Ekonomsko ogledalošt. 7, letnik XXVII, 2021

(1)

št. 7 /2021, letnik XXVII ek onomsk o ogledalo

(2)

(3)

ISSN 1318-3818 (tisk) ISSN 1580-6170 (pdf) Publikacija je brezplačna.

©2021, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno.

Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira.

Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Marijana Bednaš, direktorica Urednik: mag. Matevž Hribernik

Pri pripravi so sodelovali (po abecednem vrstnem redu):

mag. Barbara Bratuž Ferk; Urška Brodar; Lejla Fajić; dr. Tina Golob Šušteršič; mag. Marjan Hafner; mag. Matevž Hribernik; Katarina Ivas, MSc; Mojca Koprivnikar Šušteršič; mag.

Janez Kušar; dr. Andrej Kuštrin; dr. Jože Markič; Jure Povšnar; Denis Rogan, mag.; Dragica Šuc, MSc; mag. Ana Vidrih

Uredniški odbor sestavljajo: mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Marta Gregorčič, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, mag. Janez Kušar

Tehnično urejanje in prelom: Ema Bertina Kopitar, Bibijana Cirman Naglič Tisk: Collegium Graphicum d.o.o.

Naklada: 130 izvodov Prvi natis

Ljubljana, oktober 2021

(4)

Gospodarska gibanja v Sloveniji ... 11

Trg dela ... 18

Cene ... 20

Finančni trgi ... 21

Plačilna bilanca... 22

Javne finance ... 23

Statistična priloga ...25

S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002.

Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp.

Vse tekoče primerjave (mesečno, četrtletno) v publikaciji Ekonomsko ogledalo so narejene na podlagi desezoniranih podatkov, vse medletne primerjave pa na podlagi originalnih podatkov. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno.

Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 11. oktobra 2021.

(5)

Aktualno Obeti v evrskem območju ostajajo ugodni, v zadnjih mesecih pa se povečuje negotovost v mednarodnem okolju, povezana s cenami surovin in ozkimi grli.

Anketni kazalniki za tretje četrtletje kažejo na upočasnitev rasti svetovne gospodarske aktivnosti, ob upadu aktivnosti na Kitajskem in motnjah v dobavnih verigah pa tudi rasti svetovne trgovine. OECD septembra sicer ni pomembneje spremenila svoje prejšnje napovedi svetovne gospodarske rasti, za evrsko gospodarstvo pa je napoved precej zvišala zaradi močnejšega okrevanja od pričakovanega v prvi polovici leta, prav tako tudi ECB. Obeti v evrskem območju ostajajo relativno ugodni, aktivnost v tretjem četrtletju pa naj bi ostala na doseženi ravni. Kazalniki zaupanja ostajajo visoki predvsem v industriji, kjer kazalnik ESI močno presega ravni izpred začetka epidemije. Povečuje pa se negotovost, ki izhaja predvsem iz mednarodnega okolja in je povezana z visokimi cenami surovin na svetovnih trgih (energetskih in neenergetskih) in poglabljanjem ozkih grl na strani ponudbe, kjer pomanjkanje polprevodnikov vpliva predvsem na avtomobilsko industrijo.

V Sloveniji nekateri gospodarski kazalniki nakazujejo umirjanje rasti v poletnih mesecih; kazalniki gospodarske klime ostajajo na višji ravni kot pred epidemijo.

V trgovini in dejavnostih, povezanih s turizmom, so se v poletnih mesecih nadaljevala razmeroma ugodna gibanja, trošenje gospodinjstev se je še pospešilo. Po podatkih o davčnem potrjevanju računov je bila skupna prodaja septembra višja kot v enakem obdobju pred epidemijo. Aktivnost v izvoz usmerjenega dela gospodarstva pa je julija in avgusta ostala na podobnih ravneh kot v drugem četrtletju, ko se je precej povečala.

Umirjanje rasti v zadnjih mesecih povezujemo z motnjami dobave surovin v avtomobilski industriji. Tudi nekateri visokofrekvenčni kazalniki kažejo na umirjanje rasti. Promet tovornih vozil po slovenskih avtocestah ostaja primerljiv enakemu obdobju pred epidemijo, v zadnjih mesecih pa se je upočasnila rast porabe elektrike. To je povezano predvsem z industrijsko porabo, ki ob težavah z dobavo materialov in umirjanju rasti proizvodnje zaostaja za ravnmi iz leta 2019. Gradbena aktivnost se je julija še znižala, neugodna so bila predvsem gibanja v gradnji nestanovanjskih stavb. Negotovost glede nadaljnjega razvoja epidemije covida-19 in sprejemanja morebitnih zajezitvenih ukrepov (pogoj PCT je začel veljati 15. 9.) je septembra prispevala k poslabšanju vrednosti kazalnika gospodarske klime in zaupanja potrošnikov, ki pa ostajajo na višji ravni kot pred letom in pred epidemijo.

Okrevanje na trgu dela se nadaljuje. Število brezposelnih se je v poletnih mesecih zmanjšalo in je nižje kot pred epidemijo. Konec septembra je znašalo 66.122 oseb, kar je 4,6 % manj kot konec avgusta in 21,3 % manj kot pred letom. Medletna rast zaposlenosti se je julija še okrepila, predvsem zaradi učinka osnove. Najvišja rast je bila v zdravstvu in socialnem varstvu ter gradbeništvu, prvič po izbruhu epidemije pa je bila medletno višja tudi v gostinstvu. Medletna rast plač je bila julija, podobno kot v predhodnih mesecih, visoka, k temu so prispevala predvsem gibanja v javnem sektorju.

Rast cen življenjskih potrebščin se je septembra okrepila in je znašala 2,4 %. K inflaciji so podobno kot v predhodnih mesecih še naprej največ prispevale višje cene naftnih derivatov, ki so bile medletno višje že za skoraj 30 %. Višja je bila tudi rast cen storitev, k čemur je največ prispevala višja medletna rast cen storitev, povezanih s turizmom.

Postopno se krepijo tudi cene trajnega blaga, ki so pod vplivom rasti cen surovin in ozkih grl v dobavnih verigah. Po podatkih Svetovne banke se je rast neenergetskih surovin v zadnjih mesecih sicer umirila, cene pa so bile septembra za več kot četrtino višje kot pred letom. Cene nafte in večine ostalih energetskih surovin, ki so bile lani ob razmahu epidemije na zelo nizki ravni, se še naprej krepijo in so se medletno skoraj podvojile. To je v manjši meri vplivalo tudi na krepitev medletne rasti cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev, ki pa jo, poleg rasti cen v skupini surovin, še vedno poganja tudi rast cen proizvodov za investicije.

Skupni primanjkljaj konsolidirane bilance javnih financ je v prvih osmih mesecih

znašal 2.071 mio EUR in je bil nekoliko manjši kot pred letom. Glavnina primanjkljaja

je še naprej izvirala iz povišanih odhodkov, večinoma zaradi ukrepov za blažitev posledic

epidemije covida-19. Struktura teh ukrepov je sicer drugačna kot lani (višja izplačila za

nagrajevanje in delovanje javnih storitev, manj za ohranjanje delovnih mest), izplačan

(6)

znesek izdatkov iz državnega proračuna v osmih mesecih letos (2,35 mrd EUR) pa že

presega izplačanega v celem lanskem letu. K nekoliko nižjemu primanjkljaju kot lani pa je

prispevalo izrazito povišanje davčnih prihodkov zaradi okrepljene gospodarske aktivnosti

in nekaterih enkratnih dejavnikov. V prvih osmih mesecih je Slovenija iz proračuna EU

prejela več sredstev kot jih je vplačala, a še naprej precej zaostaja za načrti pri črpanju

razpoložljivih sredstev za finančno perspektivo 2014-2020.

(7)

50 60 70 80 90 100 110 120

-50 -40 -30 -20 -10 0 10 20

jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19 jan.20 jan.21 Dolgoletno povprečje=100

Razlika v deležih poz. in neg. odgovorov v o. t., desezonirano Vir: EK.

Industrija Storitve

Potrošniki Prodaja na drobno

Gradbeništvo ESI (desna os)

Povečuje se negotovost v mednarodnem okolju povezana z motnjami v dobavnih verigah; razpoloženje v

gospodarstvu evrskega območja sicer ostaja visoko tudi v tretjem četrtletju

4050 6070 8090 100110 120130 140150 160170 180190 200

jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21

Desezoniran realni indeks 2010=100

Vir: SURS, preračuni UMAR.

Izvoz blaga Ind. proiz. predelovalnih dej.

Vred. opr. del v gradbeništvu Prih. v trgovini na drobno Storitveni prihodek

V Sloveniji je aktivnost večine dejavnosti višja kot v obdobju pred krizo; nekateri kazalniki nakazujejo na umirjanje rasti v poletnih mesecih

20 40 60 80 100 120 140

Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Q1 19 Q1 20 Q1 21

Desezoniran indeks 2010=100

Vir: SURS, preračuni UMAR. Podatek za Q3 2021 pri gostinskem prihodku je vrednost za julij, pri ostalih pa povprečna vrednost za julij in avgust.

Potrošnja gospodinjstev Real. prih. v trg. z neživili Real. prih. v trg. z živili Real. prih. v gostinstvu Prodaja osebnih avtov fiz. osebam

Trošenje gospodinjstev se je v poletnih mesecih pospešilo

-6.000 -5.000 -4.000 -3.000 -2.000 -1.000 0 1.000 2.000 3.000 4.000 5.000 6.000 7.000 8.000

13.000 15.000 17.000 19.000 21.000 23.000 25.000

jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19 jan.20 jan.21 12-mesečna kumulativa, v mio EUR

12-mesečna kumulativa, v mio EUR

Javnofin. saldo (desna os) Prihodki Odhodki

Vir: MF, Konsolidirana bilanca javnega financiranja, preračuni UMAR.

