetju Valkarton v sklopu pametne em- balaže uspešno razvijajo področje tiskane elek- tronike: »V sodelovanju z Naravoslovnotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani smo pod men- torstvom izr. prof. dr. Tadeje Muck uspešno izvedli laboratorijsko tiskanje pasivnih anten HF in UHF RFID, ki smo jim vključili čipe in na ta način izdelali delujoče pasivne značke nepo- sredno na embalažnem kartonu. V nadaljevanju sledita natančna analiza čitljivosti natisnjenih značk RFID v realnem okolju in primerjava s komercialno dostopnimi značkami, ki so na embalažo vključene kot pametne etikete. Cilj naših raziskav je pridobiti znanja, ki nam bodo v bližnji prihodnosti omogočila hitro vpeljavo neposrednega tiska pasivnih značk RFID na embalažo. Seveda bo primeren trenutek za to vpeljavo določilo povpraševanje oziroma in- teres trga,« je povedala mlada raziskovalka v Valkartonu, Urška Bogataj.

embalaža, ki opozarja na

pokvarjeno živilo

K

ot je znano, lahko inteligentna embalaža pokaže, kako sveže je živilo, ali se je v času hranjenja spremenila temperatura in če je bila embalaža ves čas hermetično zaprta. Škotski raziskovalci z univerze v Strathclydu skušajo iz- delati plastiko, ki bi spremenila barvo, ko hrana ne bi bila več sveža. Tako bi se izognili velikim stroškom britanskih gospodinjstev zaradi živil, ki končajo v smeteh². Kazalniki svežosti, ki jih sicer uporablja britanska živilska industrija, so

2 Letno naj bi zavrgli okoli 8,3 milijona ton hrane, katere večino bi lahko brez težav pojedli. Po drugi strani pa se s hrano zastrupi okoli milijon Britancev na leto.

precej dragi, zato upajo, da bo kazalnik kmalu embalaža sama. Ta bo potrošnike opozarjala na neužitnost izdelka, ki mu je bodisi potekel rok uporabe, bodisi je z njim kaj narobe zaradi poškodovane embalaže ali prepogostega odmr- zovanja. Kazalnik sicer deluje tako, da zazna prisotnost organizmov, ki so v pokvarjenem živilu. Vodja projekta Andrew Mills meni, da bo njihov izum v veliko pomoč zlasti mesni in ribji industriji. Tudi švedski proizvajalec embalaže Tetra Pak je napovedal izdelavo nove embalaže za mleko, ki bo, ko bo mleko predolgo na toplem, spremenila barvo. Podjetje je oblikovalo pose- ben čip, ki bo vgrajen v embalažo in bo vseboval informacije o tem, kako dolgo je lahko izdelek zunaj hladilnika, je poročal Financial Times. Čip bomo lahko prebrali tudi s pomočjo mobilnega telefona, tako da bomo med drugim lahko tudi izvedeli, s katere kmetije izhaja mleko. Ta pame- tna embalaža je najnovejša zamisel podjetja, ki bo pripomogla k večji varnosti uživanja hrane³.

»Kot inovativno podjetje razvijamo vrsto teh- nologij, vključno s takšnimi, ki našim kupcem posredujejo pomembne informacije o izdelku – vse od izvora do njegove kakovosti. Inovacije so na različnih stopnjah razvoja – medtem ko se nekatere nahajajo na ravni prve zamisli, druge

že razvijamo. Prezgodaj je reči, kdaj bo to po- sebno tehnologijo mogoče tržiti, saj se na poti do realizacije soočamo z vrsto izzivov,« je dejal Brian McGuinness, generalni direktor podjetja Tetra Pak za Balkan.

kakšna bo embalaža prihodnosti?

E

mbalaža, ki z zvokom opozarja na pravilno doziranje proizvoda, že obstaja. Vse večja po- treba po informacijah izdelka, ki nam jih lahko posreduje embalaža, pomeni, da je v prihodnosti nujen korak naprej v zagotavljanju teh podatkov.

Inteligentno označevanje in tiskanje bo lahko kupcu sporočalo informacije neposredno, z za- gotavljanjem zvočne in vizualne informacije, ki se bo sprožila bodisi kot odziv na dotik ali gib.

Razvoj tehnologije in sedanji trendi nakazujejo, da nas bo embalaža prihodnosti opozarjala na pokvarjeno živilo, morda se bo sama segrela ali ohladila in imela površine, ki se bodo same čistile.

3 Prvo aseptično embalažo za mleko je Tetra Pak poslal na trg že leta 1952.

Kratko, zanimivo

višji PrisPevek za zeLeno energijo

Če bo ministrstvo za infrastrukturo in pro- stor sprejelo predlog Agencije za energijo (JARSE), da naj za 40 % zviša prispevek za obnovljive vire energije, bo to zvišanje najbolj občutilo gospodarstvo, zvišanje bo namreč odvisno od obračunske moči odjemalca. Za obnovljive vire energije naj bi tudi sicer bil prispevek vsako leto višji.

Drugače pa bo s podporo električni energiji iz sonca. Letos se naj bi ponovno znižale s 1.

julijem, kar pomeni, da bodo zagotovljene odkupne cene za elektriko iz sončnih elek- trarn za 40 % nižje v primerjavi z letom 2009.

