UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Specialna in rehabilitacijska pedagogika,
posebne razvojne in učne težave
Uršula Bukovec
SAMOSTOJNOST OSEB Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU PRI PRIPRAVI JEDI PO RECEPTU
Magistrsko delo
Ljubljana, 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Specialna in rehabilitacijska pedagogika,
posebne razvojne in učne težave
Uršula Bukovec
SAMOSTOJNOST OSEB Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU PRI PRIPRAVI JEDI PO RECEPTU
INDEPENDENCE OF PEOPLE WITH INTELLECTUAL DISABILITIES IN THE PREPARATION OF MEALS BY RECIPE
Magistrsko delo
Mentorica: doc. dr. Erna Žgur
Ljubljana, 2021
ZAHVALA
Po koncu zanimivega in hkrati napornega časovnega obdobja, ko je nastajalo moje magistrsko delo, bi se najprej rada zahvalila doc. dr. Erni Žgur, svoji mentorici, ki se je po mojih številnih brezuspešnih poskusih iskanja mentorja samoiniciativno in radodarno ponudila za to mesto. Zahvaljujem se ji za vse nasvete, koristne informacije, postavljanje na realna tla in občasno tudi potisk naprej.
Zahvala, ki najbolj napolnjuje moje srce, gre moji družini – Marcelu, Moniki, Anamariji, mami in atiju, ki so me v težkih trenutkih dvoma v lastno delo bodrili in mi z besedami tolažbe dajali nov pogum za naprej. Zahvaljujem se vsakemu posebej, da so z mano trdno stali in obstali.
Iskreno se zahvaljujem tudi lokalni kmetiji Novak in delavcem trgovine E.Leclerc, ki so se radodarno odzvali na mojo prošnjo za donatorstvo in tako omogočili, da so kuharske delavnice sploh lahko potekale.
Velika zahvala gre nato Andreji, ki mi je kot vodja programa Socialna vključenost omogočila izvajanje kuharskih delavnic in mi bila v veliko pomoč, ko sem potrebovala najrazličnejše informacije ali usmeritve. Zahvaljujem se tudi vsem udeležencem delavnic, saj brez njih raziskave sploh ne bi mogla izpeljati. Z njimi sem preživela zabavne, izpolnjujoče in vsega novega polne petke, ki bi bili sicer zaradi hitro spreminjajočih se epidemioloških razmer prazni in dolgočasni.
IZJAVA O AVTORSTVU
Spodaj podpisana Uršula Bukovec izjavljam, da je magistrsko delo Samostojnost oseb z motnjami v duševnem razvoju pri pripravi jedi po receptu, pod mentorstvom doc. dr.
Erne Žgur, moje avtorsko delo.
Datum: 26. avgust 2021
Podpis: _____________________________
POVZETEK
Osebe z motnjami v duševnem razvoju zaradi nižjih intelektualnih sposobnosti in pomanjkljivo razvitih prilagoditvenih spretnosti med drugim težje usvajajo akademske in praktične veščine, kar posledično vpliva na njihovo zmanjšano stopnjo samostojnosti. Eden izmed vidikov samostojnosti je prehranjevanje, ki ni zgolj zadovoljevanje bioloških potreb, ampak vsebuje tudi socialni vidik, saj prek druženja ob hrani in obiska restavracije ljudje gradimo socialne odnose. Za samostojno pripravo hrane po receptu mora oseba z motnjami v duševnem razvoju sistematično razviti pismenost in prehransko pismenost. Zaradi značilnosti, ki zaznamujejo osebe z motnjami v duševnem razvoju, je treba recept zapisati po zakonitostih in merilih lahkega branja ter prilagoditi tako oblikovno podobo kot tudi jezikovno izražanje. Prek raziskave, v katero je bilo vključenih pet oseb z motnjami v duševnem razvoju, smo ugotavljali, katere spretnosti osebe obvladajo in kje potrebujejo več podpore. Stopnjo samostojnosti smo ocenili pred in po izvedenih delavnicah. Rezultati so pokazali, da so posamezniki po izvedenih delavnicah bolj natančno sledili receptu, bolj spretno rokovali s kuhinjskimi pripomočki, se bolj samostojno pripravili na kuhanje in na koncu delovni prostor samoiniciativno pospravili. Povečal se je tudi interes za kuhanje. V nasprotju s tem pa napredka ni bilo opaziti pri branju, prilagajanju recepta glede na število oseb in nastavljanju časovnika na pečici, kar nakazuje na pomembnost bolj kontinuiranega in longitudinalnega dela. Ob upoštevanju želja, značilnosti, predznanja in spretnosti sodelujočih pri delavnicah smo pripravili knjižico z recepti v lahkem branju in jo uporabili kot pripomoček za opazovanje samostojnosti oseb z motnjami v duševnem razvoju pri pripravi hrane. Knjižica bo na voljo specialnim in rehabilitacijskim pedagogom, staršem, učiteljem in drugim strokovnim delavcem, ki se v svojem življenju in pri svojem delu srečujejo z osebami s težavami na področju branja.
Ključne besede: osebe z motnjami v duševnem razvoju, samostojnost, kuhanje, recepti, lahko branje
ABSTRACT
People with intellectual disabilities, among other things, find it more difficult to acquire academic and practical skills, due to lower intellectual abilities and insufficiently developed adaptive skills, which consequently affects their reduced level of independence. One of the aspects of independence is nutrition, which is not only satisfying biological needs, but also contains a social aspect, because through socializing over food and visiting a restaurant, people build social relationships. For self-preparation of food according to a recipe, a person with intellectual disabilities must systematically develop literacy and nutritional literacy. Due to the characteristics that are typical for people with intellectual disabilities, the recipe must be written according to the laws and criteria of easy reading, and both the form image and the linguistic expression must be adapted. Through a survey involving five people with intellectual disabilities, we found out which skills a person is mastering and where they need more support. The level of independence was assessed before and after the workshops. The results showed that after the workshops, individuals followed the recipe more precisely, handled kitchen utensils more skilfully, prepared for cooking more independently and, in the end, tidied up the workspace on their own initiative.
Interest in cooking has also increased. In contrast, no progress was observed in reading, adjusting the recipe according to the number of persons, and setting the timer on the oven, suggesting the importance of more continuous and longitudinal work.
Considering the wishes, characteristics, prior knowledge, and skills of participants in the workshops, we prepared a pamphlet with recipes in easy reading and used it as a tool to observe the independence of people with intellectual disabilities in food preparation. The pamphlet will be available to special and rehabilitation pedagogues, parents, teachers and other professionals who encounter people with reading difficulties in their lives and work.