Skupni primanjkljaj konsolidirane bilance javnih financ ostaja visok, glavnina primanjkljaja izvira iz povišanih odhodkov povezanih z ukrepi za blažitev posledic epidemije

Inflacija se je septembra okrepila, k rasti cen življenjskih potrebščin so največ prispevale višje cene naftnih derivatov

-3 -2 -1 0 1 2 3 4

jan. 19 apr. 19 jul. 19 okt. 19 jan. 20 apr. 20 jul. 20 okt. 20 jan. 21 apr. 21 jul. 21 Medletna rast v %

Prispevek k medletni rasti v o.t.

Hrana Goriva in energija

Storitve Ostalo

SKUPAJ

Razmere na trgu dela so se v zadnjih mesecih še izboljšale

0 20 40 60 80 100 120 140 160

740 760 780 800 820 840 860 880 900

jan. 06 jan. 07 jan. 08 jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21 Število registriranih brezposelnih, v 1.000, desezonirano Število delovno aktivnih po SRDAP, v 1.000, desezonirano

Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR.

Delovno aktivni po SRDAP (leva os) Registrirani brezposelni (desna os)

(8)

(9)

tek oč a gospodarsk a gibanja

(10)

(11)

Mednarodno okolje

Slika 1: OECD-jeva septembrska napoved gospodarske rasti

Slika 2: Sestavljeni kazalnik vodij nabave (PMI) za evrsko območje

Anketni kazalniki kažejo na upočasnitev rasti svetovne gospodarske aktivnosti in trgovine v tretjem četrtletju. Povprečna vrednost sestavljenega kazalnika PMI ob umiritvi aktivnosti v predelovalnih in storitvenih dejavnostih kaže, da se je rast svetovnega gospodarstva v tretjem četrtletju upočasnila. Rast aktivnosti se je upočasnila v večini pomembnejših svetovnih gospodarstev, na Kitajskem pa se je celo znižala.

Po kazalnikih PMI se je v tretjem četrtletju ob motnjah v dobavnih verigah upočasnila tudi rast svetovne blagovne trgovine. OECD septembra sicer ni bistveneje spremenila svoje prejšnje napovedi svetovne gospodarske rasti, ki naj bi bila letos in naslednje leto 5,7- oz. 4,5-odstotna. Za evrsko gospodarstvo pa je napoved zaradi močnejšega okrevanja aktivnosti od pričakovanega v prvi polovici leta precej zvišala, prav tako ECB. Napovedujeta mu 5,3- oz.

5-odstotno rast, pri čemer naj bi realni BDP predkrizno raven 2019 presegel do konca 2021. Ob predpostavkah nadaljnjega sproščanja zajezitvenih ukrepov, zmanjšanja ozkih grl na strani ponudbe od začetka 2022, rasti aktivnosti svetovnega gospodarstva ter nadaljnje znatne podpore ekonomskih politik, naj bi bila rast BDP v evrskem območju v naslednjem letu 4,6 -odstotna.

Gospodarska aktivnost evrskega območja je v drugem četrtletju močno okrevala, visoka pa je glede na indeks PMI ostala tudi v tretjem. Po oceni Eurostata se je v drugem četrtletju v primerjavi s prvim zvišala za 2,2 % (medletno za 14,3 %) in bila za 2,5 % nižja od ravni v zadnjem četrtletju leta 2019. K rasti, precej višji od pričakovanj mednarodnih institucij, je ob postopni odpravi zajezitvenih ukrepov največ prispevala zasebna potrošnja. Gospodarska aktivnost evrskega območja je glede na vrednosti kazalnikov PMI ostala podobna tudi v tretjem četrtletju, saj so te kljub umirjanju od avgusta dalje v povprečju četrtletja ostale na visoki ravni. Na nekoliko nižje vrednosti kazalnikov sicer vpliva zlasti poglabljanje ozkih grl na strani ponudbe. Ta so večinoma povezana s pomanjkanjem polprevodnikov in logističnimi težavami, kar vpliva predvsem na avtomobilsko industrijo.

10 14 18 22 26 30 34 38 42 46 50 54 58 62 66

jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21

Vrednost PMI za evrsko območje

Sestavljeni indeks Predelovalne dejavnosti Storitve

Vir: Markit. Opomba: vrednost PMI nad 50 nakazuje na rast, pod 50 pa na njegovo krčenje.

-7-6 -5-4 -3-2 -10123456789

Svet Kitajska ZDA Evr. območje

Realna sprememba, v %

Vir: OECD .

2020 nap. za 2021 nap. za 2022 napoved maj 2021

Tabela 1: Cene nafte brent, menjalni tečaj USD/EUR in EURIBOR

povprečje sprememba, v %*

2020 VIII 21 IX 21 IX 21/VIII 21 IX 21/IX 20 I-IX 21/I-IX 20

Brent USD, na sod 41,83 70,82 74,49 5,2 82,1 65,5

Brent EUR, na sod 36,57 60,15 63,30 5,2 82,5 55,0

USD/EUR 1,142 1,177 1,177 0,0 -0,2 6,5

3-mesečni EURIBOR, v % -0,427 -0,548 -0,545 0,3 -5,4 -15,0

Cene neenergetskih surovin,

indeks 2010=100 84,11 112,59 111,34 -1,1 27,5 35,1

Vir: EIA, ECB, EMMI Euribor, preračuni UMAR.

Opomba: *pri Euribor sprememba v b. t.

(12)

Slika 3: Cene surovin

Dolarske cene nafte Brent so se septembra ponovno zvišale, cene neenergetskih surovin pa se od junija postopno znižujejo. Po avgustovskem upadu se je povprečna dolarska cena nafte Brent septembra zvišala za 5,2 % (medletno za 82,1 %) na 74,5 USD za sod. Na zvišanje sta vplivala predvsem večje svetovno povpraševanje in le zmerno povečanje proizvodnje v državah OPEC+. Na svetovnih trgih se krepijo tudi cene ostalih energentov, zlasti zemeljskega plina. Ta se je ob nižjih zalogah in večjem povpraševanju septembra v primerjavi z mesecem prej podražil za 39 % (medletno za 290 %), pri čemer je prisoten tudi vpliv geostrateških razlogov. Rast cen zemeljskega plina je pomembno vplivala tudi na precejšnje zvišanje cen električne energije v Evropi v zadnjih mesecih. Po podatkih Svetovne banke so se neenergetske surovine septembra v primerjavi z mesecem prej znižale za odstotek, medletno pa so ostale višje za 27,5 %. Visoke ostajajo zlasti cene osnovnih kovin (brez mineralov in žlahtnih kovin), ki so se septembra še nekoliko zvišale in bile medletno višje za 45,7 %. Povišale so se predvsem cene aluminija, ki predstavlja več kot polovico slovenskega uvoza vseh kovin.

20 30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 130

jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19 jan.20 jan.21

Indeks 2010=100

Vir: Svetovna banka.

Energija Neenergetske surovine

Kmetijstvo Hrana

Kovine

Slika 4: Efektivni tečaji

Vrednost evra do košarice tujih valut se je v poletnih mesecih nekoliko znižala. Evro je depreciiral do večine valut, najizraziteje do ruskega rublja, ameriškega dolarja in kitajskega juana. Z izjemo zadnjega pa vrednost evra v primerjavi s tujimi valutami ostaja povečini višja kot pred razmahom epidemije covida-19 po svetu, ko se je zlasti v njenem začetnem obdobju evro občutneje okrepil. Pritisk na cenovno-konkurenčni položaj slovenskih izvoznikov (merjen s kazalnikom REER hicp) je v lanskem letu blažila šibkejša rast končnih cen, merjenih z inflacijo. Ta je bila v zadnjih mesecih primerljiva inflaciji v trgovinskih partnericah, kar je ob hkratni depreciaciji evra privedlo do rahlega izboljšanja kazalnika cenovne konkurenčnosti.

96 97 98 99 100 101 102 103 104 105 106

jan.17 maj.17 sep.17 jan.18 maj.18 sep.18 jan.19 maj.19 sep.19 jan.20 maj.20 sep.20 jan.21 maj.21 sep.21

Dolgoletno povprečje od vstopa v ERM II do zadnjega podatka = 100

Vir: ECB, preračuni Umar. Opomba: Povečanje kazalnika pomeni apreciacijo evra do košarice valut in s tem pritisk na cenovno konkurenčnost. Ožja skupina prikazuje tečaj evra do valut 37 trg.

partneric, širša pa do 60 (vklj. z Rusijo in Turčijo).

NEER (ožji nabor) REER hicp (ožji nabor) NEER (širši nabor) REER hicp (širši nabor)

(13)

Gospodarska gibanja v Sloveniji

Slika 5: Kratkoročni kazalniki gospodarskih gibanj v Sloveniji

V Sloveniji nekateri gospodarski kazalniki nakazujejo umirjanje rasti v poletnih mesecih; kazalniki gospodarske klime ostajajo na višji ravni kot pred epidemijo. V trgovini in dejavnostih, povezanih s turizmom, so se v poletnih mesecih nadaljevala razmeroma ugodna gibanja, trošenje gospodinjstev se je še pospešilo. Po podatkih o davčnem potrjevanju računov je bila skupna prodaja septembra višja kot v enakem obdobju pred epidemijo. Aktivnost v izvoz usmerjenega dela gospodarstva pa je julija in avgusta ostala na podobnih ravneh kot v drugem četrtletju, ko se je precej povečala. Umirjanje rasti in vidnejša mesečna nihanja predelovalnih dejavnosti in blagovne menjave povezujemo z motnjami dobave surovin v avtomobilski industriji, ob tem pa je v zadnjih mesecih prihajalo do vidnejših mesečnih nihanj aktivnosti predelovalnih dejavnosti in blagovne menjave z državami EU. Tudi nekateri visokofrekvenčni kazalniki kažejo na umirjanje rasti. Promet tovornih vozil po slovenskih avtocestah ostaja primerljiv enakemu obdobju pred epidemijo, v zadnjih mesecih pa se je upočasnila rast porabe elektrike.