Lastniki mikro elektrarn bodo od julija dalje državi prodajali megavatno uro elektrike po 249 evrov. Kljub temu znižanju pa je vse več mnenj, da država preveč subvencionira fo- tovoltaično industrijo, češ da ustvarja na ta račun previsoke dobičke.

aero PaPiroti z noviM DirektorjeM

Z aprilom je kratko direktorsko dobo v kr- škem podjetju Aero Papiroti končal Marijan Šunta, ki se je zdaj zaposlil v Elektro Celje.

Njegove direktorske naloge je prevzel Zvone Žepič, sicer direktor matičnega celjskega podjetja Aero. Aero Papiroti je vsa leta doslej dobro posloval, celjski Aero pa že nekaj let preživlja poslovno in razvojno krizo.

sLoPak DosegeL MiLijonto tono oDPaDne eMBaLaže

Družba Slopak je v letu 2011 prevzela več kot 90.000 ton odpadne embalaže. Prevzem je zagotovila pri vseh komunalnih podjetjih po Sloveniji. Skupen prevzem je dosegel skoraj 70 % glede na količine dane na trg s strani podjetij, ki so ravnanje z odpadno embala- žo zaupala družbi Slopak. Slopak je v tem letu dosegel tudi milijonto tono licencirane odpadne embalaže – od ustanovitve. Kot uspešnega ocenjujejo program ravnanja z izrabljenimi gumami, saj je prevzem 90 %.

Celovit spletni sistem naročanja pa omogoča nadzor nad procesi prevzema in predelave.

Družba Slopak podoben spletni sistem vzpo- stavlja tudi za odpadno embalažo. Uredili so tudi pogodbena razmerja s podizvajalci, optimizirajo vse procese, družba pa že tudi pozitivno posluje.

oDtoki žeLijo ekoLoška čistiLa

V okviru LEADER projekta »Očistimo vodo«, ki ga izvajajo Razvojna agencija Sora, občine Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/153

embalaža, ki z zvokom

opozarja na pravilno doziranje

proizvoda, že obstaja.

P r o iz vo d n ja Pi ja č i n em b a la ža

maj 2012 foto: arhiv podjetja

m ar ko H re n

EMB a Laža 10 68

trg ni nič bolj zasičen kot drugod

večina proizvajalcev pijač se odloča za nižje gramature pri plastenkah zaradi okoljskih in ekonomskih razlogov. koliko boste letno pri- hranili pri materialu in s tem manj obremenili okolje zaradi nove plastenke?

V Dani smo se v začetku leta 2011 odločili, da zamenjamo oblike naših plastenk. Vzrokov za to je bilo več: ekonomski, trženjski, okoljski.

Tako smo v letošnjem letu na trg plasirali novo, lažjo, trendom prilagojeno plastenko za blagovno znamko Dana. V letu 2011 smo zamenjali tudi obliko plastenke za trgovske blagovne znamke. Cene materialov so v rasti (povezava s cenami nafte), zato ekonomskih prihrankov ne bo veliko, ker bomo samo urav- notežili razmerje do končne cene. Še največji

»prihranek« je v manjši obremenitvi okolja. Z novimi oblikami plastenk, ki so za približno 25 odstotkov lažje, bomo na trg poslali pribli- žno 150 ton manj embalaže.

Material Pet, ki bo uporabljen za proizvodnjo plastenk, bo lahko v celoti recikliran. kako ste v podjetju uredili sistem ravnanja z odpadno plastiko? kako ste zadovoljni z delom sheme?

V Dani imamo podpisano pogodbo s podje- tjem Interseroh, ki ima državno koncesijo za organizacijo zbiranja odpadnih materialov. Za plastične materiale, ki nastanejo kot odpad v procesu proizvodnje, pa imamo pogodbo s podjetjem Plasta, d. o. o., ki reciklira plastične

materiale. V našem podjetju menimo, da shema deluje, saj nimamo problemov z odpa- dno embalažo. Če pa pogledam kot državljan Slovenije, menim, da nobena shema ne more biti 100-odstotno učinkovita, če okoljska ozaveščenost ni v navadah ljudi.

Pri uveljavljanju nove plastenke poudarjate tudi nov dizajn in priročnost uporabe za kupce. na katere oblikovalske posebnosti opozarjate?

Pri oblikovanju plastenke smo morali najti pravo ravnovesje med nizko težo, moderno obliko in uporabno vrednostjo. Plastenka

mora biti dovolj čvrsta, da ne pride do preloma in posledično politja tekočine, ki jo vsebuje.

Čvrstost smo dosegli s prečnimi ojačitvami, ki hkrati ponazarjajo plasti zemeljskih struktur.

ali to zahtevajo nove funkcionalne vode? za katere nove vode gre in kako bi opredelili ali utemeljili funkcionalnost voda?