Key words: people with intellectual disabilities, independence, cooking, recipes, easy reading
KAZALO VSEBINE
1. UVOD ... 1
2. OSEBE Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU ... 2
2.1. SAMOSTOJNOST OSEB Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU ... 3
2.2. PREHRANJEVANJE OSEB Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU... 4
2.3. OPISMENJEVANJE OSEB Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU... 5
3. PREHRANSKA PISMENOST ... 8
4. LAHKO BRANJE ... 9
4.1. RAZVOJ LAHKEGA BRANJA V SLOVENIJI... 11
4.2. LAHKO BRANJE V NEKATERIH EVROPSKIH DRŽAVAH ... 12
4.3. PRAVILA ZA ZAPIS BESEDILA V OBLIKI LAHKEGA BRANJA ... 13
5. RAZISKOVALNI DEL ... 16
5.1. OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA ... 16
5.2. CILJI RAZISKAVE IN RAZISKOVALNI VPRAŠANJI ... 16
5.3. RAZISKOVALNI PRISTOP IN METODA ... 16
5.3.1. VZOREC ... 16
5.3.2. ZBIRANJE PODATKOV ... 17
5.3.3. OPIS OBDELAVE PODATKOV ... 17
6. REZULTATI ... 18
6.1. IZDELAVA KUHARSKE KNJIŽICE V LAHKEM BRANJU ... 18
6.2. POTEK POSAMEZNIH SREČANJ S SKUPINO UPORABNIKOV ... 19
6.2.1. UVODNO SREČANJE ... 19
6.2.2. INDIVIDUALNI RAZGOVORI IN PREVERJANJE BRANJA ... 20
6.2.3. KUHARSKE DELAVNICE... 22
6.3. EVALVACIJA DELAVNIC ... 34
7. SKLEP... 36
8. LITERATURA ... 38
9. PRILOGA: KNJIŽICA Z RECEPTI V LAHKEM BRANJU ... 43
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Model opismenjevanja oseb z MDR ... 6
Preglednica 2: Model poudarjanja programa opismenjevanja na različnih bralnih stopnjah ... 6
Preglednica 3: Prilagoditve gradiva ... 14
Preglednica 4: Opažanja pri individualnih razgovorih ... 20
Preglednica 5: Potek kuharskih delavnic ... 22
Preglednica 6: Samostojnost oseb z MDR pri kuhanju in prehranska pismenost pred izvedbo kuharskih delavnic in po njej ... 23
KAZALO SLIK
Slika 1: Znak za 1. stopnjo lahkega branja ... 10Slika 2: Znak za 2. stopnjo lahkega branja ... 10
Slika 3: Znak za 3. stopnjo lahkega branja ... 10
Slika 4: Znak za 4. stopnjo lahkega branja ... 10
Slika 6: Prva verzija recepta po vzoru receptov na spletni strani Leanne Foreman (b. d.) ... 19
Slika 5: Druga verzija recepta po vzoru knjige Dinners and puddings: Easy to read recipes for people with learning disabilities. (b. d.) ... 19
1
1. UVOD
Uživanje hrane je poleg dihanja, vode in spanja osnovna biološka potreba, ki jo je v svojo hierarhijo potreb vključil Maslow (Košir in Habe, 2013). Ne samo, da brez hrane fizično ne moremo živeti, ampak je sam proces hranjenja ključen tudi za socialni razvoj. Že v antičnem Rimu in Grčiji so ljudje prirejali obilne zabave z neskončnimi količinami hrane in pijače, kar človeka spremlja do danes (Cosgrove, 2017). Če pogledamo naokrog po svoji okolici, nas z vseh strani obdajajo različne trgovine s prehranskimi izdelki, pekarne, restavracije in slaščičarne, kar pomeni, da hrana predstavlja pomemben del življenja.
Znan slovenski pregovor pravi: »Ljubezen gre skozi želodec.« in s tem se strinjajo strokovnjaki, ki pravijo, da prehranjevanje vsebuje tudi socialni vidik. Avtorji Dag idr.
(2015) pravijo, da se ob hrani in pijači ljudje družimo, vzpostavljamo socialne odnose in doživljamo notranje zadovoljstvo, ne le zadovoljujemo biološke potrebe.
Osebe z motnjami v duševnem razvoju (MDR) imajo poleg znižanih intelektualnih sposobnosti tudi slabše prilagoditvene spretnosti. Zaradi tega težje usvajajo akademska znanja, vzpostavljajo socialne odnose in slabše razvijejo zmožnosti za samostojno življenje (AAIDD, 2018). Da bi tudi oni lahko uživali ob pripravljanju hrane in prehranjevanju ter pri tem krepili še socialne veščine, potrebujejo več pomoči kot njihovi sovrstniki.
Da bi posameznik lahko pripravil jed po receptu, mora poleg splošne usvojiti tudi prehransko pismenost, ki obsega načrtovanje prehrane, izbor živil, pripravo hrane in prehranjevanje sámo (Erjavšek in Kostanjevec, 2018). Za boljše razumevanje recepta in vseh sledečih si korakov mora biti recept zapisan po pravilih za pripravo informacij v lahko berljivi in razumljivi obliki. Ciljna populacija lahko aktivno pomaga pri nastajanju gradiva, ali pa le na koncu preveri zapisano.
Eden izmed štirih ciljev našega raziskovanja je bil oblikovati kuharsko knjižico v lahkem branju, ki bo služila kot pripomoček za opazovanje samostojnosti oseb z MDR pri kuhanju in bo hkrati samostojnost tudi spodbujala. Večinoma se ne zavedamo in niti ne pomislimo na to, do kakšnih ovir in nesporazumov lahko pri kuhanju prihaja.
Nekateri koraki se nam morda zazdijo popolnoma samoumevni, vendar osebam z MDR povzročajo nemalo težav. Zato smo se med pripravo knjižice ves čas spraševali, kako bi lahko korake še bolj razdrobili in kako bi določeno informacijo še bolj enostavno zapisali. Razmišljali smo o tem, katere spretnosti morajo osebe usvojiti, da bodo lahko skuhale določeno jed, in kako bi lahko proces kuhanja poenostavili, če določene spretnosti še niso razvili.
Udeležencem smo skušali v okviru uvodnih dveh srečanj in sedmih kuharskih delavnic sporočiti, kaj pomeni živeti zdrav življenjski slog ter jim približati dejstvo, da si zmorejo okusno in zdravo hrano pripraviti tudi sami doma. Poleg tega smo želeli okrepiti zavedanje, da prehranjevanje pomeni druženje, zato smo vse obroke uživali skupaj in medtem sproščeno klepetali. Učili smo jih higiene pri kuhanju in bontona prehranjevanja, zato smo vedno pripravili pogrinjke in pripravljeno hrano uživali kulturno.
2
2. OSEBE Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU
Motnja v duševnem razvoju je nevrološko pogojena razvojna motnja, ki nastopi pred dopolnjenim 18. letom starosti. Kaže se v pomembno znižanih intelektualnih sposobnostih in prilagoditvenih spretnostih.
Znižane intelektualne sposobnosti so izražene kot znižane sposobnosti učenja, rezoniranja, sklepanja, reševanja problemov, abstraktnega mišljenja, načrtovanja in razumevanja kompleksnejših idej (Vovk-Ornik, 2015). Na standardiziranih testih osebe z MDR dosegajo rezultate približno dve ali tri standardne deviacije pod povprečjem (World Health Organization, 2018).
Ameriško združenje za motnje v duševnem razvoju in razvojne motnje (AAIDD, 2018) prilagoditvene spretnosti deli na tri področja; konceptualno, socialno in praktično področje. Konceptualno področje zajema pismenost in akademska znanja, samo- vodenje ter dojemanje koncepta števil, denarja in časa. Socialno področje zajema razumevanje medosebnih odnosov, socialno odgovornost, samopodobo, zmožnost razumevanja in reševanja problemov, socialne veščine ter upoštevanje in razumevanje pravil. Praktično področje zajema zmožnost čim bolj samostojnega življenja, okupacijo in prostočasne aktivnosti, iskanje relevantnih informacij, skrb za higieno, zdravje, varnost, zmožnost potovanja in transporta, sledenje urnikom ter samozaposlitev.