To je povezano predvsem z industrijsko porabo, ki ob težavah z dobavo materialov in okrnjeni umirjanju rasti proizvodnjei zaostaja za ravnmi iz leta 2019. Gradbena aktivnost se je julija še znižala, neugodna so bila predvsem gibanja v gradnji nestanovanjskih stavb. Negotovost glede nadaljnjega razvoja epidemije covida-19 in sprejemanja morebitnih zajezitvenih ukrepov (pogoj PCT je začel veljati 15. 9.) je septembra prispevala k poslabšanju vrednosti kazalnika gospodarske klime in zaupanja potrošnikov, ki pa ostajajo na višji ravni kot pred letom in pred epidemijo.

2030 4050 6070 8090 100110 120130 140150 160170 180190 200

jan. 05 jan. 06 jan. 07 jan. 08 jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21

Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: Podatki o realnem storitvenem prihodku so objavljeni od leta 2010 naprej.

Izvoz blaga Ind. proiz. predelovalnih dej.

Vred. opr. del v gradbeništvu Prih. v trgovini na drobno Storitveni prihodek

Slika 6: Poraba elektrike

Septembra je bila poraba elektrike medletno nižja za 2 %, glede na september 2019 pa za 4 %. Ocenjujemo, da je zaostanek povezan z industrijskim delom porabe zaradi težav pri dobavah vhodnih materialov in s tem motnjami v proizvodnji. V naših glavnih trgovinskih partnericah je bila poraba medletno opazno višja na Hrvaškem (5 %), kar povezujemo z boljšo turistično sezono od lanske, višja je bila tudi v Italiji (1 %) in Nemčiji (2 %). V Avstriji in Franciji je bila medletno nižja za 4 oz.

1 %. Glede na september 2019 sta nižjo porabo beležili Avstrija in Italija (obe 3 %), v preostalih partnericah pa je bila približno enaka takratni.

-30-25 -20-15 -1010152025303540-505

mar. 20 apr. 20 maj. 20 jun. 20 jul. 20 avg. 20 sep. 20 okt. 20 nov. 20 dec. 20 jan. 21 feb. 21 mar. 21 apr. 21 maj. 21 jun. 21 jul. 21 avg. 21 sep. 21

Medletna sprememba, v %

Avstrija Francija Hrvaška

Italija Nemčija Slovenija

Vir: ENTSO-E in Bruegel.org.

Opombi: Upoštevana je samo poraba v delovnih dneh v času med 8. in 18. uro. Odstotki so prilagojeni za temperaturne razlike.

(14)

Slika 8: Promet elektronsko cestninjenih vozil na slovenskih avtocestah

Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah je bil septembra medletno večji za 11 %, po prilagoditvi za delovne dneve pa praktično enak kot v septembru pred epidemijo. Ob enakem številu delovnih dni je visoko medletno preseganje lanskega septembrskega prometa še vedno povezano z nizko osnovo, to je manjšim prometom med obema valoma epidemije lani. Glede na september 2019 je bil obseg prometa tovornih vozil za skoraj 6 % večji. K temu je pomembno prispeval delovni dan več, po prilagoditvi za različno število delovnih dni pa je bil letošnji september za okoli 1 % večji kot pred epidemijo. Tudi razmerje prevozov med domačimi in tujimi tovornjaki se ni bistveno spremenilo in ostaja pri 40 : 60.

-60 -40 -20 0 20 40 60 80 100

jan. 20 feb. 20 mar. 20 apr. 20 maj 20 jun. 20 jul. 20 avg. 20 sep. 20 okt. 20 nov. 20 dec. 20 jan. 21 feb. 21 mar. 21 apr. 21 maj. 21 jun. 21 jul. 21 avg. 21 sep. 21

Vir: DARS (posredovana interna poročila), preračun UMAR.

Elektronsko cestninjena vozila Domača Tuja

Slika 9: Davčno potrjevanje računov

Po podatkih o davčnem potrjevanju računov je bila prodaja septembra medletno večja za 9 %, glede na enako obdobje leta 2019 pa za 6 %. Medletna rast se je glede na rast v avgustu upočasnila v drugi polovici meseca, kar je bila zelo verjetno posledica uvedbe pogoja PCT za uporabnike večine storitev oz. dejavnosti. Po visoki rasti v prvi polovici septembra, ki jo je spodbudila tudi napoved zaostritve ukrepov, se je ta v drugi polovici meseca močno upočasnila v trgovini (najbolj v trgovini na drobno), ki predstavlja okoli tri četrtine vse prodaje. Uvedba pogoja PCT je vplivala tudi na zmanjšanje prodaje v nekaterih drugih dejavnostih kot npr. nastanitvenih dejavnostih, strežbi jedi in pijač ter športnih dejavnostih. Kljub temu je medletna rast pri omenjenih storitvah tudi septembra ostala visoka (okoli 25 %), kar pripisujemo povečanemu obisku tujih in domačih turistov in izletnikov (tudi zaradi nizke prodaje oz. osnove lani) ter nadaljevanju unovčevanja bonov. Rast pa se je septembra močno upočasnila v kulturnih in razvedrilnih dejavnostih, še povečal pa se je medletni upad pri nekaterih osebnih storitvah.

-40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40

jan.20 mar.20 maj.20 jul.20 sep.20 nov.20 jan.21 mar.21 maj.21 jul.21 sep.21

Medletno, v %

Vir: FURS, preračuni UMAR.

Slika 7: Poraba elektrike po odjemnih skupinah

Avgusta je bila industrijska poraba elektrike drugi mesec zapored nižja kot v enakem obdobju leta 2019, poraba malega poslovnega odjema pa za letom 2019 zaostaja že od začetka epidemije. Industrijska poraba je bila nižja za 3,4 % (julija za 4,9 %), kar je bilo po naši oceni povezano s težavami pri dobavi materialov in njihovimi cenami ter posledično okrnjeno proizvodnjo.

Poraba malega poslovnega odjema

¹

je bila nižja za 5,3 % (julija za 3,3 %), gospodinjska poraba pa višja za 0,8 %. V primerjavi z lanskim avgustom je bila industrijska poraba elektrike višja za 3,1 %, poraba poslovnega odjema pa za 1,4 %. Gospodinjska poraba je bila nižja za 2,1 %, kar lahko nakazuje, da so se gospodinjstva v večji meri kot lani odločila za odhod na počitnice.

-30 -20 -10 0 10 20 30

jan.20 feb.20 mar.20 apr.20 maj 20 jun.20 jul.20 avg.20 sep.20 okt.20 nov.20 dec.20 jan.21 feb.21 mar.21 apr.21 maj 21 jun.21 jul.21 avg.21

Vir: SODO.

Industrija Gospodinjstva Mali poslovni odjem Skupaj poraba distrib. omrežja

1 V tej odjemni skupini so najbolj pogosta merilna mesta storitvene dejavnosti in trgovine, znotraj te odjemne skupine so tudi skladišča, kmetijska dejavnost, ipd., lahko pa tudi večja, proizvodna podjetja, ki na nekaterih merilnih mestih ne potrebujejo velike priključne moči.

(15)

Slika 11: Slovenski izvozni tržni delež na EU trgu

Rast slovenskega tržnega deleža na trgu EU se je v drugem četrtletju letos prekinila. Po močnem upadu v začetnem obdobju pandemije covida-19 se je v nadaljevanju lanskega leta in prvem četrtletju letos slovenski tržni delež na trgu EU krepil. V drugem četrtletju pa se je glede na predhodnega znižal in medletno ostal na ravni skromnega lanskega drugega četrtletja. K zastoju je največ prispevalo poslabšanje ugodnih izvoznih gibanj pri farmacevtskih izdelkih, ki so lani sicer močno blažili padce izvoza večine drugih skupin blaga. Neugodna ostajajo tudi gibanja tržnega deleža cestnih vozil, ki je ena izmed redkih velikih skupin blaga, kjer slovenski izvoz in uvoz držav EU še nista presegla predepidemičnih ravni (2019). Po drugi strani se letos povečini krepijo izvoz in/

ali tržni deleži strojev in naprav (industrijskih, specialnih, električnih in pogonskih). Letošnja rast izvoza kovin (železo, jeklo, barvne kovine) in kovinskih izdelkov je podprta z močnim povišanjem vrednosti uvoza EU, ki je v veliki meri posledica visoke rasti cen kovin na svetovnih trgih.

Med. in farm.

proiz.

Izd. iz kavčuka

Železo, jeklo

Barvne kovine Kovin. izd.

Pogon. str.,

naprave Spec. stroji

Ind. stroji Elekt. stroji

Cestna vozila Znanstveni, kontrolni inst.

Razni gotovi izd.

Skupaj blago

-15 -10 -5 0 5 10 15 20 25 30 35

Sprememba izvoza Slovenije v EU (1.polletje 2021 glede na povprečje 2019, v %)

Sprememba uvoza EU iz sveta (1.polletje 2021 glede na povprečje leta 2019, v %)

Vir: Eurostat, SURS; preračuni Umar.

Opomba: Sprememba slovenskega tržnega deleža je razlika med spremembo izvoza Slovenije na trg EU in uvoza držav EU iz sveta. Velikost kroga predstavlja delež skupine blaga pred. dej. v skupnem slovenskem izvozu blaga na trg EU;

prikazane so le skupine z vsaj 2-odstotnim deležem .

Slika 10: Blagovna menjava – realno

Blagovna menjava se je avgusta ponovno povečala in opazno presega vrednosti izpred začetka epidemije.

Ob tem je v zadnjih mesecih prihajalo do vidnejših mesečnih nihanj menjave z državami EU, ki so bila po naši oceni povezana predvsem z izvozom vozil. Motnje v dobavnih verigah, predvsem pomanjkanje elektronskih vgradnih komponent, so v zadnjih mesecih namreč močno vplivale na avtomobilsko in z njo povezano industrijo v Sloveniji in naših glavnih partnericah. Sicer se nadaljujejo ugodna gibanja

²

večine glavnih skupin proizvodov (kemični izdelki, stroji in naprave brez vozil, kovine), ki opazno presegajo ravni izpred začetka epidemije. Močneje se v zadnjih mesecih zlasti povečuje izvoz kovin in kovinskih izdelkov, kar poleg količinsko večjega izvoza povezujemo tudi z naraščajočimi cenami surovin na svetovnih trgih. Izvozna pričakovanja so se septembra nekoliko znižala, kar je povezano predvsem z motnjami pri dobavi surovin in daljšimi dobavnimi roki, naročila pa ostajajo precej višja kot normalno. Na strani uvoza ostaja visok predvsem uvoz proizvodov za vmesno potrošnjo.