Že samo ime pove, da ima vsak tak proizvod

nova plastenka, novi okusi s prijaznimi učinki na potrošnikovo zdravje in 60-letnica. trije razlogi za pogovor z markom Hrenom, direktorjem dane. dana pri novi plastenki ne sledi le trendom, saj večina proizvajalcev pijač znižuje gramature, pač pa ob bok okoljskim spremembam postavlja tudi tiste, ki so prijazne do počutja porabnika.

okusi z manj kalorij in več vitamini. in kako je s prodajo?

Letos načrtujejo povečanje za 5 odstotkov, navaja marko Hren.

jože volfand

proiZVodnJa piJaČ in emBaLaža

Še največji »prihranek« je v

manjši obremenitvi okolja.

maj 2012

EMB a La ža 11 68

svojo funkcijo. Ponudba pijač na trgu je nasičena. Veliko je različnih okusov, barv, embalaž … Ljudje se vse bolj zavedamo, da je kvaliteta prehranjevanja in življenja zelo pomembna, zato smo v Dani na trg poslali nove funkcionalne vode, ki so v trendu moder- nega življenjskega sloga. Funkcionalne vode smo poimenovali Dana SLIM, Dana RELAX in Dana SPORT. Njihovo posebnost predsta- vljajo zelo nizka energijska vrednost, uporaba naravnih sladil, dodani vitamini in naravni izvlečki z dokazanimi učinki delovanja.

so ta načela upoštevana pri vseh pijačah?

Da. Dana Slim je pijača z okusom maline in dodanima naravnima izvlečkoma STEVIA in SVETOL®. Stevija je naravno sladilo, ki je novost na trgu in predstavlja odlično nadome- stilo za sladkor in umetna sladila. Pijača Dana Slim je izdelek brez kalorične vrednosti, saj ima samo 1 kcal/100 ml in je namenjena lju- dem, ki pazijo na svojo telesno težo. Primerna je tudi za diabetike, pomembna prednost do- dane stevije pa je tudi, da ne povzroča zobnih oblog in kariesa. Za popestritev okusa pijače Dana Slim je izdelku dodan naravni izvleček zrn zelene kave Svetol®. Ta izvleček je znan po

svojem edinstvenem mehanizmu delovanja, saj pomaga uporabnikom pri obvladovanju njihove telesne teže ter ne vsebuje kofeina.

Druga pijača, Dana Relax, pa je namenjena uporabnikom, ki po vsakodnevnih naporih potrebujejo kratek oddih in sprostitev. Pijača je obogatena z vitamini in naravnim izvlečk- om melise CYRACOS®, ki popestri mešanico osnovnega okusa pijače – grozdja, bezga, lipe in medu. Izvleček melise je znan po svojem posebnem delovanju, saj pomaga uporabni- kom pri obvladovanju vsakdanjega stresa.

Kalorična vrednost pijače Dana Relax je le 8 kcal/100 ml, saj je slajena s kombinacijo sladkorja in naravne stevije.

je Dana sport predvsem za športnike?

Ne le za športnike. V paleti funkcionalnih voda s pijačo Dana Sport nudimo rešitev tudi za telesno aktivne ljudi, saj potrebujejo hitro obnavljanje izgubljene energije. Osnovni okus pijače Dana Sport je roza grenivka, vsebuje malo glukoznega sirupa kot vir energije, dodali smo mineralne snovi in vitamine, poleg tega pa še naravni izvleček rdečega grozdja POWERGRAPE®. Slednji je znan po svojem neverjetnem mehanizmu delovanja,

saj pomaga uporabnikom pri regeneraciji po mišičnih naporih.

širite proizvodni program, ki je že tako zelo obsežen. kateri proizvodi so na trgu najbolj zaželeni in kaj kažejo trendi domače proda- je? ocena je, da je slovenski trg že zasičen.

koliko uspevate v izvozu?

Slovenski trg je v zadnjih letih v stagnaciji, kar je verjetno posledica ekonomskih razmer pri nas in po svetu. Vsi postajamo bolj racionalni in manj potrošniški. V zadnjem času je zelo zanimiv porast prodaje sadnih sirupov. Trg ni nič bolj zasičen kot v drugih državah. V izvozu smo v zadnjih dveh letih kar uspešni in predstavlja 18 odstotkov vse prodaje.

Bo to vplivalo na poslovne rezultate v letu 2012? kaj pričakujete od ekonomske politike?

Za leto 2012 smo načrtovali rast prodaje za 5 odstotkov in v prvem četrtletju smo tudi dosegli načrtovano prodajo. Od politike pri- čakujemo, da bo znala omejiti javno porabo z razumom, gospodarstvu pa omogočila dobre pogoje za delovanje.

Dana praznuje 60-letnico. kakšno razvojno strategijo zahtevata krizni čas in prihodnost?

Seveda si vsi želimo, da bo podjetje obstajalo in delovalo tudi v prihodnosti. V Dani smo v zadnjih sedmih letih investirali preko 10 mi- lijonov evrov. Podjetje je moderno opremljeno in se lahko postavi ob bok vsem najboljšim.

Vendar investicijskega ciklusa še nismo za- ključili. Zavedamo se tudi, da so razmere na trgu turbulentne in zelo nepredvidljive, zato smo določene investicije prestavili v naslednja leta. Dana je kot lokalni proizvajalec tudi zme- raj bolj pod udarom vsak dan večjih trgovskih sistemov, zato tudi mi preučujemo možnosti o strateškem povezovanju s podobno industrijo, ki bi izboljšala naša pogajalska izhodišča ali pa ponudila nove trge.