Avtorici Stropnik in Kodrič (2012) sta področja prilagoditvenih spretnosti povzeli po Ditterline in Oakland (2009) ter Harrison in Oakland (2008). Razvrščata jih v šest skupin:
− Komunikacija zajema govorne in jezikovne spretnosti, poslušanje, odzivanje, neverbalno komunikacijo …
− Socializacija zajema sklepanje prijateljstev, pomoč drugim, izražanje in prepoznavanje čustev, interakcijo z drugimi …
− Samonadzor zajema odločanje, začenjanje in dokončevanje aktivnosti, sledenje urniku in rutini, upoštevanje navodil, odgovornost, samostojnost …
− Prosti čas zajema samostojno igro, igro z drugimi, rekreacijo, upoštevanje pravil igre, okupacijo …
− Funkcionalne (pred)akademske spretnosti zajemajo branje, pisanje in računanje.
− Življenje doma in v šoli zajema skrb za dom ali razred, skrb za osebno lastnino, pospravljanje in čiščenje …
− Širše okolje zajema primerno vedenje, zanimanje za aktivnosti izven doma, prepoznavanje objektov …
− Zdravje in varnost zajemata upoštevanje predpisov, uporabo zdravil, previdnost, varovanje pred fizično nevarnostjo …
− Skrb zase zajema hranjenje, oblačenje, skrb za higieno …
− Delo zajema izpolnjevanje delovnih obveznosti, upoštevanje urnika in navodil, delo pod nadzorom …
MDR razvrščamo na lažjo, zmerno, težjo in težko (Vovk-Ornik, 2015). Svetovna zdravstvena organizacija v Mednarodni klasifikaciji bolezni (ICD-11, 2018) navaja, da so osebe z lažjo MDR sposobne skrbeti same zase, vključujejo se v domače in praktične aktivnosti ter s primerno podporo lahko opravljajo zaposlitev. Težave se kažejo pri usvajanju in razumevanju kompleksnejših jezikovnih konceptov in šolskih
3 veščin. Osebe z zmerno MDR lahko usvojijo osnovne šolske spretnosti (branje, pisanje in računanje), sodelujejo pri praktičnih spretnostih in se v odrasli dobi zaposlijo, vendar pri tem potrebujejo konstantno podporo. Osebe s težjo MDR se zaradi dokaj omejenega izražanja in razumevanja usposobijo le za najenostavnejša opravila.
Razumejo enostavna sporočila in navodila, se nanje odzovejo ter sporočajo svoje želje in potrebe, potrebujejo pa dnevno podporo. Osebe s težko MDR imajo izredno omejene komunikacijske zmožnosti, okvarjeno pa je tudi razumevanje in upoštevanje navodil. Usposobijo se lahko le za sodelovanje pri posameznih aktivnostih in potrebujejo dnevno podporo v nadzorovanem okolju.
2.1. SAMOSTOJNOST OSEB Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU
Samostojnost je želja in cilj vsakega posameznika, kar velja tudi za osebe z MDR (Van Gameren-Oosterom idr., 2013; Cullen idr., 2017). Zaradi slabše spretnosti vpogleda v posledice lastnih odločitev je zmanjšana njihova avtonomija. Preko nudenja priložnosti za samo-odločanje, kar vključuje tudi izbiro, kaj oseba želi jesti in določanje, kaj lahko stori sama, se lahko poveča motivacija, sodelovanje in vključevanje osebe (Whinnery in Whinnery, 2012).
Brisenden (1986) poudarja, da beseda samostojnost pri osebah z MDR ne pomeni, da živijo same, brez pomoči, ampak da vsaj delno prevzemajo kontrolo nad svojim življenjem in se odločajo, kako bo njihovo življenje potekalo. Ugotoviti je treba, kakšno vrsto in stopnjo pomoči posameznik potrebuje.
Razvijanje samostojnosti je osnova celotnega izobraževalnega procesa, saj posamezniku omogoči razvoj spretnosti, da je zmožen skrbeti sam zase in da varno živi v svojem okolju. Preko specialno pedagoških aktivnosti učenec zadovoljuje svoje osnovne potrebe in pomembno je, da si pri tem ustvarja pozitivno samopodobo (Sevšek idr., 2004).
Samostojnost oseb z MDR je odvisna od stopnje MDR. Jurišić (b.d.) navaja, da se osebe z lažjo MDR v življenje in zaposlovanje vključujejo enako kot populacija značilnega razvoja, zanje ni posebnih omejitev in pravic. Večinoma se zaposlijo s končanim osnovnošolskim programom ali poklicno izobrazbo in živijo samostojno.
Osebe z zmerno, težjo in težko MDR pa potrebujejo pomoč in podporo tudi v odrasli dobi, kar jim omogoča status invalidne osebe. Lahko se vključujejo v zaposlitev pod posebnimi pogoji ali v varstveno delovne centre, ob tem pa bivajo v različnih oblikah bivalnih enot, zavodov in centrov. Ker imajo osebe s težjo in težko MDR pogosto pridružene tudi druge motnje, se ne morejo popolnoma osamosvojiti, kar potrjuje tudi mednarodna longitudinalna raziskava, ki je pokazala, da le 36 odstotkov oseb z MDR v primerjavi z 59 odstotkov oseb z značilnim razvojem živi samostojno (Newman idr., 2011).
Raziskava avtorjev Van Gameren-Oosterom idr. (2013) na vzorcu 322 oseb z Downovim sindromom je pokazala, da imajo osebe z MDR omejene spretnosti, ki so potrebne za samostojno praktično in socialno funkcioniranje, kar vključuje vzdrževanje osebne higiene, mobilnost, skrb za obveznosti, kuhanje, čiščenje, razpolaganje z denarjem ipd. Slabše razvite spretnosti vodijo v odvisnost od drugih ljudi, zaradi česar potrebujejo pomoč in podporo.
4 Dejstvo je, da so osebe z MDR kljub primanjkljajem osebnosti, ki čutijo, in ki so jim pomembne enake vrednote kot populaciji značilnega razvoja: delo in zaposlitev, prijateljstvo in partnerstvo, zdravje … Da bi živeli čim bolj kakovostno življenje, je pomembno, da se učijo biti samostojni in neodvisni, da pozitivno doživljajo sebe in druge, skrbijo za higieno in zdravje ter kvalitetno preživljajo prosti čas. Pomembno je, da se pri osebah z MDR spodbuja vseživljenjsko učenje veščin, ki so zanje zares pomembne in koristne, ter da se jim nudi ustrezno raven pomoči in podpore (Jurišić, b. d.). Za ohranjanje in generalizacijo spretnosti je potrebno mnogo priložnosti, časa in načrtovanja (Alwell in Cobb, 2009, v Cullen idr., 2017).
V posebnem programu vzgoje in izobraževanja se na področju Razvijanje (od 5.
stopnje naprej pa tudi ohranjanje) samostojnosti samostojnost spodbuja od samega vstopa v šolski program pa do zaključka šolanja.
Po zaključku šolanja naj bi osebe z MDR po učnem načrtu usvojile spretnosti s podpodročij prehranjevanje in zdrava prehrana, osnovne higienske navade, oblačenje in obuvanje, osebna urejenost, samostojnost v okolju, odgovornost in bonton (Učni načrt za področje Razvijanje in ohranjanje samostojnosti, 2014).