80 90 100 110 120 130 140 150 160 170 180

Izvoz v države EU Uvoz iz držav EU

2 Podrobni podatki po klasifikaciji SMTK so na voljo do julija 2021.

(16)

Slika 13: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se v zadnjih mesecih ni bistveno spremenila. V primerjavi z enakim obdobjem lani je proizvodnja predelovalnih dejavnosti zabeležila precejšnjo rast, višja pa je bila tudi kot v obdobju pred epidemijo. Najvišja je bila medletna rast v srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah, k čemur je največ prispevala proizvodnja kovinskih izdelkov. Visoka je bila tudi v srednje visoko zahtevnih panogah, ki so ob razmahu epidemije v prvi polovici lanskega leta tudi najbolj upadle. Medletno manjša je bila le proizvodnja visoko tehnološko zahtevnih panog, kjer je bil rezultat nekoliko slabši tudi v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2019.

80 100 120 140 160 180 200 220

jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19 jan.20 jan.21

Desezonirani realni indeks 2010=100

Vir: SURS, preračuni UMAR

Visoko teh. zahtevne Sr. visoko teh. zahtevne Sr. nizko teh. zahtevne Nizko teh. zahtevne Pred. dejavnosti

Slika 12: Storitvena menjava – nominalno

Okrevanje storitvene menjave se je julija nadaljevalo.

S sproščanjem ukrepov za omejitev širjenja epidemije in prehodov meja je k temu pomembno prispevala okrepljena menjava storitev, povezanih s turizmom.

Menjava transportnih storitev se je še povečala, višja je bila tudi menjava nekaterih drugih pomembnejših storitev (gradbene, IKT). Medletno je bila julija storitvena menjava opazno višja, kar gre pripisati zelo nizki lanski aktivnosti, še naprej pa je zaostajala za vrednostmi pred začetkom epidemije, najbolj v segmentu potovanj (za okoli tretjino). V prvih sedmih mesecih je bila tako menjava za okoli desetino nižja kot v enakem obdobju pred epidemijo, kar gre pripisati predvsem za okoli 60 % nižji menjavi na področju turizma. Druge pomembnejše skupine storitev večinoma presegajo primerljive predkrizne ravni.

250 300 350 400 450 500 550 600 650 700 750 800

V mio EUR, desezonirano

Vir: BS, preračuni UMAR.

Izvoz storitev Uvoz storitev

Slika 14: Aktivnost v gradbeništvu

Gradbena aktivnost se je julija znižala. Vrednost opravljenih del se je znižala za 3,9 % in bila tudi za 8 % nižja kot pred letom. Na mesečni ravni aktivnost po posameznih segmentih gradbeništva močno niha. Ob teh nihanjih se aktivnost v gradnji stanovanjskih stavb, inženirskih objektov in specializiranih gradbenih delih zadržuje na ravneh, ki so bile dosežene na začetku leta, močno pa se znižuje v gradnji nestanovanjskih stavb.

Podatki o pogodbah nakazujejo, da se bo relativno nizka aktivnost v gradnji nestanovanjskih stavb nadaljevala, bolje pa kaže predvsem gradnji inženirskih objektov in specializiranim gradbenim delom.

Cene v gradbeništvu so se zaradi naraščanja cen surovin (in pomanjkanja delovne sile) znatno povečale. Implicitni deflator vrednosti opravljenih gradbenih del (ki meri cene v gradbeništvu) je bil julija na ravni 7 %, kar je največ po letu 2005.

40 45 50 55 60 65 70 75 80 85 90

Realni indeks gradbeništva, 2010 = 100

Desezonirani podatki

Trimesečne drseče sredine, desezonirano

(17)

Slika 16: Prihodek v tržnih storitvah

Realni prihodek tržnih storitev se je julija nekoliko znižal, rast pa se je nadaljevala predvsem v storitvah, povezanih s turizmom. Prihodek se je tako z visoko rastjo prenočitev tujih turistov in visoko ravnjo prenočitev domačih turistov, spodbujeno tudi z unovčevanjem lanskih in letošnjih bonov, najbolj (skoraj za četrtino) okrepil v gostinstvu. V drugih poslovnih dejavnostih se je povečal malo manj kot za desetino z močno rastjo v potovalnih agencijah, rast pa se je upočasnjeno nadaljevala v prometu, k čemur je največ prispevala dejavnost skladiščenja. Znižanje pa je bilo prisotno v strokovno-tehničnih dejavnostih zaradi padca pri arhitekturnih storitvah, pa tudi v informacijsko- komunikacijskih storitvah, zlasti v računalniškem delu. V primerjavi z enakim obdobjem leta 2019 je bil prihodek izrazito nižji le še v nekaj dejavnostih, kot so potovalne agencije, zaposlovalne dejavnosti ter dejavnosti, povezane s filmi, video in zvočnimi zapisi.

0 20 40 60 80 100 120 140 160 180

Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: *Z nepremičninami.

Skupaj* Promet in sklad. (H)

Info. in komunik. (J) Strokovno-tehnične (M) Druge poslovne (N) Gostinstvo (I)

Slika 15: Prihodek v trgovini

Prodaja v trgovini se je julija močno zmanjšala v vseh treh glavnih panogah; po predhodnih podatkih pa se je avgusta povečala. Najbolj je upadel prihodek v trgovini na debelo, kjer se je po močni okrepitvi v prvem četrtletju znižal četrti mesec zapored. Nižja je bila tudi prodaja v trgovini z motornimi vozili, kjer je bilo julija prodanih za skoraj tretjino manj novih osebnih avtov kot julija 2020. Zaradi zmanjšanja v trgovini na drobno z neživili je bila nižja tudi prodaja v trgovini na drobno, ki pa edina izmed večjih treh panog ostaja višja kot pred letom in v primerjavi z julijem 2019. Po predhodnih podatkih se je prihodek v trgovini na drobno in z motornimi vozili avgusta povečal.

80 100 120 140 160 180 200 220 240

Desezoniran realni indeks prihodka 2010=100

Skupaj Trg. z mot. vozili

Trg. na debelo Trg. na drobno

.

Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji

v % 2020 VIII 21/VII 21 VIII 21/VIII 20 I-VIII 21/I-VIII 20

Izvoz blaga, realno¹ -0,7 -0,1³ 17,1 16,2

- v EU -7,5 6,2³ 18,2 15,5

Uvoz blaga, realno¹ -2,4 6,2³ 22,1 18,6

- iz EU -8,2 1,5³ 11,5 15,8

Industrijska proizvodnja, realno -5,2 1,0³ 8,3 12,6

- v predelovalnih dejavnostih -5,0 1,2³ 9,8 14,0

v % 2020 VII 21/VI 21 VII 21/VII 20 I-VII 21/I-VII 20

Izvoz storitev, nominalno² -20,3 0,1 18,4⁴ 8,5⁴

Uvoz storitev, nominalno² -14,7 0,6³ 22,3⁴ 9,0⁴

Gradbeništvo – vrednost opravljenih gradbenih del, realno -0,7 -3,9³ -8,0 -3,8

Trgovina – realni prihodek -7,2 -6,5³ -1,3⁴ 9,1⁴

Storitvene dejavnosti (brez trgovine) – realni prihodek -11,0 -1,1³ 11,8⁴ 8,9⁴

Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR.

Opombe: ¹zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR, ²plačilnobilančna statistika, ³desezonirani podatki, ⁴delovnim dnem prilagojeni podatki.

(18)

Slika 17: Izbrani kazalniki potrošnje gospodinjstev

Trošenje gospodinjstev se je v poletnih mesecih pospešilo predvsem v storitvah, povezanih s turizmom, trošenje za trajne dobrine in hrano pa je ostalo na visoki ravni. Gospodinjstva so lani močno povečala število prenočitev v Sloveniji, kar se je ohranilo tudi v letošnji poletni sezoni; na to je vplivala tudi možnost unovčenja lanskih in letošnjih bonov

³

. Poleg tega so se julija medletno za četrtino povečale tudi prenočitve v sosednji Hrvaški, ki so se tako približale vrednostim iz leta 2019. Julija so se povečali tudi njihovi izdatki za potovanja v druge države

⁴

, skupni izdatki pa so za vrednostmi iz leta 2019 še zaostajali za četrtino. Julija in avgusta je bilo medletno znatno večje tudi trošenje za kulturne in razvedrilne storitve, kar je tudi posledica nizke lanske osnove, ter za športne storitve, kjer so izdatki za več kot desetino presegli raven iz enakih mesecev 2019. Izdatki za trajne dobrine, katerih tekoča rast je bila spomladi visoka, so se v poletnih mesecih nekoliko zmanjšali, na kar je pri osebnih avtomobilih po naši oceni vplival tudi podaljšan rok dobave. Septembra se je rast trošenja po podatkih o davčnem potrjevanju računov nadaljevala, vendar se je v drugi polovici meseca ob uvedbi pogoja PCT nekoliko umirila.

20 40 60 80 100 120 140

Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Q1 19 Q1 20 Q1 21

Desezoniran indeks 2010=100

Vir: SURS, preračuni UMAR. Podatek za Q3 2021 pri gostinskem prihodku je vrednost za julij, pri ostalih pa povprečna vrednost za julij in avgust.