Kratko, zanimivo

Gorenja vas – Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri ter Planinsko društvo Sovodenj in se poleg sredstev partnerjev izvaja ob finančni pomoči Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in nacionalnih sredstev, so organizirali delavnice za otroke na 12 osnovnih šolah. Tema: varovanje voda in pravilno ravnanje z malimi komunalnimi čistilnimi napravami. Na ta način smo obe- ležili letošnji Svetovni dan zemlje, ki je bil 22. aprila. Na delavnicah so otroci spoznali, da odpadno vodo v malih čistilnih napravah čistijo mikroorganizmi, zato je pomembno, da pazimo, kaj spuščamo v odtoke in s tem v čistilno napravo.

Ob izvedbi poskusa so dobili odgovor, kakšen je vpliv navadnih in ekoloških, biološko raz- gradljivih čistil in ostalih proizvodov, ki se uporabljajo v gospodinjstvu, na mikroorga- nizme. Navadna čistila so lahko zelo agresiv- na do okolja. Ekološka čistila pa vsebujejo več sestavin, ki so okolju prijazne, ne škodujejo zdravju ter ne povzročajo alergij.

ParLaMent

žeLi ukiniti svet za varstvo okoLja

Kot kaže, ne bo pomagalo niti prepričevanje poslancev niti podpora z različnih strani Vodstvo Državnega zbora želi ukiniti Svet za varstvo okolja. Postopek, da DZ prihrani 90.000 evrov, ne bo tako preprost. Najprej morajo spremeniti Zakon o varstvu okolja, potem pa bo po predpisanem postopku o odpravi Sveta za varstvo okolja odločal DZ.

Kajti Svet za varstvo okolja RS je DZ ustano- vil 30. 11. 1993 in ga mora tudi sam ukiniti.

Dr. Franc Lobnik, predsednik Sveta za var- stvo okolja RS, se je na poslanke in poslance obrnil s posebnim pismom, v katerem je poja- snil poslanstvo Sveta, še posebej njegovo po- vezovalno vlogo med politiko, stroko, nevla- dnimi organizacijami in občani. Izpostavil je tudi ozaveščanje in izobraževanje mladih, saj so šolam med drugim razdelili več kot 30.000 knjižic iz zbirke Usklajeno in sonaravno:

Narava in okolje, Voda – vodovje, Mesta in urbanizacija, Zdravje in okolje, Energija in okolje, Turizem in okolje, Promet in okolje, Izobraževanje o okolju za okolje prihodnosti, Slovenski alpski svet in alpska konvencija ter Sonaravno uravnotežen razvoj Slovenije.

Namen vodstva DZ, da ukine Svet za var- stvo okolja, zahteva premislek še zlasti zato, ker je v novi organizaciji Vlade RS ostalo v senci nekdanje, sicer res premalo učinkovito, Ministrstvo za okolje in prostor. V novem Ministrstvu za kmetijstvo in okolje postane lahko, takšne so upravičene bojazni, okolje bolj privesek kot pa temelj za prepotrebni premislek, kakšen trajnostni razvoj potre- buje Slovenija. Znamenja torej niso dobra.

pri oblikovanju plastenke smo morali najti pravo ravnovesje med nizko težo, moderno obliko in uporabno vrednostjo.

slovenski trg je v zadnjih letih

v stagnaciji.

Boljša

plastenka za boljšo vodo

Ob 60-letnici Dane smo razvili naravi

prijaznejše plastenke, ki so 25 % lažje in

jih je mogoče v celoti reciklirati.

Varujte svoje okolje.

Pijte boljšo vodo.

plastenka plastenka za boljšo

Ob 60-letnici Dane prijaznejše plastenke,

Varujte svoje okolje.

www.dana.si

DanaOGLASmineralnaNOVA_210x297.indd 1 25.4.12 9:59

Promocija

maj 2012

B ra nk o r ož ič

foto: arhiv podjetja

EMB a La ža 13 68

kapacitet več, povpraševanja manj

trG kartonske emBaLaže

V globalni proizvodnji kartona ciklična nihanja niso nobena redkost. Kot ugotavlja Branko Rožič, direktor družbe Količevo Karton, po- večanje proizvodnih zmogljivosti v Aziji in Evropi že vpliva na prodajo. Podjetje Količevo Karton, ki je sicer v tuji lasti, je pred novim poslovnim ob- dobjem. Končali so 45-milijonsko naložbo v novo opremo – za novo kakovost kartonov. Prednost tujega lastnika je nedvomno v tem, da podjetje v izvozu koristi razvojno mrežo koncerna po svetu.

Kot kaže, proizvodnja kartona doživlja v Sloveniji pomembne lastniške spremembe in Branko Rožič ocenjuje, da gre zagotovo za optimiranje poslov- nih funkcij.

kakšne posebnosti kažejo gibanja na globalnem trgu v proizvodnji in ponudbi kartona glede na povpraševanje, še zlasti pri premaznih kartonih za komercialno embalažo? nekatere napovedi omenjajo predvsem rast embalaže iz plastike, manj zanimanja naj bi bilo za karton.