2.2. PREHRANJEVANJE OSEB Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU
Pomemben vidik samostojnosti je, da se je oseba zmožna sama prehranjevati, saj slednje ni le zadovoljevanje bioloških potreb, ampak vsebuje tudi socialno noto. Obisk restavracije, neformalno ali formalno druženje ob hrani in pijači ter kuhanje za druge so načini, kako ljudje gradimo socialne odnose (Dag idr., 2015). Ker so osebe z MDR, predvsem osebe s težjo in težko MDR, podvržene težavam in nepravilnostim pri hranjenju, pri procesu prehranjevanja in priprave jedi potrebujejo sistematično pomoč in podporo. Njihovo samostojnost je potrebno kontinuirano in sistematično spodbujati (Patel idr., 2006), saj lahko težave brez pravilnih pristopov posledično pripeljejo do ogrožajočih zdravstvenih stanj, kot so slabe prehranjevalne navade, zaprtost in celo zastrupitev (Pueschel idr., 1977, v Matson, 2008).
Moteča vedenja pri prehranjevanju so med osebami z MDR zelo pogosta in se najpogosteje kažejo kot agresija ali kraja hrane (Holden in Gitlesen, 2005). Raziskava avtorjev Perske idr. (1977, v Matson, 2008) je pokazala, da ima resne težave pri prehranjevanju kaj 80 odstotkov oseb s težjo ali težko MDR. Matson idr. (2008) navajajo, da je težav pri osebah z zmerno MDR pomembno manj.
Martinsen idr. (2008) trdijo, da je lahko prehranjevanje za osebe, ki pri tem potrebujejo pomoč, zelo stresna in naporna situacija. Borijo se s slabšo samopodobo in stigmatizacijo, kar lahko vodi v izolacijo.
Avtorji Robertson idr. (2000) iz raziskav, izvedenih v Združenem Kraljestvu, zaključujejo da so zdravstvene težave oseb z MDR pogosto povezane s prehrano, prekomerno težo in fizično aktivnostjo. Posamezniki konzumirajo manj hranljive obroke (Cole, 1986, v Robertson idr., 2000) in se pogosto premalo hidrirajo (MacDonald idr., 1989).
Prehrana igra pomembno vlogo pri vzdrževanju zdravja in vpliva na telesno težo (Caton idr., 2012). Beange idr. (1995, v Caton idr., 2012) navajajo, da osebe z MDR manj upoštevajo načela zdravega prehranjevanja in da uživajo več neustrezne hrane.
5 Robertson idr. (2000) ugotavljajo, da manj kot 10 odstotkov oseb z MDR, ki bivajo v različnih ustanovah, uživa uravnoteženo prehrano z zadostnim vnosom sadja in zelenjave. Melville idr. (2008) izpostavljajo, da so osebe z MDR v primerjavi s populacijo značilnega razvoja v večjem odstotku prekomerno težke. To še posebej velja za ženske, za katere je raziskava rezultirala, da so v skoraj petdesetih odstotkih prekomerno težke.
2.3. OPISMENJEVANJE OSEB Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU
Pismenost je v današnjem času, imenovanem tudi informacijska doba, izrednega pomena. Informacije nas preko različnih tipov gradiv (tiskano, digitalno gradivo in služne informacije) nenehno obkrožajo, kar lahko predstavlja velike težave za osebe, ki niso popolnoma usvojile spretnost branja in pisanja (Haramija in Knapp, 2019).
Deklaracija o pravici evropskih državljanov do pismenosti (2016) navaja, da ima vsak državljan Evrope pravico do pismenosti. Države članice EU bi morale poskrbeti, da imajo državljani vseh starosti, ne glede na družbeni razred, vero, etnično pripadnost in spol, dostop do potrebnih virov informacij in priložnosti, da postanejo toliko pismeni, da lahko učinkovito razumejo in uporabljajo pisno komunikacijo v tiskanih in digitalnih medijih (str. 1).
Po Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (2011) imajo osebe z MDR enake možnosti kot njihovi vrstniki, pri čemer je treba upoštevati njihove različne potrebe. Imajo torej pravico do opismenjevanja in dostopa do informacij, ki pa morata biti prilagojena, kot navaja Konvencija o pravicah invalidov (2008, čl. 9). Informacije so posamezniku dostopne, ko so zapisane v njemu razumljivi obliki, ki je odvisna od primanjkljaja osebe, in ko so mu na voljo po dostopnih kanalih. Da bi posameznik lahko razvil bralno pismenost, mora najprej usvojiti veščine branja in pisanja ter jezikovno kompetenco (Haramija in Knapp, 2019).
Cilja formalnega opismenjevanja sta zmožnost razumevanja prebranega ter uporaba branja in pisanja na način, ki ga zahteva družba. Da bi tudi osebe z MDR razvile bralno razumevanje, morajo biti deležne pomoči in podpore, katerih intenzivnost je odvisna od njihovih kognitivnih zmožnosti (Jenko in Lipec Stopar, 2020).
Browder idr. (2008) predlagajo konceptualni model za zgodnje opismenjevanje oseb z MDR, katerega cilj je izboljšanje kvalitete življenja. Pričakuje se, da ima vsak učenec priložnost, da se opismeni, in da je poučevanje letom primerno. Model sestavljata dve komponenti: pri prvi avtorji poudarjajo dva cilja opismenjevanja, ki sta povečan dostop do literature in večja bralna samostojnost (glej Preglednico 1), pri drugi pa naglašajo pomembnost spreminjanja poučevanja glede na napredek učenca (glej Preglednico 2). Skozi celotno obdobje šolanja sta prioriteti povečan dostop do literature in uporaba knjig, spreminja pa se poudarek na vrsti branja. Poudarek je najprej na razvijanju bralne tehnike in ne na funkcionalnem branju, kar se z napredkom učenca obrne.
6
Preglednica 1
Model opismenjevanja oseb z MDR
Povečan dostop do literature
Možnosti dostopa do literature
Prilagojene knjige Čas za opismenjevanje
Bralci: učitelji, vrstniki, družina
Tehnologija za dostopanje do besedil
Poučevanje dostopanja do literature
Analiza nalog za glasno branje
Zavedanje besedila Besedišče Bralno razumevanje
Prirejeno po Browder, D., Gibbs, S., Ahlgrim-Delzell, L., Courtade, G. R., Mraz, M. in Flowers, C. (2008). Literacy for Students with Severe Developmental Disabilities: What Should We Teach and What Should We Hope to Achieve? Remedial and Special Education, 30(5), 269–282. https://doi.org/10.1177/0741932508315054
Preglednica 2
Model poudarjanja programa opismenjevanja na različnih bralnih stopnjah
Večja bralna samostojnost
Poučevanje branja
Fonemsko zavedanje Fonacija
Razumevanje Besedišče
Tekočnost
Možnosti za uporabo in generalizacijo bralnih
spretnosti
Uporaba besedila Funkcionalne aktivnosti
Pisanje
Prirejeno po Browder, D., Gibbs, S., Ahlgrim-Delzell, L., Courtade, G. R., Mraz, M. in Flowers, C. (2008). Literacy for Students with Severe Developmental Disabilities: What Should We Teach and What Should We Hope to Achieve? Remedial and Special Education, 30(5), 269–282. https://doi.org/10.1177/0741932508315054
7 Osebe z lažjo MDR so navadno vključene v prilagojeni program vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom, ki predvideva, da bodo bralno tehniko usvojili do te mere, da se ne bodo več osredotočali le na dekodiranje, temveč na bralno razumevanje (Jenko in Lipec Stopar, 2020). Raziskava avtoric Jenko in Lipec Stopar (2020) je pokazala, da učenci v prilagojenem programu vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom tega cilja ne dosežejo v polnosti. Ob koncu 5. razreda, ko se zaključi obdobje opismenjevanja, so še vedno na stopnji dekodiranja.