Potrošnja gospodinjstev Real. prih. v trg. z neživili Real. prih. v trg. z živili Real. prih. v gostinstvu Prodaja osebnih avtov fiz. osebam

Slika 18: Nepremičnine, 2. četrtletje 2021

Ob največjem prometu v zadnjih štirih letih se je rast povprečne cene stanovanjskih nepremičnin v drugem četrtletju še pospešila. Cene so bile po 4,6-odstotni rasti v povprečju leta 2020 in 7,3 % v prvem četrtletju, v drugem medletno višje za 9,9 %. Visoka rast je bila posledica višjih cen rabljenih stanovanjskih nepremičnin (za več kot desetino), s katerimi se je v drugem četrtletju letos opravilo rekordno število transakcij. Višje so bile tudi cene novih stanovanjskih nepremičnin (4,9 %); promet z njimi pa je bil, z izjemo lanskega drugega četrtletja, najmanjši od leta 2010 (66 od skupno 3993 transakcij).

80 85 90 95 100 105 110 115 120 125

0 25 50 75 100 125 150 175 200 225

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Q1 19 Q1 20 Q1 21 Indeks 2010=100, 4-četrtletne drseče sredine

Indeks 2010=100, 4-četrtletne drseče sredine

Transakcije rabljenih stan. nepremičnin (leva os) Transakcije novih stan. nepremičnin (leva os) Cene rabljenih stan. nepremičnin (desna os) Cene novih stan. nepremičnin (desna os)

Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: Zaradi metodoloških sprememb so podatki za transakcije razpoložljivi od leta 2010

3 Julija in avgusta so doma opravili za več kot 2,7 mio prenočitev, v istih dveh mesecih leta 2020 čez 3 mio, v letu 2019 pa malo manj kot 1,2 mio prenočitev.

4 Skupaj se je uvoz zasebnih potovanj medletno povečal za 22 %,

(19)

Slika 19: Gospodarska klima

Septembra se je vrednost kazalnika gospodarske klime nekoliko poslabšala. Na mesečni ravni se je tokrat opazno znižalo zaupanje v trgovini, najizraziteje so se znižali kazalniki pričakovanih prodajnih cen, prodaje in pričakovanega zaposlovanja. Zaupanje se je nekoliko znižalo tudi v predelovalnih dejavnostih in med potrošniki, ki jih skrbi predvsem prihodnje gospodarsko stanje. V storitvenih dejavnostih in gradbeništvu se je zaupanje nekoliko zvišalo, v gradbeništvu je doseglo najvišjo raven v zadnjih treh letih. Medletno je vrednost večine kazalnikov zaupanja precej višja, razen pri trgovini na drobno, kjer je zaupanje zaradi zajezitvenih ukrepov sicer mesečno močno nihalo. V primerjavi z enakim obdobjem leta 2019 je kazalnik gospodarske klime na podobni ravni.

-60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40

Desezonirana vrednost kazalnika

Gospodarska klima Predelovalne dej.

Trg. na drobno Storitvene dej.

Gradbeništvo Potrošniki

(20)

Slika 20: Število delovno aktivnih oseb

Slika 21: Število registriranih brezposelnih oseb

Zaposlenost je julija ostala na podobni ravni kot v predhodnem mesecu, zaradi učinka osnove pa se je medletna rast okrepila. Število delovno aktivnih je bilo julija medletno višje za 2,3 %, kar je predvsem posledica učinka nizke osnove po močnem zmanjšanju lani spomladi. Medletna rast je bila podobna tako med zaposlenimi (2,2 %) kot samozaposlenimi (2,1 %; lanski upad števila samozaposlenih je bil sicer bistveno manjši kot pri zaposlenih). Najvišja je bila medletna rast v zdravstvu in socialnem varstvu ter gradbeništvu. Julija je bila zaposlenost prvič po izbruhu epidemije medletno višja tudi v gostinstvu. Medletno je bila zaposlenost nižja samo še v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih, ki so jih zajezitveni ukrepi močno prizadeli.

Upadanje števila brezposelnih se je nadaljevalo tudi septembra. Konec septembra je bilo brezposelnih 66.122 oseb, kar je 4,6 % manj kot konec avgusta in 21,1 % manj kot pred letom. Brezposelnih je bilo za 5,3 % manj tudi v primerjavi s koncem septembra leta 2019. V prvih devetih mesecih letos je bil priliv v brezposelnost manjši kot v letu 2019. Odliv iz brezposelnosti se v zadnjih mesecih zmanjšuje, a ostaja večji od priliva, s čimer se nadaljuje upad števila brezposelnih. Med brezposelnimi se je v prvih štirih mesecih povečevalo število dolgotrajno brezposelnih, v zadnjih mesecih pa se je ob velikem povpraševanju po delovni sili njihovo število ponovno nekoliko znižalo. V prvih devetih mesecih letos je bilo dolgotrajno brezposelnih povprečno 41.206 oseb, kar je za 9,5 % več kot v enakem obdobju lani in za 7,1 % več kot leta 2019. Med dolgotrajno brezposelnimi je nekoliko več kot polovica takšnih, ki so brezposelni več kot dve leti.

740 760 780 800 820 840 860 880 900

jan. 06 jan. 07 jan. 08 jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21

Število delovno aktivnih po SRDAP, v 1.000, desezonirano

0 20 40 60 80 100 120 140

Število registriranih brezposelnih, v 1.000

Vir: ZRSZ.

Vsi brezposelni Dolgotrajno brezposelni

Slika 22: Povprečna bruto plača na zaposlenega

Julija je medletna rast plač ostala visoka (7,1 %). V javnem sektorju je bila 9,3-odstotna in je bila še nekoliko višja kot junija. V obeh mesecih je bila medletna rast plač nižja kot v predhodnih, ko je bila pod vplivom z epidemijo povezanih izplačil dodatkov

⁵

. V prvih sedmih mesecih je bila tako medletna rast 12,3-odstotna. V zasebnem sektorju je bila povprečna plača v prvih sedmih mesecih medletno višja za 5,5 %, na kar so vplivali pomanjkanje delovne sile, dvig minimalne plače v začetku leta in metodologija izračuna plač v povezavi z interventnimi ukrepi za ohranjanje delovnih mest.

-4 -2 0 2 4 6 8 10 12 14 16 18

Medletna rast, 3-mes. drseča sredina

Zasebni sektor Javni sektor Skupaj

5 Izplačevanje večine dodatkov je prenehalo sredi junija.

(21)

Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela

v % 2020 VII 21/VI 21 VII 21/VII 20 I-VII 21/I-VII 20

Delovno aktivni² -0,6 0,2¹ 2,2 0,4

Povprečna nominalna bruto plača 5,8 0,3¹ 7,1 8,1

zasebni sektor 4,4 0,3¹ 6,1 5,5

javni sektor 7,8 0,1¹ 9,3 12,3

v tem sektor država 9,9 -0,2¹ 10,6 14,5

v tem javne družbe 1,9 0,1¹ 5,4 5,2

2020 VII 20 VI 21 VII 21

Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 8,7 9,3 7,6 7,4

v % 2020 IX 21/VII 21 IX 21/IX 20 I-IX 21/I-IX 20

Registrirani brezposelni 14,6 -4,6 -21,1 -9,3

Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opombi: ¹ desezonirani podatki,² zaposleni, samozaposleni in kmetje po SRDAP.

(22)

Tabela 4: Rast cen življenjskih potrebščin, v %

XII 20/XII 19 X 20-IX 21/X 19-IX 20 IX 21/VIII 21 IX 21/IX 20 I-IX 21/I-IX 20

Skupaj -1,1 0,7 -0,1 2,4 1,2

Hrana 1,1 -0,2 0,8 -0,4 -0,9

Goriva in energija -9,9 3,1 1,0 13,5 8,1

Storitve 0,2 0,2 -1,7 1,2 0,0

Ostalo¹ -0,5 0,8 0,6 1,6 1,2

Osnovna inflacija - brez hrane in energije -0,1 0,5 -0,4 1,5 0,6

Osnovna inflacija - odrezano povprečje² -0,4 0,7 0,3 1,8 0,9

Opomba: ¹ Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak itd. ²Pristop z izključitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v vsakem mesecu.

Slika 23: Cene življenjskih potrebščin

Slika 24: Cene industrijskih proizvodov domačih proizvajalcev

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se zadnje mesece pod vplivom visoke rasti cen energentov in drugih surovin ter okrepljene rasti cen s turizmom povezanih storitev postopno krepi, septembra je znašala 2,4 %. Polovico rasti so prispevale višje cene naftnih derivatov, ki so bile medletno višje že za skoraj 30 %, v bistveno manjši meri pa so se povišale cene drugih energentov,

⁶

ki na mednarodnih trgih prav tako beležijo visoke stopnje rasti. Še naprej se, pod vplivom rasti cen surovin in ozkih grl v dobavnih verigah, postopoma krepi medletna rast cen trajnega blaga, ki je bila z 2,9 % najvišja v zadnjih desetih letih. Cene poltrajnega blaga zaradi drugačnih sezonskih gibanj v skupini obleke in obutve nihajo in so bile po rasti v zadnjih petih mesecih tokrat medletno nižje za 0,6 %. Še naprej se postopoma krepi tudi rast cen storitev (medletno 1,2 %), k čemur največ prispeva višja medletna rast cen v skupini restavracije in hoteli (5,2 %); na to po naši oceni vpliva tudi povečano povpraševanje in visoka rast števila prenočitev tujih turistov, pa tudi ponudbeni dejavniki (pomanjkanje delavcev v dejavnosti). Cene hrane za primerljivo lansko ravnjo še zaostajajo, a iz meseca v mesec manj.

⁷

Medletna rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se je avgusta nadalje okrepila in je znašala 7,7 %. Cene proizvajalcev na domačem in tujih trgih beležijo visoke stopnje rasti. K skupni rasti v največji meri prispevata nadaljnji rasti cen v skupini surovin, ki so bile medletno višje za 12 % in proizvodov za investicije, ki so bile višje za 7,5 %. Avgusta pa se je ob okrepljeni rasti na tujih trgih (medletno skoraj 65 %) precej okrepila tudi medletna rast cen energentov (na 8,3 %), vendar je bil njihov prispevek k skupni rasti zaradi nizkega deleža razmeroma skromen. Medletna rast cen blaga za široko porabo je bila še naprej umirjena in že tretji mesec zapored okrog 1 %. V zadnjih dveh mesecih medletno nekoliko hitreje kot v preteklosti naraščajo cene netrajnega blaga za široko porabo (1,3 %), rast cen trajnega blaga za široko porabo pa se je nekoliko upočasnila (na 0,2 %).