Letošnje leto je znanilec kar nekaj sprememb, ki se dogajajo na področju embalaže, še posebej na premaznih kartonih za komercialno embalažo.

Po kriznem šoku v letih 2008 in 2009, ko so bile prizadete vse veje gospodarstva, se je področje kartonske embalaže dokaj hitro opomoglo, saj je povpraševanje že sredi leta 2009 izkazovalo pozitivno rast glede na predkrizno obdobje, tako da smo v letu 2010 na posameznih trgih beležili od 5 do 10 % rasti. Posebno iskana je bila kar- tonska embalaža, ki je izdelana na bazi svežih lesovinskih in celuloznih vlaknin. Umirjanje pov- praševanja se prične v lanskem letu in nadaljuje v letošnjem letu, ko sicer kartoni, ki so izdelani na bazi vračljivega papirja, dosegajo pozitivne trende, proizvodi iz svežih vlaknin pa ne. Glede na to, da so tako evropski kot azijski proizvajalci močno povečali kapacitete (samo v Evropi za 6 do 7 %), je težava plasmaja oz. zaposlitve celotnih kapacitet očitna. Razlogi za nižje povpraševanje so bolj povezani s cenovnimi razmerji znotraj družine premaznih kartonov kot pa s prodorno- stjo plastične embalaže, ki ima kljub ceni nafte še vedno stabilno rast.

v pripravah na naložbo v nov, večji kartonski stroj in novo opremo ste omenjali dve novosti – da se boste usmerili v proizvodnjo kartona z višjo dodano vrednostjo in da po investiciji kartona ne boste proizvajali le iz recikliranih vlaken. kaj ste realizirali?

Investicija v skupni vrednosti 45 milijonov

evrov je bila izvedena v zvezi s ceno, vsebino in časom povsem skladno z načrtom, pri čemer beležimo višjo doseženo kakovost kartonov, pa tudi količinsko je rast proizvodnje višja od načr- tovane. Temelj poslovnega načrta in naložbe je bil tehnološka in tehnična priprava večjega od obeh kartonskih strojev za postopen premik iz reciklaže na svežo vlakninsko sestavo premaznih kartonov. V takih primerih, ko gre za temeljne spremembe proizvodnega programa papirnic, ki delujejo na globalnem trgu, se čas, potreben za njihovo uveljavitev, meri v letih in ne v mesecih, posebno če trg ne izkazuje rasti. Enako velja tudi za naš primer, kjer pa kljub zaostrenim razmeram izvajamo spremembe skladno z načrtom.

koliko bodo te spremembe vplivale na poslovne rezultate za leto 2012 in kaj kaže prodaja? Po ka- terih vrstah kartona je največje povpraševanje?

Poslovni načrt je kljub navedenemu ambiciozen, saj zastavljeni cilji postavljajo finančni rezultat ob koncu leta na zahteven nivo. Gibanje v prvih treh mesecih kaže, da bo leto težje, kot smo pričako- vali, ne glede na to, da smo lahko v tem obdobju v celoti zaposlili naše kapacitete. Za oceno, kako bo leto 2012 videti na koncu, je seveda močno pre- zgodaj. Jasno je že, da bo manj težav pri plasmaju kartonov, ki so izdelani iz vračljivega papirja, v primerjavi s kartoni iz svežih vlaknin.

Proizvodnja kartona v sloveniji doživlja po- membne spremembe. Duropack je prevzel valkarton in tako je zdaj skoraj celotna proi- zvodnja kartona v sloveniji v tujih rokah. katere prednosti in slabosti prinaša to podjetjem?

Kartonska družina je velika in se deli na tran- sportno in komercialno embalažo, ki si nista kon- kurenčni. Duropack in Valkarton, dovčerajšnja konkurenta, sta že poldrugo leto pod istim lastni- kom in verjetno optimirata poslovne funkcije z namenom izkoristka vseh mogočih sinergij, ki jih taka združitev prinaša, in povečanja dohodkovne učinkovitosti. Temeljna prednost za podjetja je, da se njihova konkurenčnost poveča, kar seveda

dolgoročno utrdi njihovo poslovno pozicijo.

Tudi njihovi kupci so praviloma deležni pozitiv- nih učinkov tovrstnih aktivnosti, saj so razmerja med kakovostjo, ceno in servisom boljša.

količevo karton več kot 90 odstotkov proizvo- dnje izvozi. ali je izvozni uspeh povezan s tujim lastnikom in njegovo globalno pozicijo na trgu?

Količevo Karton pri svoji velikosti nima druge možnosti, kot da 90 odstotkov proizvodnje izvozi. Jasno je, da pri tem koristi široko raz- vejano mrežo, ki jo ima naš koncern po svetu.

Koncernska organiziranost poslovnih grupacij po vsem svetu se loči po holdinški tudi po tem, do so strateške razvojne in tržne usmeritve enotno organizirane, pri čemer se išče največje možne sinergije, pri holdingih pa je končni cilj maksimiranje dobička posameznih subjektov.