Večina oseb z MDR ima težave pri dekodiranju zapisanega gradiva, kar posledično vpliva na razumevanje prebranega (Carr, 1988, v Hurtado idr., 2014). Raziskava avtoric Karreman idr. (2007) je pokazala, da osebe z MDR v primerjavi s populacijo značilnega razvoja potrebujejo več časa, da preberejo preprosto besedilo, naredijo več napak pri branju in po koncu branja z manjšo pravilnostjo odgovarjajo na vprašanja o vsebini.
Na bralno razumevanje vpliva več dejavnikov. Eden od njih je berljivost, ki se meri preko števila kompleksnih besed in daljših pasivnih povedi. Lažja berljivost pomeni, da je sporočilo sestavljeno iz besed in povedi, ki so enostavnejše za razumevanje, besedilo je zapisano v večjem fontu, odstavki pa so krajši in ločujejo pomembne informacije (Karreman idr., 2007). Na razumevanje prebranega pa vplivajo tudi dodane slike, zato je pomembno, da se uporabljajo previdno in da prikazujejo bistvo besedila (Challoner, 1999, v Hurtado idr., 2014).
Kljub značilnostim oseb z MDR, ki omejujejo njihovo učenje, pa je raziskava Allor idr.
(2014) pokazala, da lahko tudi osebe z zmerno MDR dosegajo osnovni nivo branja, če so dalj časa deležne primernega in sistematičnega programa bralnega poučevanja.
Znotraj posebnega programa vzgoje in izobraževanja se opismenjevanje izvaja v okviru področij Splošna poučenost (od 1. do 5. stopnje) in Splošna znanja (6. stopnja) znotraj podpodročja slovenski jezik. Na 1. stopnji se učenci začnejo spoznavati s pisnim jezikom, spoznavajo in vadijo osnove pisanja, razvijajo pozornost in koncentracijo ter spoznavajo različna besedila. Na tej stopnji se še ne učijo pisanja in branja. Na 2. stopnji spontano preko igre in vodeno spoznavajo ter vadijo začetno pisanje. Tudi na tej stopnji se učenci še ne učijo branja. Na 3., 4. in 5. stopnji učenci vadijo pisanje in razvijajo bralne navade ter pisni jezik tudi funkcionalno uporabljajo.
Prav podpodročje jezika v Učnem načrtu za področje Splošna znanja (Učni načrt za področje Splošna znanja, 2014) za 6. stopnjo posebnega programa vzgoje in izobraževanja se medpredmetno povezuje s podpodročjem Prehranjevanje in zdrava prehrana iz področja Razvijanje in ohranjanje samostojnosti. Strokovni delavci namreč preko predstavitve in uporabe receptov, zgibank, časopisov in kuharskih oddaj pri učencih spodbujajo spretnosti iskanja, branja in prepisovanja recepta, pisanja jedilnika, branja znakov in opozoril, sporazumevanja z okoljem z naravno gesto in povzemanja vsebine kuharskih oddaj ali receptov.
Avtorici Haramija in Batič (2016) navajata, da je treba pri bralnem gradivu za osebe, ki imajo pri branju in razumevanju prebranega težave, upoštevati vidik funkcionalnosti branja v vsakodnevnem življenju in izbiro branja kot prostočasno aktivnost.
8
3. PREHRANSKA PISMENOST
Pri pripravi hrane in sledenju receptom pa ni pomembna le klasična pismenost, temveč tudi prehranska, ki jo avtorja Vidgen in Gallegos (2014, v Erjavšek in Kostanjevec 2016, str. 797) definirata kot »povezanost znanj, spretnosti oz. veščin in vedenj, ki so potrebni za načrtovanje, zagotavljanje, izbiro, pripravo in uživanje hrane za zadovoljitev prehranskih potreb posameznika«.
Pojem prehranska pismenost avtorja Erjavšek in Kostanjevec (2018) definirata kot skupek štirih osnovnih komponent, ki tudi sestavljajo zgornjo definicijo. To so:
− načrtovanje prehrane, pri čemer naj bi posameznik upošteval svoj čas in denar;
− izbor živil, pri čemer naj bi posameznik kritično izbiral med izdelki različnih ponudnikov, poznal njihove prednosti in slabosti, znal poiskati informacije o sestavi izdelkov in njihovem izvoru ter izdelke shranil in uporabil na primeren način;
− priprava hrane, pri čemer naj bi posameznik preko pravilnega rokovanja s kuhinjskimi aparati in ob upoštevanju higienskih standardov pripravil jed iz ponujenih sestavin in bil hkrati sposoben spremeniti ali prilagoditi recept glede na svoje potrebe ali želje;
− prehranjevanje oz. uživanje hrane, pri čemer naj bi posameznik živel zdrav življenjski slog z zadostno količino in velikostjo obrokov ter razumel, da ima lahko hrana pozitiven ali negativen vpliv na telo, počutje in zdravje.
Avtorji Condrasky idr. (2011) navajajo, da prehranjevalne navade prebivalstva ne ustrezajo prehranskim priporočilom in ne sledijo komponentam prehranjevalne pismenosti. Raziskave kažejo, da je sposobnost vzdrževanja zdravega prehranjevanja povezana z razvitostjo kuharskih veščin. Zaradi trenutnega življenjskega sloga, ki omejuje čas, ki ga starš preživi doma, se je zmanjšal prenos kuharskih veščin s starša na otroka, prav tako pa se je prenos zmanjšal tudi skozi formalno izobraževanje.
Zaradi pomanjkanja časa za kuhanje in neustreznih veščin za pripravo hrane ljudje pogosteje jedo izven doma in uživajo predpripravljeno hrano, ki vsebuje manj vlaknin, kalcija in železa ter vsebuje več sladkorjev, nasičenih maščob in soli. Vse to vodi v nezdrave prehranjevalne vzorce in v visok rizični dejavnik za povečano telesno težo, kar lahko vodi v debelost.
Raziskava avtorjev Erjavšek in Kostanjevec (2016) je pokazala, da učenci 9. razreda osnovne šole v domačem okolju največkrat le nekajkrat mesečno sodelujejo pri pripravi hrane doma in da so vešči predvsem priprave enostavnejših jedi, ki zahtevajo razvitost osnovnih prehranskih veščin.
V Sloveniji se obvezno prehransko opismenjevanje izvaja tudi v posebnem programu vzgoje in izobraževanja. Odrasle osebe z MDR naj bi po končanem šolanju v posebnem programu usvojile vsebine o zdravi prehrani, dietni hrani, hranjenju in dnevnih obrokih ter pridobile izkušnje s prehranjevanje v jedilnici in obisku restavracije (Učni načrt za področje Razvijanje in ohranjanje samostojnosti, 2014). Prav tako naj bi razvile spretnosti za pripravo preprostega obroka, sledenje kuharskim knjigam in receptom za peko kruha in slaščic ter varno ravnanje s kuhinjskimi pripomočki in aparati (Učni načrt za področje Delovne in zaposlitvene tehnike, 2014).
9
4. LAHKO BRANJE
Konvencija o pravicah invalidov (2008, čl. 9) navaja, da mora biti invalidom omogočeno čim bolj neodvisno življenje, kar vključuje tudi dostopnost do informacij.
Da bi lahko sprejemali utemeljene odločitve (HMSO, 2005, v Hurtado idr., 2014), enako kot osebe z značilnim razvojem tudi osebe z MDR potrebujejo zadostno količino informacij in razumevanje le-teh. Pomembnost lahkega branja ne leži zgolj v dejavnostih vsakodnevnega življenja posameznika (napisi, informacije v trgovini in v javnih ustanovah, dokumenti o pravicah ipd.), ampak tudi v leposlovju, saj je tudi kulturno izobraževanje namenjeno vsem ljudem (Haramija in Knapp, 2019).