-2 -1 0 1 2 3 4

Medletna inflacija, v %

Vir: SURS, Eurostat.

Slovenija Evrsko območje

-4 -2 0 2 4 6 8 10

Medletna rast, v %,

Vir: SURS.

Domači trg Tuji trg

6 Cene električne energije so bile medletno za 0,7% nižje, cene zemeljskega plina pa za 3,9 % višje.

7 Poleg tekoče rasti je to v določeni meri tudi posledica višje osnove iz primerljivega obdobja v preteklem letu.

(23)

Finančni trgi

Tabela 5: Kazalniki finančnih trgov

Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in vloge prebivalstva ter države

Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v %

31. VIII 20 31. XII 20 31. VIII 21 31. VIII 21/31. VII 21 31. VIII 21/31. VIII 20

Krediti skupaj 23.058,3 22.860,9 23.297,7 0,1 1,0

Krediti podjetjem in NFI 10.551,6 10.307,0 10.530,1 -0,6 -0,2

Krediti državi 1.580,5 1.556,8 1.468,3 0,5 -7,1

Krediti gospodinjstvom 10.926,2 10.997,0 11.299,4 0,7 3,4

Potrošniški 2.781,0 2.706,5 2.626,9 -0,3 -5,5

Stanovanjski 6.722,7 6.862,1 7.238,3 0,8 7,7

Ostalo 1.422,4 1.428,4 1.434,2 2,0 0,8

Bančne vloge gospodinjstev skupaj 22.106,0 22.915,7 24.302,2 -0,1 9,9

Čez noč 18.037,6 18.975,7 20.792,9 0,2 15,3

Vezane 4.068,4 3.939,9 3.509,3 -1,9 -13,7

Bančne vloge centralne države skupaj 560,3 595,3 514,0 2,3 -8,3

Vloge nefinančnih družb skupaj 7.525,9 8.053,5 8.441,1 2,5 12,2

Vir: Bilten BS, preračuni UMAR. Opomba: NFI – nedenarne finančne institucije.

Slika 25: Delež nedonosnih terjatev v slovenskem bančnem sistemu

Medletna rast obsega posojil domačim nebančnim sektorjem se je avgusta nekoliko okrepila, a je še vedno razmeroma skromna (1 %). Naraščajo predvsem posojila gospodinjstvom, ki se v največji meri zadolžujejo v obliki stanovanjskih posojil, ki so bila ob nizkih obrestnih merah na medletni ravni višja za 7,7 %. Gospodinjstva še naprej odplačujejo potrošniška posojila. Njihovo zniževanje pa se od začetka letošnjega leta postopoma upočasnjuje, kar je posledica manjšega razdolževanja, saj novo kreditiranje ostaja skromno. Posojila podjetjem in NFI so na medletni ravni ostala nižja (-0,2 %), a manj kot v predhodnih mesecih.

Uvedba ležarin po naši oceni ni bistveno vplivala na rast depozitov gospodinjstev. Ta se je od uvedbe ležarin sicer nekoliko upočasnila (na 9,9 %), kar pa je po naši oceni v veliki meri posledica visoke osnove, ko so se v primerljivem obdobju lani zaradi ostrejših omejitvenih ukrepov in manjšega trošenja gospodinjstev depoziti izraziteje povečali. Delež nedonosnih terjatev

⁸

je bil julija 1,3%.

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9

jan. 19 mar. 19 maj. 19 jul. 19 sep. 19 nov. 19 jan. 20 mar. 20 maj. 20 jul. 20 sep. 20 nov. 20 jan. 21 mar. 21 maj. 21 jul. 21

V%

Vir: BS.

Podjetja Gospodinjstva

Tujci Skupaj

8 Definicija EBA, ki poleg terjatev z zamudo nad 90 dni upošteva tudi terjatve z majhno verjetnostjo plačila.

Slika 26: Obveznica, 3. četrtletje 2021

Razmere na obvezniških trgih držav članic evrskega območja so bile tudi v tretjem četrtletju ugodne. Konec septembra se je ECB odločila, da bo nekoliko upočasnila nakupe vrednostnih papirjev v okviru programa PEPP.

To je ob pričakovanju vlagateljev glede višje rasti cen vplivalo na rast donosnost do dospetja, ki je bila tako konec septembra na podobni ravni kot v mesecih pred izbruhom epidemije. Donosnost do dospetja slovenske obveznice je bila v tretjem četrtletju -0,02 %. Razmik do nemške obveznice pa je s 35 b. t. ostal približno na ravni iz preteklega četrtletja.

-2 -1 0 1 2 3 4 5 6 7 8

jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19 jan.20 jan.21

Donosnost do dospetja v %

Vir: Bloomberg.

Avstrija Irska Italija

Nemčija Portugalska Slovenija

(24)

Tabela 6: Plačilna bilanca

I-VII 2021, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo Saldo, I-VII 2020

Tekoči račun 25.848,3 24.301,5 1.546,8 1.871,8

Blago 19.883,5 19.023,2 860,3 1.480,2

Storitve 4.190,4 3.015,3 1.175,1 1.096,7

Primarni dohodki 970,6 1.354,1 -383,5 -389,2

Sekundarni dohodki 803,8 908,9 -105,1 -315,9

Kapitalski račun 1.930,8 1.762,2 168,6 -86,1

Finančni račun 3.501,7 4.476,8 975,1 1.497,8

Neposredne naložbe 1.141,1 388,7 -752,4 -240,6

Naložbe v vrednostne papirje -275,8 504,5 780,3 -3.612,1

Ostale naložbe 2.636,5 3.561,5 925,0 5.233,5

Statistična napaka -740,3 0,0 -740,3 -287,9

Vir: BS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal IMF. Na tekočem in kapitalskem računu prilivi pomenijo prejemke, odlivi pa izdatke; saldo je razlika med prilivi in odlivi. Na finančnem računu odlivi pomenijo imetja, prilivi pa obveznosti do tujine; saldo je razlika med odlivi in prilivi. Za vse plačilnobilančne prilive in odlive se povečanje izkazuje s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom.

Slika 27: Tekoči račun plačilne bilance

Presežek tekočega računa je julija ostal visok. V zadnjih dvanajstih mesecih je znašal 3,1 mrd EUR (6,5

% ocenjenega BDP). V primerjavi z enakim obdobjem pred letom je k višjemu presežku pomembno prispeval nižji primanjkljaj primarnih dohodkov, zaradi manjših neto plačil obresti na zunanji dolg in manjših neto plačil dohodkov od lastniškega kapitala. Tudi primanjkljaj sekundarnih dohodkov je bil nižji, in sicer zaradi več prejetih sredstev državnega sektorja iz Evropskega socialnega sklada. Kljub okrevanju storitvene menjave je storitveni presežek medletno še vedno nižji, predvsem zaradi manjšega presežka pri potovanjih. Znižal pa se je blagovni presežek, kar je povezano

⁹

z višjimi cenami energentov in ostalih primarnih surovin, ki najbolj vplivajo na rast uvoznih cen. Izvozne cene so bile (v zadnjih dvanajstih mesecih) medletno višje za 0,9 %, uvozne pa za 2 %, pogoji menjave so se tako poslabšali za 1,1 %.

-2000 -1000 0 1000 2000 3000 4000 5000

12-mesečne kumulative, v mio EUR

Vir: BS, preračuni UMAR.

Blagovna menjava Storitvena menjava Primarni dohodki Sekundarni dohodki Tekoči račun

9 V zadnjih treh mesecih je bila tudi medletna realna rast uvoza opazno višja od rasti izvoza (plačilnobilančna statistika, preračuni UMAR).

(25)

Javne finance

Slika 28: Ukrepi za blaženje posledic epidemije covid-19

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja

¹⁰

je bil do avgusta letos zaradi izrazitega povišanja prihodkov in umiritve rasti odhodkov nekoliko nižji kot v enakem obdobju lani.

Povečanje prihodkov je odraz več dejavnikov: okrevanja gospodarske aktivnosti, bistveno manjšega obsega odobrenih odlogov in obročnega odplačevanja davčnih obveznosti kot lani, kar je sicer omogočala interventna zakonodaja v času epidemije, ter nekaterih enkratnih prihodkov (prodaja koncesij za radijske frekvence, operacije zakladnice v povezavi z zadolževanjem).

Rast prihodkov iz dohodnine in socialnih prispevkov je visoka tudi zaradi visoke rasti plač v povezavi z dodatki k plačam za delo v rizičnih razmerah v času epidemije.

Rast odhodkov, kljub umiritvi, tudi letos ostaja visoka.

Izhaja pretežno iz rasti transferjev za posameznike in gospodinjstva ter plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju, kjer se je v primerjavi z enakim obdobjem lani še okrepila, kar je povezano z ukrepi za blaženje posledic covid-19. Struktura teh ukrepov je drugačna kot lani, izplačan znesek izdatkov iz državnega proračuna v osmih mesecih (2,35 mrd EUR) pa že presega izplačanega v celem lanskem letu (2,02 mrd EUR). Letos so se izrazito okrepili tudi odhodki za investicije, ki so lani v tem času upadli.

0 250 500 750

Plačilo soc. prisp. za zaposlene na čakanju Plačilo prisp. za PIZ zaposlenim, ki so delali Bolniška nadomestila za zaposlene Povračilo izpada opravljanja zdravstv. dej.