To pomeni, da tako kot naše sestrske firme po svetu koristimo široko razvejano in učinkovito prodajno mrežo koncerna po vsem svetu in ne samo v Evropi.

katere ukrepe za oživitev gospodarstva bi mo- rala sprejeti nova vlada?

Vsi ukrepi, ki jih v sklopu rebalansa letošnjega proračuna sprejema vlada, so pravilni in v veliki meri uravnoteženi. Prepričan sem, da je treba najprej zmanjšati porabo, istočasno pa vzpo- staviti nastavke za gospodarsko rast. Tu brez tujega kapitala ne bo šlo. V tem primeru smo na področju, ko morajo vlada in vsi ostali deležniki pripraviti pogoje, ki bodo v regiji konkurenčni in bodo pritegnili tuje vlagatelje. To in nič drugega.

Ne žalost so to stvari, ki trajajo leta, pa še soglasje v državi mora biti doseženo, da je to prava pot za nas. Ga lahko dosežemo?

ali ste morda v podjetju že pristopili k realizaciji standarda iso 50.001, ki zahteva sistematično uvajanje in izvajanje ukrepov v okviru sistema gospodarjenja z energijo? Papirna industrija je velik porabnik energije.

Priprava na tretje trgovalno obdobje s certifikati CO₂ za obdobje 2013–2020 je imela za posledico obsežna merjenja in analize pri vseh večjih po- rabnikih energije v EU. Podjetje Količevo Karton se je pri tem zelo dobro izkazalo, saj je bilo po specifični porabi na enoto izdelka uvrščeno blizu vrha. To je za nas bistveno, uvajanja energetskega standarda pa trenutno ne načrtujemo.

prepričan sem, da je treba

najprej zmanjšati porabo,

istočasno pa vzpostaviti

nastavke za gospodarsko rast.

V ipa p

maj 2012 foto: www.shutterstock.com

EMB a Laža 14 68

v razvoj papirjev iz

ekološkega programa

reCikLaža

kako manjše povpraševanje po papirju vpliva na položaj vaše družbe, ki se je po zaprtju obrata celuloze znašla v neuglednem polo- žaju? kakšni so poslovni načrti za leto 2012?

Zaprtje tehnološko zastarelega in nekonku- renčnega obrata za proizvodnjo kemične celu- loze leta 2006 in predhodna postavitev novega obrata za proizvodnjo recikliranih vlaknin iz starega papirja sta bila sestavna dela sana- cijskega programa, s katerim smo tovarno v Krškem usposobili za obratovanje v skladu z vedno bolj zaostrenimi okoljevarstvenimi zah- tevami. To nam je uspelo, saj tovarna, ki je pri- dobila integralno okoljevarstveno dovoljenje, ostaja pomemben igralec na trgu recikliranih časopisnih in grafičnih papirjev. Za letošnje leto načrtujemo pozitiven poslovni rezultat s proizvodnjo približno 200.000 ton papirjev in prihodki v višini 103,5 mio evrov.

vipap letno predela okrog 200.000 ton stare- ga papirja. kolikšen delež dobite na domačem trgu in od kod ga uvažate? v sloveniji se letno zbere 105 kg starega papirja na prebivalca.

kaj je vzrok, da gredo prejšnje količine sta- rega papirja v izvoz, namesto da bi ga dobila domača industrija?

Glede na naše končne proizvode uporabljamo štiri vrste starega papirja: časopisne in revijalne papirje, tako imenovano »deinking« mešanico (isti vrsti papirja, a že pripravljeni v ustreznem razmerju) ter ostanke iz tiskarn. Slabih 15

odstotkov starega papirja, ki ga potrebujemo za našo proizvodnjo, nabavimo v Sloveniji, skoraj 60 odstotkov v sosednjih državah, preostali del pa v drugih državah EU in na Balkanu. Kar pa se izvoza starega papirja iz Slovenije tiče, lahko rečem le to, da se zbiralci oz. dobavitelji starega papirja za prodajo seveda odločajo na osnovi cen in plačilnih rokov. Marsikdaj jim bližnji konkurenčni kupci starega papirja, med katere spadajo predvsem avstrijske in italijan- ske papirnice, lahko ponudijo boljše pogoje. Je pa res, da si zaradi močnih pretresov na trgih

starega papirja v zadnjih letih tudi zbiralci želijo ohraniti več odjemalcev.

kakšne prednosti ima recikliran papir v od- nosu do okolja in v odnosu do končnega pro- izvoda? ali količina proizvodnje časopisnega papirja upada glede na zmanjševanje naklad časopisa?

Proizvodnja recikliranih papirjev je prijaznej- ša do okolja z več vidikov. Po eni strani se z recikliranjem starega papirja bistveno znižuje

krški Vipap je med redkimi slovenskimi podjetji z okoljsko marjetico. ne le to. s predelavo starega papirja, gre za cca 200.000 ton, so presegli nekdanjo proizvodnjo celuloze, ki so jo morali ukiniti. okoljska sanacija je tako skoraj končana, vendar pa položaj na trgu utrjujejo predvsem z razvojem ekološkega programa. Zeleni Vipap torej.

paradoks – naklade časopisov se manjšajo, povpraševanje po časopisnem papirju pa narašča, ugotavlja miloš Habrnál, predsednik uprave družbe.