Lahko branje je proces in metoda komunikacije, ki naj bi pospeševala razvoj pismenosti ter socialno in psihološko vključevanje osebe s težavami branja in pisanja v okolje. Komunikacija je prirejena tako, da se določeno vsebino sporoča na berljiv in razumljiv način. Besedila so pripravljena v seriji postopkov po posebnih tehničnih/vsebinskih in oblikovnih zakonitostih in določenih merilih. Usmerjena so v sporočanje informacij osebam, prikrajšanim na področju bralne pismenosti, na njim berljiv, čitljiv in razumljiv način. Cilj metode in procesa je, da je informacija lahko berljiva ter razumljiva in tudi dostopna ter uporabna. Lahko branje so avtorska ali prirejena besedila in zapisi, kot so besede, simboli, ilustracije ter avdio in video zapisi. Lahko branje je odvisno od več dejavnikov, pri čemer ne gre le za prirejanje že obstoječih informacij, temveč tudi za tvorjenje informacij v laže berljivi in razumljivi obliki (Haramija in Knapp, 2019, str. 52).
V smernicah za lažje berljivo branje (Nomura idr., 2010) avtorji opredeljujejo dve definiciji lahkega branja:
1. oblikovne prilagoditve, da je besedilo bolj pregledno in lažje za branje, ne vključuje pa jezikovnih prilagoditev in
2. hkratne oblikovne in jezikovne prilagoditve besedil, pri čemer avtorji poenostavijo in prilagodijo vsebino, jezik, ilustracije ter grafično podobo.
Za osebe s posebnimi potrebami je najpomembnejša druga definicija, ki je širša, ter vključuje tako obliko in prilagoditev gradiv kot tudi njihovo vsebino ter dostopnost po slušnem in vidnem senzornem kanalu (Haramija in Knapp, 2019).
Raziskava avtoric Karreman idr. (2007) pokaže, da je razumevanje vsebine na spletni strani pri osebah z MDR boljše, če je bilo zapisano v prilagojeni obliki.
Pomembno je poudariti, da lahko branje ni namenjeno samo osebam s posebnimi potrebami. Raziskava spretnosti odraslih PIAAC v Sloveniji 2016 (OECD, 2016) je pokazala, da odrasli v Sloveniji na področju besedilnih in matematičnih spretnosti ter reševanja problemov v povprečju dosegajo nižje rezultate od povprečja v OECD.
Gradiva v obliki lahkega branja torej lahko razumevanje olajšajo tudi osebam z disleksijo, avtizmom, hiperkinetično motnjo, gluhim in naglušnim, osebam z demenco, priseljencem, slabšim bralcem, otrokom in starejšim (nad 65 let). Pred začetkom prirejanja besedila je zato ključnega pomena poznavanje ciljne populacije, njenih zanimanj, izkušenj, značilnosti in sposobnosti (Nomura idr., 2010).
Raziskava avtorjev Hurtado idr. (2014) odkriva, da lahko verbalna razlaga besedila, ki jo strokovnjaki podajo osebi z MDR, ko ta že prebere besedilo v lahkem branju, pomembno poveča razumevanje. Nekaterim posameznikom je lažje razbrati pomen besedila samo iz slik, zato slednji avtorji predlagajo, da bi se za vsako gradivo izdelala
10 ena verzija brez besedila za uporabnike in druga z besedilom za strokovnjake, ki bi uporabnikom po potrebi ponovno podali informacije in nudili oporo pri razumevanju.
Avtorici Haramija in Knapp (2019) navajata tri vrste lahkega branja:
− leposlovna dela: besedila, ki so načrtno napisana za osebe s posebnimi potrebami in priredbe že obstoječih literarnih del,
− informativna besedila: strokovna besedila in zakoni ter
− periodika.
Lahko branje je razdeljeno na štiri stopnje (Haramija idr., 2019):
1. stopnja ali čutilno branje: Oseba ne bere, zato ji zgodbo pripovedujemo in pri tem uporabljamo predmete, glas in slike. Priporoča se multisenzorni pristop, ki vključuje poslušanje, gledanje, dotikanje stvari, vonjanje in gibanje.
Slika 1
Znak za 1. stopnjo lahkega branja
Lahko je brati. (b. d.). Priročnika. http://www.lahkojebrati.si/PRIROCNIKA
2. stopnja ali zelo lahko branje: Gre za poenostavljena gradiva, ki vsebujejo samo slike ali zelo malo besedila. Gradivo je lahko napisano z malimi ali velikimi tiskanimi črkami. V stavku, ki je zapisan v posamezni vrstici, je do pet besed.
Vsebina je zelo poenostavljena.
Slika 2
Znak za 2. stopnjo lahkega branja
Lahko je brati. (b. d.). Priročnika. http://www.lahkojebrati.si/PRIROCNIKA
3. stopnja: Oseba bere lahko branje, ki je zapisano po pravilih za pripravo informacij v lahko berljivi in razumljivi obliki.
Slika 3
Znak za 3. stopnjo lahkega branja
Lahko je brati. (b. d.). Priročnika. http://www.lahkojebrati.si/PRIROCNIKA
4. stopnja: Namenjena je bralcem začetnikom in samostojnim bralcem. Oseba bere lahko branje, ki je zapisano po pravilih za pripravo informacij v lahko berljivi in razumljivi obliki, le da so na tej stopnji povedi lahko daljše in sestavljene iz več stavkov, načeloma pa so uporabljene male tiskane črke.
Slika 4
Znak za 4. stopnjo lahkega branja
Lahko je brati. (b. d.). Priročnika. http://www.lahkojebrati.si/PRIROCNIKA
11
4.1. RAZVOJ LAHKEGA BRANJA V SLOVENIJI
Leta 2001 so z oblikovanjem lahkega branja v slovenščini začeli v varstveno delovnem centru Tončke Hočevar, in sicer z izdajo prve revije v lahkem branju z naslovom HANCA. Redno je izhajala tri leta in je za svojo inovativnost prejela nagrado Sklada za inovacije na področju življenja in dela (Haramija in Knapp, 2019).
Zveza Sožitje je v letih od 2005 in 2007 sodelovala pri pripravi publikacije v lažje berljivi in razumljivi obliki z naslovom Preprosto evro, ki je luč sveta ugledala v okviru Načrta uvedbe evra (prav tam). Sestoji iz malih tiskanih serifnih črk in ne vsebuje slikovnega gradiva. Besedilo je sicer levo poravnano, vendar so povedi daljše, stavki niso postavljeni vsak v svojo vrstico (Preprosto evro, b. d.). Oblika tako ne sledi pravilom za pripravo informacij v lahko berljivi in razumljivi obliki.
Šolanje in zaposlovanje otrok in odraslih, ki se težko učijo je bila prva slikanica v obliki lahkega branja in je izšla leta 2007 v založništvu društev YHD in Modra. Sestoji iz malih tiskanih črk in vsebuje slikovno gradivo. Povedi so daljše, stavki niso postavljeni vsak v svoji vrstici, prav tako ni leve poravnave (Haramija in Knapp, 2019; Zaviršek in Gorenc, 2007). Oblika tako ne sledi pravilom za pripravo informacij v lahko berljivi in razumljivi obliki.