Minimalna plača Zagotavljanje sredstev ZZZS Ukrepi pri vzgoji, izobraž., športu in kulturi Subvenc. skrajšanega delovnega časa Solidar. dodatki različnim skupinam Krizni dodatek Izplačila turističnih bonov Ostali odhodki državnega proračuna Obvladovanje epid. (zaščitna oprema ipd.) Temeljni doh.,soc. prispevki s.p. in ostalim Povračilo fiksnih stroškov Nadomestilo za čakanje na delo,…

Dodatki zaposlenim

v mio EUR jan.-avg. 2021 2020

Vir: Ministrstvo za finance.

10 Konsolidirana bilanca javnega financiranja po denarnem toku.

Tabela 7: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki po denarnem toku

Kategorija

I-VIII 2020 I-VIII 2021

Kategorija

I-VIII 2020 I-VIII 2021 Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl.

rast, %

SKUPAJ PRIHODKI 12.006,2 -3,8 13.750,6 14,5 SKUPAJ ODHODKI 14.252,4 15,1 15.821,9 11,0

Davčni prihodki¹ 5.928,2 -10,3 6.951,4 17,3 Plače in drugi stroški dela² 3.360,9 12,4 4.043,6 20,3

Dohodnina 1.549,1 -4,0 1.827,8 18,0 Izdatki za blago in storitve 1.786,8 3,7 2.024,1 13,3

Davek od dohod. pravnih oseb 481,9 -31,5 786,6 63,2 Plačila obresti 610,5 -3,2 563,9 -7,6

Davki na nepremičnine 125,5 -1,6 146,0 16,3 Rezerve 111,7 -14,5 147,1 31,7

Davek na dodano vrednost 2.226,2 -11,4 2.623,6 17,9 Tekoči transferi posam. in gospodinj. 5.517,8 12,0 6.321,3 14,6

Trošarine 872,6 -13,5 937,9 7,5 Ostali tekoči transferi 1.827,2 105,8 1.450,2 -20,6

Prispevki za soc. varnost 4.752,5 3,1 5.233,4 10,1 Izdatki za investicije 699,4 -1,5 880,8 25,9

Nedavčni prihodki 787,3 3,5 917,2 16,5 Plačila v proračun EU 338,2 -12,4 391,0 15,6

Prejeta sredstva iz EU 403,2 -0,8 456,3 13,2 JAVNOFINANČNI SALDO -2.246,3 -2.071,3

Ostalo 134,9 50,8 192,4 42,6 PRIMARNI SALDO -1.647,7 -1.510,6

Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR.

Opombi: ¹Med davčne prihodke niso všteti socialni prispevki, kot to velja v konsolidirani bilanci javnega financiranja. ²Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca.

(26)

Slika 29: Prejeta sredstva iz proračuna EU

Neto položaj državnega proračuna do proračuna EU je bil v prvih osmih mesecih letos pozitiven (62,5 mio EUR). Slovenija je v tem obdobju iz proračuna EU prejela 453,5 mio EUR (28 % v proračunu načrtovanih prihodkov za 2021), vplačala pa 391 mio EUR (69,2 % načrtovanih vplačil). Največji delež v prihodkih so imela sredstva iz strukturnih skladov

¹¹

(44,5 % vseh povračil v državni proračun), ter sredstva Skupne kmetijske in ribiške politike (40,7 %). Delež sredstev iz Kohezijskega sklada je znašal 12,5 %, povrnjenih pa je bilo le nekoliko nad 20 % sredstev od načrtovanih. Po podatkih SVRK je Slovenija do konca junija 2021 počrpala šele 58 % razpoložljivih sredstev iz finančne perspektive 2014-2020

¹²

. Po oceni SVRK

¹³

so med razlogi za precej počasno črpanje evropskih sredstev, poleg epidemije covida-19

¹⁴

, ki je najbolj prizadela izvedbo projektov financiranih iz ESRR in ESS, težave pri pripravi infrastrukturnih projektov ter zagotavljanju lastnih virov občin in ostalih upravičencev.

0 100 200 300 400 500 600 700 800

Ostala prejeta sredstva Prejeta sred. iz

centraliz.…

Kohezijski sklad Strukturni skladi Skupna kmetijska

politika

V mio EUR

Skupaj prejeta sredstva (januar-avgust 2020) Pričakovana povračila v proračun 2021 Skupaj prejeta sredstva (januar-avgust 2021)

Vir: MF.

11 Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS).

12 Od začetka izvajanje VFO 2014-2020 do konca junija 2021 je iz ESRR bilo počrpano 53 % iz ESS 74 % in iz KS 53 % razpoložljivih sredstev.

13 Poročilo o razpoložljivih sredstvih evropske kohezijske politike 2014- 2020 na dan 30. 06. 2021”, tabela 2:Stanje izvajanja EKP po prednostnih oseh na presečni datum 30. 06. 2021 brez React EU.

14 Zaradi epidemije COVID-19 se je upočasnilo izvajanje projektov vezanih na človeške vire, po drugi strani pa je del sredstev bil prerazporejen za potrebe zdravstva in ohranitve delovnih mest.

(27)

sta tistična priloga

(28)

(29)

Pomembnejši kazalci 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 Jesenska napoved 2021

Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) 2.2 3.2 4.8 4.4 3.3 -4.2 6.1 4.7 3.3

BDP v mio EUR (tekoče cene) 38,853 40,443 43,011 45,864 48,397 46,918 50,364 53,352 56,136

BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene) 18,830 19,589 20,820 22,136 23,167 22,312 23,897 25,259 26,496

BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)¹ 83 84 86 87 89 89

Stopnja brezposelnosti, registrirana 12.3 11.2 9.5 8.2 7.7 8.7 7.7 6.9 6.6

Stopnja brezposelnosti, anketna 9.0 8.0 6.6 5.1 4.5 5.0 4.7 4.3 4.2

Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 0.9 1.3 1.8 1.2 0.8 -3.7 5.3 3.1 2.1

Inflacija², povprečje leta -0.5 -0.1 1.4 1.7 1.6 -0.1 1.4 2.0 1.9

Inflacija², konec leta -0.4 0.5 1.7 1.4 1.8 -1.1 2.5 1.9 2.0

MENJAVA S TUJINO

Izvoz proizvodov in storitev (realne stopnje rasti, v %) 4.7 6.2 11.1 6.2 4.5 -8.7 10.9 8.2 5.6

Izvoz proizvodov 5.3 5.7 11.0 5.7 4.5 -5.5 11.4 6.6 4.8

Izvoz storitev 2.4 8.0 11.2 7.7 4.6 -20.5 8.8 15.2 9.0

Uvoz proizvod in storitev (realne stopnje rasti, v %) 4.3 6.3 10.7 7.1 4.7 -9.6 12.6 8.8 5.8

Uvoz proizvodov 5.1 6.6 10.7 7.4 5.0 -8.6 13.4 8.2 5.6

Uvoz storitev 0.1 4.7 10.5 5.4 3.0 -14.9 8.4 12.3 7.3

Saldo tekočega računa plačilne bilance³, v mio EUR 1,483 1,932 2,674 2,731 2,898 3,462 2,337 2,138 2,116

- delež v primerjavi z BDP, v % 3.8 4.8 6.2 6.0 6.0 7.4 4.6 4.0 3.8

Bruto zunanji dolg, v mio EUR 46,171 44,325 43,231 42,148 43,796 48,252 50,821*

- delež v primerjavi z BDP, v % 118.8 109.6 100.5 91.9 90.5 102.8

Razmerje USD za 1 EUR 1.110 1.107 1.129 1.181 1.120 1.141 1.193 1.180 1.180

DOMAČE POVPRAŠEVANJE

Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2.0 4.4 1.9 3.6 4.8 -6.6 5.6 6.0 3.1

- delež v BDP, v % 54.0 54.0 52.5 52.0 52.4 50.2 50.1 51.1 51.0

Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2.3 2.4 0.4 3.0 2.0 4.2 1.8 1.5 1.0

- delež v BDP, v % 18.8 19.0 18.5 18.3 18.3 20.6 20.5 19.4 19.1

Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) -1.2 -3.6 10.2 9.7 5.5 -8.2 10.0 8.0 6.0

- delež v BDP, v % 18.7 17.4 18.3 19.3 19.6 18.9 20.0 20.8 21.4

Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat, preračuni in napovedi UMAR (Jesenska napoved, september 2021).

Opombe: ¹Merjeno v standardih kupne moči (PPS); ²Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; ³ Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B., uvoz F-O.B.); z izračunom realnih stopenj rasti je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih. * konec julija 2021.

(30)

Proizvodnja 2018 2019 2020 2019 2020 2021 2019 2019 2020 2021

Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9

INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v %

Industrija B+C+D 5,1 3,1 -5,2 4,4 4,1 1,6 -1,6 -17,5 -2,9 1,4 3,7 26,7 -1,7 5,0 2,3 -1,1 4,1 -2,9 4,2 -5,6 -27,3 -19,0 -5,4 -5,9 -2,6 0,0 -1,4 2,1 4,0 -2,2 -2,0 15,1 35,4 26,6 19,7 6,1 - -

B Rudarstvo -0,9 -3,4 -2,1 -1,6 -10,9 -7,6 -13,7 -9,2 8,5 7,6 0,1 -2,7 -15,1 -9,5 -10,2 -2,2 -9,6 -15,3 -15,8 -10,8 -12,2 -13,5 -1,1 3,3 -3,3 25,3 -4,6 26,3 4,5 -14,7 4,8 7,4 -20,7 -3,4 15,9 -16,5 - -

C Predelovalne dejavnosti 5,7 3,5 -5,0 4,5 4,9 2,3 -0,3 -17,9 -2,7 1,6 4,3 29,4 -1,2 5,9 3,3 -0,4 4,5 -1,2 6,2 -5,3 -28,7 -19,3 -4,9 -5,7 -2,3 -0,1 -1,4 2,1 4,7 -1,6 -2,2 16,3 39,5 29,4 21,4 7,6 - -