Vipap je tudi med tistimi, ki za proizvodnjo energije uporabljajo 20 odstotkov obnovljivih virov.

jože volfand

Za pridobitev evropske

marjetice smo se odločili

predvsem zaradi zahtev in

pričakovanj kupcev iz

držav eU.

maj 2012

m ilo š H ab rná l

foto: arhiv podjetja

EMB a La ža 15 68

potreba bo izrabi naravnih virov, npr. lesa, vode, nižja je tudi poraba energije. Po drugi strani pa s trajnostno izrabo ponovno zbranih surovin skrbimo za čim manjše obremenjevanje narave z odpadki. Naši sodobni tehnološkimi postopki omogočajo proizvodnjo kakovostnih časopisnih (do 140.000 ton) in grafičnih papirjev (do 70.000 ton), ki po uporabnosti popolnoma zadovoljujejo potrebe kupcev. V zadnjih nekaj letih se globalno res soočamo z zmanjševanjem naklad in obsega časopisov in revij, kar se pozna tudi v upadanju proizvodnje.

Vendar to zaradi istočasnega nadomeščanja pa- pirjev višjih cenovnih razredov s papirji nižjih cenovnih razredov, kar v krizi uporablja vedno več izdajateljev, na naše poslovanje ne vpliva bistveno. Pravzaprav smo priča paradoksu, saj povpraševanje po časopisnem papirju narašča kljub zniževanju naklad.

je vaša konkurenčna prednost široka ponud- ba za trg, posebej pri recikliranih grafičnih papirjih? ali tudi to, da ste pridobili okoljsko marjetico?

Trgu res ponujamo paleto recikliranih grafič- nih papirjev v gramaturnem območju od 54 do 90 g/m², ki so namenjeni večbarvnemu ali črno-belemu ofsetnemu tisku revij, katalogov, promocijskih materialov, navodil za uporabo itd. Za večino teh papirjev smo pridobili okolj- sko marjetico, kar pomeni, da so proizvedeni v skladu s strogimi okoljskimi merili.

Za pridobitev evropske marjetice smo se od- ločili predvsem zaradi zahtev in pričakovanj kupcev iz držav EU, ki so narekovali oblikova- nje razvojno-prodajne politike tudi v smislu okolju prijazne proizvodnje, okolju prijaznih proizvodov in njihovega ustreznega označeva- nja. Z nadaljevanjem razvoja papirjev iz našega

ekološkega programa, ki temelji pretežno na recikliranih surovinah, bomo v naslednjih letih tem proizvodom dodajali nove. S tem se uvršča- mo med pomembna evropska podjetja, ki svojo prepoznavnost in ugled gradijo tudi na spod- bujanju ekološke ozaveščenosti potrošnikov.

toda postopki za pridobitev evropskega znaka za okolje niso preprosti.

Ne. Postopek pridobitve evropskega znaka za okolje je bil dokaj dolgotrajen. Najprej smo v podjetju proučili zakonodajne zahteve za podelitev evropskega znaka za okolje, in sicer tako nacionalne kot evropske. Sledila je anali- za življenjskega cikla papirnih proizvodov, ki je obsegala pregled vhodnih surovin in materia- lov: celuloza, mehanske vlaknine in reciklirane vlaknine; les, kemikalije in pripravki, pregled proizvodnje: proizvodni procesi na segmentih vlaknin in papirja ter s tem povezane emisije v vode in zrak, poraba toplotne in električne ener- gije, nastanek ter ravnanje z odpadki, dodelava, pakiranje in distribucija proizvodov, področje uporabe izdelkov: informiranje kupcev oz.

uporabnikov o primernosti uporabe izdelkov, o možnostih recikliranja izdelkov ter okoljskem ozaveščanju in na koncu preverjanje skladnosti z okoljskimi merili za kopirne in grafične papirje, ki so navedeni v Odločbi Komisije št. 2002/741/

ES.

Papirna industrija je energetsko potratna, torej okolju neprijazna. kaj ste storili za manjšo po- rabo energije in kako cene plina vplivajo na konkurenčnost vaših proizvodov?

Proizvodnja papirja je res velik porabnik energi- je. Vendarje naše podjetje povsem primerljivo s konkurenti, saj v nasprotnem primeru nikakor ne bi mogli ohraniti našega položaja na trgu. Z vlaganji v tehnologijo smo izboljšali kakovost proizvodov, seveda pa smo morali upoštevati tudi sodobne smernice glede energetske učinko- vitosti procesov. Tako že danes za proizvodnjo energije uporabljamo 20 odstotkov obnovljivih virov, nadaljnje posodobitve in prilagoditve na področju energetike so predvidene tudi v naslednjih letih. Plina zaradi visokih cen ne uporabljamo v energetske namene, ga pa upo- rabljamo v posameznih sklopih tehnološkega dela proizvodnje, predvsem zato, ker je v tistih segmentih učinkovitejši od drugih možnosti.