Leta 2008 je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve izdalo lahko berljiv vodnik po Konvenciji o pravicah invalidov. Vsebuje male tiskane črke in slikovno gradivo.
Povedi so daljše, vendar so stavki večinoma postavljeni vsak v svojo vrstico (Haramija in Knapp, 2019; Uršič, 2008).
Leta 2011, ko je bil ustanovljen Zavod RISA (Center za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanje), se je začelo sistematično zapisovanje informacij v obliki lahkega branja, ki naj bi bilo širše dostopno (Haramija in Knapp, 2019). Septembra istega leta je začel v okviru zavoda izhajati 20 MINUT, brezplačni časopis v lahkem branju, ki kot dvomesečnik izhaja še danes. Časopis tvorijo male tiskane črke, vsak stavek je postavljen v svojo vrstico. Vsebuje tudi slikovni material, ki pa je v prvih številkah različnih vrst: fotografije, risbe in znaki. Pomembnejše informacije so odebeljene ali pa uokvirjene (Zavod Risa, b. d.).
Leta 2012 sta v lahkem branju izšli prvi leposlovni priredbi, in sicer Romeo in Julija Williama Shakespearja ter Visoška kronika Ivana Tavčarja, pisani v malih tiskanih črkah, vsebujeta pa tudi nekaj slikovnega gradiva. V procesu prirejanja gradiv in tudi pri končnem testiranju so svoj velik del dodali uporabniki Centra za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem, znotraj katerega so leta 2011 oblikovali prve skupine uporabnikov lahkega branja (CUDV Črna na Koroškem, b. d.; Zavod Risa, b. d.).
Leta 2012 je Zavod RISA v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje v obliki lahkega branja oblikoval prvo slovensko spletno stran, vsebuje pa informacije s področja skrbi za zdravje (Haramija in Knapp, 2019).
Na tem mestu velja omeniti tudi projekt Pathways to Adult Education for People with Intellectual Disabilities II, ki ga je med letoma so11 in 2013 vodila Inclusion Europe, krovna organizacija za pomoč osebam z MDR, sofinancirala pa Evropska unija. Glavni namen projekta je bil osebam z MDR omogočiti dejavno sodelovanje v izobraževalnih programih za odrasle. Za dosego cilja je bilo treba za pripravo lahko berljivih in razumljivih gradiv usposobiti strokovnjake. Pri projektu je sodelovala Zveza sožitje, ki je evropske standarde za lahko branje prevedla in priredila tudi v slovenščino. Novost
12 smernic in hkrati unikatna usmeritev v našem prostoru je bila priprava lahkega branja z velikimi tiskanimi črkami. V okviru projekta je Zveza Sožitje tako izpeljala prvo izobraževanje za inštruktorje za pripravo gradiv lahkem branju pri nas (prav tam;
Zveza Sožitje, b. d.).
Leta 2015 je sledila priredba Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem, katerega priredbo je v dveh delih izdal zavod Risa, nato pa leta 2016 prvi avtorski roman v lahkem branju z naslovom Cvetje in ogenj, ki ga je v sodelovanju z uporabniki Centra za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem spisala dr. Aksinja Kermauner (CUDV Črna na Koroškem, b. d.; Haramija in Knapp, 2019; Zavod Risa, b. d.).
Leta 2017 je bilo ustanovljeno Društvo za prilagojeno obliko komunikacij LABRA, katerega glavno poslanstvo je prirejanje različnih gradiv v lahko branje (Haramija in Knapp, 2019).
Izpostavljamo nekaj pomembnejših gradiv, ki so bila kasneje oblikovana v lahkem branju in tudi testirana s strani uporabnikov.
− Informacije za vse: evropska pravila za pripravo informacij v lahko berljivi in razumljivi obliki,
− Varnost in zdravje pri delu,
− Ustava Republike Slovenije in
− Knjižice za fante in dekleta (sedem zvezkov v lahkem branju za mlade z MDR na področju partnerstva).
Leta 2018 je zaznamoval projekt Lahko je brati, v okviru katerega je bil oblikovan priročnik Lahko branje za strokovnjake in priročnik v lahkem branju, izdan v dveh delih, z naslovom Priročnik za pripravo lahkega branja. V okviru projekta je na spletu prosto dostopen tudi nabor enostavnejših sopomenk in slikovnega gradiva, ki so strokovnjaku lahko v pomoč pri oblikovanju gradiva v lahko berljivi in razumljivi obliki (Zavod Risa, b. d.).
Velik prispevek je leta 2018 dodala Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru (smer Inkluzija v vzgoji in izobraževanju), ki je potrdila izbirni predmet Lahko branje (Haramija in Knapp, 2019).
Koordinatorsko vlogo literature lahkega branja in znanja o njem v Sloveniji prevzema knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem, katere naloga je širjenje literature v lahkem branju in strokovne literature o lahkem branju med druge območne knjižnice in tudi različne organizacije (prav tam).
4.2. LAHKO BRANJE V NEKATERIH EVROPSKIH DRŽAVAH
V Veliki Britaniji vodilna organizacija za pripravo lahko berljivih dokumentov za osebe s posebnimi potrebami nosi ime Easy Read Online Limited. Njeni strokovnjaki že več kot desetletje pripravljajo različna gradiva z dostopnejšimi informacijami za osebe s posebnimi potrebami. Pri svojem delu tesno sodelujejo s skupino uporabnikov, ki preverjajo in preizkušajo zapisana gradiva ter jih kritično ocenijo. Delo poteka tako, da v lahko branje prevajajo že obstoječe informacije in gradiva, prav tako tudi različne letake, vprašalnike, plakate, poročila, pogodbe, pravne dokumente, pisma in spletne strani. Bistveno je, da so gradiva oblikovno privlačna in jasna. Poleg tega so storitve, ki jih izvajajo za različne javne in državne ustanove ter prostovoljske in dobrodelne
13 organizacije, sicer plačljive, vendar so uporabnikom cenovno dostopne. Storitve izvajajo tudi v drugih jezikih (Easy read online, b. d.).
Švedska zakonodaja v lahko berljivo obliko omogoča prirejanje vsakega dela. Pri tem je pomembno dejstvo, da za priredno ni potrebno soglasje avtorja, kar v Sloveniji ni mogoče. Prva knjiga v lahkem branju je tako na Švedskem izšla že leta 1968, časopis pa je začel izhajati šestnajst let kasneje, leta 1984. Pri tem je zanimivo, da na Švedskem nimajo poenotenih smernic za lahko branje, kar pomeni, da pri svojem delu vsaka založba uporablja lastne sisteme (Haramija in Knapp, 2019).
Na Norveškem so leta 2002 začeli s projektom Leser søker bok (Bralci iščejo knjige), preko katerega so osebam s posebnimi potrebami zagotovljene kakovostne knjige.
Projekta so se lotili z željo po širši pravi in kulturni demokraciji, ne glede na spretnost branja. Ker imamo ljudje različno razvite bralne spretnosti, morajo biti knjige temu prilagojene tako, da ustrezajo najrazličnejšim uporabnikom. V sodelovanju s knjižnicami, ki imajo v svojih prostorih tudi posebne police za knjige v lahkem branju, vsako leto izdajo do petnajst knjig, ki jih opremijo tudi z dobrimi označbami (Leser søker bok, b. d.).
4.3. PRAVILA ZA ZAPIS BESEDILA V OBLIKI LAHKEGA BRANJA
Vsako oblikovano gradivo v lahkem branju mora biti preverjeno s strani uporabnikov.