D Oskrba z elektriko, plinom, paro -0,3 -0,8 -9,1 3,6 -2,0 -4,7 -13,9 -13,1 -6,8 -2,1 -2,4 1,3 -3,8 -3,1 -7,3 -8,8 2,0 -17,6 -14,2 -9,3 -11,0 -15,6 -12,6 -9,8 -6,8 -3,8 -1,2 -1,0 -3,9 -7,5 -0,4 1,2 4,4 1,1 -1,5 -9,5 - -

GRADBENIŠTVO², medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v %

Gradbeništvo skupaj 20,0 3,4 -0,7 8,4 -5,9 -2,2 1,9 -13,4 2,7 6,1 -8,2 1,9 -5,1 -8,6 -3,4 -6,0 4,9 5,2 1,7 -0,5 -9,1 -14,8 -15,9 -0,2 1,1 7,1 0,3 17,3 -0,8 -8,7 -14,0 -2,8 1,9 -3,9 7,8 -8,0 - -

Stavbe 17,2 -0,1 -0,6 -17,5 0,1 -7,2 -26,3 -0,9 2,8 23,9 35,3 35,9 3,7 -1,8 -14,6 -8,9 4,8 11,9 -55,3 -15,5 3,7 5,6 -10,6 3,1 -7,8 13,4 14,7 41,1 18,6 10,1 52,1 50,4 40,8 27,2 40,3 27,0 - -

Gradbeni inženirski objekti 17,6 4,4 2,7 8,8 -1,6 -2,6 5,8 -9,1 4,8 9,6 4,2 12,6 -11,1 -1,7 2,8 -10,5 2,5 12,0 17,9 -7,2 -1,0 -9,2 -15,7 -6,5 11,5 10,2 0,0 26,7 -1,0 0,8 -10,0 20,4 1,7 3,3 33,4 7,8 - -

TRŽNE STORITVE, medletna realna rast v %

Storitve skupaj 7,4 2,2 -11,0 2,6 3,2 -0,9 -5,4 -22,5 -6,7 -9,2 -3,4 22,5 1,2 1,8 -1,1 -2,2 0,5 -0,8 2,0 -16,0 -30,1 -24,6 -13,2 -7,8 -8,6 -3,8 -10,5 -8,0 -9,0 -15,8 -7,1 13,6 28,3 22,8 17,9 10,6 - -

Promet in skladiščenje 7,0 3,2 -8,0 5,9 4,3 -2,8 -5,3 -21,2 -6,7 1,7 5,7 28,5 2,2 -0,7 -2,0 -4,6 -1,9 -2,7 0,3 -12,7 -27,2 -23,6 -13,0 -11,3 -10,6 1,6 -6,6 4,0 8,8 -8,9 0,9 25,4 40,3 26,9 20,4 14,1 - -

Informacijske in

komunikacijske dejavnosti 6,0 1,0 -0,2 2,8 -0,8 0,5 3,3 -7,1 2,4 0,6 2,1 11,7 0,1 -1,1 -3,1 -1,0 4,7 3,1 8,2 -0,6 -8,8 -10,6 -2,0 0,8 -1,7 7,8 3,7 0,3 -1,5 -4,4 5,4 5,6 11,5 13,6 10,0 2,5 - -

Strokovne, znanstvene in

tehnične dejavnosti 13,0 5,8 -3,0 1,4 11,3 3,2 -0,2 -11,4 -0,2 -0,5 8,3 23,1 5,9 10,6 4,7 2,6 2,6 1,0 8,7 -8,5 -22,1 -11,3 -0,8 4,2 -2,5 -2,4 -4,3 0,4 1,9 -0,3 1,4 23,0 32,4 24,7 14,6 -4,6 - -

Druge raznovrstne poslovne

dejavnosti 9,1 -5,9 -24,1 -3,8 -6,9 -8,8 -17,1 -33,7 -23,2 -21,7 -7,9 14,8 -9,0 -6,3 -9,2 -10,6 -6,5 -9,8 -11,1 -29,1 -38,2 -37,0 -25,8 -24,3 -21,2 -23,9 -25,5 -17,5 -21,9 -16,1 -14,8 9,1 15,2 15,0 14,2 20,8 - -

TRGOVINA, medletna rast realnega prihodka v %

Trgovina skupaj 8,1 4,3 -7,2 5,2 4,5 -1,5 -4,1 -13,5 -3,0 -7,9 3,7 17,9 0,6 5,2 -1,1 -2,9 -0,4 0,0 2,3 -13,5 -27,4 -12,8 0,0 -1,6 -5,3 -2,4 -7,1 -9,4 -7,1 -12,1 -3,6 27,9 33,6 16,1 7,7 -2,3 - -

Trgovina na drobno 4,6 3,4 -8,9 6,7 4,1 -4,7 -5,3 -11,9 -6,3 -12,0 3,5 17,2 2,9 1,8 -5,0 -3,8 -5,3 -1,7 0,6 -14,2 -22,3 -9,9 -3,2 -4,0 -8,1 -6,9 -10,5 -15,2 -10,4 -14,1 -1,2 27,9 22,9 15,3 14,3 8,2 - -

Trgovina z motornimi vozili in

popravila motornih vozil 11,6 3,8 -13,9 2,7 0,0 3,6 -13,7 -25,9 3,8 -16,7 8,9 24,3 -10,4 10,7 3,9 0,9 6,4 2,9 0,5 -39,4 -59,8 -22,9 7,1 9,6 1,8 -0,7 -7,8 -19,7 -23,3 -19,2 -10,0 74,9 113,7 16,1 -5,1 -19,2 - -

Trgovina na debelo in posredništvo

pri prodaji 9,3 5,2 -3,4 5,1 6,5 -0,7 0,6 -9,6 -2,8 -1,7 2,2 16,2 2,5 6,1 0,1 -3,6 1,4 0,3 4,2 -2,2 -17,7 -10,4 -0,5 -3,7 -5,2 0,2 -4,5 -1,4 1,0 -7,8 -2,8 16,0 24,9 16,8 8,4 -3,2 - -

TURIZEM, medletna rast v %

Skupaj, prenočitve 10,5 0,5 -41,7 4,4 -0,1 -5,6 -24,0 -82,9 -13,5 -72,8 -86,3 118,6 1,2 -4,0 0,0 -7,8 -10,4 1,8 -2,5 -69,9 -98,8 -96,5 -63,3 -18,6 -14,3 -2,9 -49,4 -87,9 -91,1 -91,9 -89,4 -58,2 787,2 706,9 66,6 10,0 18,9 -

Domači gostje, prenočitve -0,1 -2,5 32,8 -3,8 -5,1 -4,1 -23,9 -56,3 172,1 -42,8 -82,4 126,7 -2,7 -5,2 2,4 -7,4 -7,8 3,2 -9,0 -65,0 -99,6 -91,9 -4,0 154,4 163,8 217,7 24,6 -81,1 -86,1 -86,9 -87,7 -54,3 6626,2 762,7 71,1 -11,9 -14,5 - Tuji gostje, prenočitve 15,4 1,7 -70,5 7,5 1,4 -6,3 -24,1 -92,1 -65,7 -88,4 -89,0 103,3 2,3 -3,7 -1,0 -8,0 -11,8 1,0 3,7 -73,2 -98,5 -98,3 -83,7 -66,3 -64,2 -67,8 -82,4 -92,0 -93,9 -94,7 -90,9 -61,6 262,1 611,2 57,6 55,7 87,9 -

Nominalni prihodek v gostinstvu 7,1 7,6 -37,1 7,5 6,8 6,7 -15,4 -59,4 -12,9 -62,5 -60,0 48,9 7,2 6,8 9,7 5,7 4,5 7,9 6,7 -55,4 -85,4 -60,8 -36,6 -13,6 -12,7 -12,4 -43,8 -70,6 -74,8 -71,8 -66,2 -21,6 171,4 49,2 25,5 15,8 -

KMETIJSTVO

Odkup pridelkov, v mio EUR 524,8 553,7 537,7 127,0 145,6 162,6 120,2 123,6 145,6 148,3 119,9 134,7 42,1 51,3 56,9 50,0 55,7 40,4 37,8 42,0 41,2 41,3 41,1 50,5 41,8 51,2 56,1 47,7 44,4 38,0 37,2 44,8 42,6 46,7 45,5 56,2 - -

POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika*)

Kazalnik gospodarske klime 11,0 6,0 -11,8 6,3 5,3 3,3 1,8 -30,6 -8,9 -9,4 -3,6 4,4 5,3 4,6 4,0 2,6 3,3 4,5 4,9 -3,9 -37,5 -31,1 -23,3 -16,9 -5,9 -3,8 -6,1 -12,7 -9,3 -6,6 -3,2 -0,9 -0,5 5,8 7,8 5,6 6,4 4,7

Kazalnik zaupanja

v predelovalnih dejavnostih 8 0 -9 0 0 -2 -3 -28 -4 0 7 11 0 -1 -2 -3 -2 -1 1 -9 -38 -26 -20 -11 -1 1 1 -1 1 5 5 10 9 12 11 10 10 7

v gradbeništvu 22 11 -5 12 9 7 7 -23 -4 -1 9 18 9 9 5 8 7 9 7 5 -28 -28 -13 -7 -4 -2 0 -4 2 4 9 14 16 20 18 17 18 22

v storitvenih dejavnostih 24 21 -10 21 20 20 15 -34 -10 -11 -3 8 19 19 20 20 19 19 18 8 -38 -37 -28 -23 -5 -1 -3 -17 -12 -7 -2 -1 -1 9 16 12 14 15

v trgovini na drobno 14 19 1 20 21 13 18 -18 12 -7 -17 17 24 20 18 5 17 17 30 6 -29 -21 -5 8 13 15 0 -11 -11 -22 -17 -11 6 18 27 16 21 8

potrošnikov -7 -10 -26 -8 -10 -14 -14 -35 -24 -30 -24 -20 -10 -11 -13 -14 -14 -11 -13 -17 -39 -35 -30 -27 -22 -24 -29 -33 -29 -29 -21 -23 -25 -18 -17 -18 -20 -21

Vir: SURS.

Opombe: ¹Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; ²V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; * desezonirani podatki SURS; .