Vsekakor je problematika cen energentov v Sloveniji tema za samostojen članek.

vaš lastnik se je odločil za prodajo podjetja. ali niso časi za prodajo v tem trenutku neprimerni?

je na trgu interes?

Odločenost lastnika za prodajo podjetja v Krškem je prisotna že nekaj časa. Seveda pa je realizacija prodaje odvisna od trenutne situacije.

kako ste uspeli s programom okoljske sanacije podjetja?

Ocenjujemo, da smo program ekološke sanaci- je in tehnološke posodobitve podjetja izpeljali

uspešno. Z opustitvijo okoljsko sporne proi- zvodnje kemične celuloze, posodobitvijo ener- getskih in ostalih postrojenj ter postavitvijo biološke čistilne naprave smo bistveno znižali emisije v okolje. S postavitvijo modernega obra- ta za predelavo starega papirja smo v celoti na- domestili in celo presegli nekdanjo proizvodnjo kemične celuloze. Z usmeritvijo v proizvodnjo pretežno recikliranih papirjev in temu ustrezno posodobitvijo papirnih strojev in ostalih naprav smo tovarno v Krškem usposobili za obstanek na vedno bolj konkurenčnem trgu papirjev. Kot rečeno, pred nami je še nekaj nalog in prepričan sem, da bomo tudi pri izvajanju teh uspešni.

plina zaradi visokih cen ne uporabljamo v energetske namene.

ocenjujemo, da smo program ekološke sanacije in tehnološke posodobitve podjetja izpeljali uspešno.

Promocija

In te r vj u z m In Is tr o m za k m et Ij s tv o In o ko lj e

maj 2012 foto: RRA Posavje

Fr an c B og ov ič

Zelo težko je najti strokovno vsestransko kompetentne ljudi, ki lahko v celoti pokrijejo tako kompleksno področje, kot je okolje.

68 16 OKOL jE

koliko ste okoljski in koliko kmetijski minister?

oba segmenta sta obsežna, okoljskih pro- blemov pa toliko, da gospodarstvo in druge segmente zainteresirane javnosti skrbi, kako uspešno boste lahko ta voz potegnili naprej.

Precejšnje začudenje je sprožilo imenovanje državne sekretarke s področja okolja, ki je stro- kovni javnosti s področja okolja neznano ime.

Če izmerim čas, ki ga porabim za kmetijstvo oziroma za okolje, gre več časa za okolje. Prav zato sem želel, da bi se preselil na Litostrojsko 54 v začetku aprila, kar bi omogočalo bolj učin- kovito delo, obenem pa bi tudi na simbolni ravni pokazal pomembnost okoljskega področja, ven- dar je glede te lokacije vlada odločila drugače.

Vzporedno smo ob oblikovanju novega mini- strstva in razmejevanju pristojnosti delali na spremembi Zakona o državni upravi, pripravi rebalansa proračuna ..., sedaj pa se ukvarjamo še z reorganizacijo ministrstva in selitvijo za- poslenih z okoljskega dela ministrstva na druge lokacije.

Glede vsebine dela se je potrdilo to, kar sem napovedal pred nastopom ministrske funkcije.

Namreč, da je bistveno več akutnih zadev, s kate- rimi se dnevno soočam, na okoljskem področju, zato na začetku mandata temu posvečam več časa.

Ob imenovanju državne sekretarke ugotavljam, da je zelo težko najti strokovno vsestransko

kompetentne ljudi, ki lahko v celoti pokrije- jo tako kompleksno področje, kot je okolje.

Preprosto nisem našel osebe, ki bi strokovno pokrila celotno področje. Sedanjo državno sekretarko za okolje poznam že nekaj let. Po osnovni izobrazbi je gradbinka in ekonomistka ter ima delovne izkušnje v javnem sektorju ter gospodarstvu. Verjamem, da bo kot državna sekretarka dobro organizirala delo v sodelova- nju s kompetentnimi ljudmi, ki jih moramo po direktoratih še imenovati.

ali je ta nepripravljenost za sodelovanje kom- petentnih strokovnjakov za vodstvene položaje na okoljskem delu ministrstva povezana z ne- uspešnim delovanjem in vodenjem okoljskega ministrstva v preteklem obdobju?

Če ocenim obe področji, ki po novem sodita pod to ministrstvo, lahko za okoljski del rečem, da je bil slabo voden. V primerjavi z njim je kmetijski del bistveno bolj urejen in sistemsko naravnan.

Tu se ne srečujemo z akutnimi problemi iz dneva

novi minister, ki pokriva okoljsko področje, pritrjuje dosedanjim javnim opozorilom, da je bilo v preteklosti ministrstvo vodeno slabo in da so se nakopičili številni akutni problemi.

predvsem pogreša sistemsko naravnanost in anticipiranje prihodnjih izzivov v izogib nenehnemu gašenju velikih požarov. med prioritetnimi nalogami je dokončna izbira ekipe ministrstva, kar pa ni mačji kašelj, saj neurejenost tamkajšnjih razmer odvrača številne strokovnjake, kot pravi minister Franc Bogovič.

»moramo zagristi tudi v nepopularne ukrepe!«

interVJU Z ministrom Za kmetiJstVo in okoLJe

mag. vanesa čanji