Besedilo in slikovno gradivo je potrebno popravljati in preoblikovati tako dolgo, dokler ciljni populaciji nista popolnoma razumljivi. Dobro je, da iz ciljne skupine bralcev v celotnem postopku priprave gradiva sodelujejo testni bralci. Ti so vključeni že v izbiro teme, s svojimi željami in znanji pa kasneje usmerjajo pripravo gradiva, torej prevzemajo vlogo strokovnjakov in svetovalcev (Haramija in Knapp, 2019).
Priprava gradiva v lahkem branju lahko poteka na dva načina (prav tam):
1. Testni bralci sodelujejo pri izvornem besedilu: strokovnjaki in testni bralci skupaj berejo besedilo in ga sproti prirejajo, kar je zelo dolgotrajen proces in pri obsežnejših besedilih nemogoč.
2. Strokovnjak pripravi osnutek: pri obsežnejših besedilih je lažje, da strokovnjak sam pripravi osnutek besedila, testni bralci pa so vključeni v vseh naslednjih fazah.
V Sloveniji je treba za vsako delo, ki bi ga radi preoblikovali v lahko berljivo obliko, potrebno pridobiti soglasje oz. dovoljenje avtorja (prav tam).
Slovenski prevod in priredba evropskih smernic za lahko branje nosi naslov Informacije za vse, evropska pravila za pripravo informacij v lahko berljivi in razumljivi obliki (2015). Knjižica vsebuje najprej splošna pravila za pripravo lahko berljive in razumljive informacije, nato pa po poglavjih še podrobneje opredeljuje pravila za pisne informacije, informacije v elektronski obliki, video in zvočne informacije.
Ker se v raziskavi osredotočamo na pisanje receptov, bomo v nadaljevanju natančneje opredelili le splošna pravila in pravila za pisne informacije, ki jih predstavljamo v preglednici 3 (Haramija idr., 2019; Haramija in Knapp, 2019; Informacije za vse, (b.
d.); Knapp in Haramija, 2019; Ne pišite za nas brez nas, (b. d.); Nomura idr., 2010).
14
Preglednica 3 Prilagoditve gradiva
Pred pripravo gradiva
− Opredelimo ciljno populacijo, njihove lastnosti in sposobnosti, čemur prilagodimo stopnjo, jezik, vsebino …
− Določimo, ali bo gradivo vsebovalo pisne, video, elektronske ali avdio informacije.
− Vključimo ciljno populacijo, ki sodeluje pri izbiri vsebine, teme, načina in kraja objave ter kasneje pri preizkušanju razumljivosti gradiva.
Jezik in vsebina
− Vsebina naj bo konkretna, izogibamo se abstraktnemu jeziku.
− Koraki naj si logično sledijo.
− Vsebina naj bo preprosta, brez dolgih uvodov in nastopanja velikega števila oseb.
− Zapis naj bo jedrnat.
− Ne uporabljamo infantilnega govora.
− Zapišemo le najpomembnejše informacije.
− Vse informacije o isti zadevi združimo.
Besede
− Besede morajo biti poznane ciljni populaciji.
− Izbiramo enostavne besede, težje pa sproti razložimo in jih podkrepimo s primeri.
− Za določen pojem ali stvar vedno uporabimo isto besedo.
− Lahko uporabimo pogovorne besede, če jih ciljna populacija bolj pozna kot formalne besede.
− Izogibamo se zaimkom in pomanjševalnicam. Če jih moramo uporabiti, to naredimo previdno in s premislekom.
− Izogibamo se uporabi metafor, tujk, kratic, posebnih znakov in večmestnih števil.
− Besed ne delimo.
Stavki
− Stavki naj bodo kratki.
− V enem stavku naj bo zapisana samo ena misel.
− Vsak stavek zapišemo v novi vrstici.
− Stavki naj bodo zapisani v povednem naklonu.
− Stavki naj bodo aktivni.
15 Oblika
− Uporabimo običajen pisarniški papir.
− Namesto enega daljšega besedila raje oblikujemo več krajših.
− Izberemo dovolj velik kontrast med podlago in pisavo.
− Besedila ne pišemo čez sliko ali vzorec, podlaga naj bo vedno enobarvna.
− Naslovi naj bodo jasni in razumljivi.
− Čim bolj izpostavimo pomembne informacije. Lahko jih predstavimo na začetku besedila, jih odebelimo ali uokvirimo.
− Zelo previdno uporabljamo grafe in preglednice.
− Besedilo naj bo levo poravnano.
− Razmik med odstavki naj bo večji, priporoča se razmik 3 točke. Prva vrstica naj ne bo zamaknjena.
− Razmik med vrsticami naj bo večji, priporoča se razmik 1,5 točke.
− Rob naj bo širok.
− Strani naj bodo oštevilčene.
− Izogibamo se uporabi stolpcev. Če jih moramo uporabiti, jih med seboj jasno ločimo s črto ali okvirjem.
Pisava
− Pisava naj bo brezserifna. Priporočajo se pisave Arial, Liberation Sans, Levenim MT, Verdana, Tiresias ipd.
− Velikost pisave naj bo vsaj 14.
− Glede na ciljno populacijo se odločimo za uporabo malih ali velikih tiskanih črk.
− Razmik med črkami naj bo večji, priporoča se razmik za 0,5 točke.
− Razmik med besedami naj bo večji.
− Pisava naj bo pokončna.
− Pisava naj bo brez senc in robov.
− Pisava naj ne bo podčrtana ali poševna.
Slike
− Slike naj ponazarjajo besedilo in ga dopolnjujejo.
− V besedilu uporabimo le eno vrsto slikovnega gradiva (fotografije, risbe ali znaki).
− Isto stvar vedno ponazorimo z isto sliko.
− Slike postavimo desno od besedila ali na konec odstavka.
− Naslovnica naj vsebuje znak za lahko branje.
16
5. RAZISKOVALNI DEL
5.1. OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA
V svetu in pri nas se pojavlja čedalje več gradiva v lahkem branju, ki osebam z MDR omogoča večjo informiranost, samostojnost in vključenost v družbo. Med dostopnimi gradivi na spletu se v lahkem branju največkrat pojavljajo literarna dela, zakoni in druga gradiva javnega značaja, ki predstavljajo pomembne informacije za osebe z MDR.
Eden izmed evidentnih vidikov samostojnosti pri osebah z MDR je tudi priprava hrane in pijače. V ta namen bomo na osnovi razgovora z osebami z MDR najprej ugotovili njihovo stopnjo samostojnosti in potrebe ter nato izdelali kuharsko knjižico v lahkem branju, ki bo služila kot pripomoček za opazovanje in preučevanje njihove samostojnosti pri pripravi obroka.
5.2. CILJI RAZISKAVE IN RAZISKOVALNI VPRAŠANJI
Za proces raziskovanja smo si zastavili naslednje cilje:
− raziskati, ali v Sloveniji in po svetu obstajajo knjige z recepti za pripravo jedi in pijač v lahkem branju;
− preučiti samostojnost petih oseb z MDR pri pripravi jedi;
− oceniti težave, ki se pojavljajo pri samostojni pripravi jedi oseb z MDR;
− izdelati kuharsko knjižico v lahkem branju za osebe z MDR.
Zastavili smo si dve raziskovalni vprašanji:
− Kako lahko povečamo samostojnost oseb z MDR pri samostojni pripravi jedi?
− Kako izdelamo kuharsko knjigo v lahko berljivem branju, da jo bodo osebe z MDR zmogle samostojno uporabljati?
5.3. RAZISKOVALNI PRISTOP IN METODA
V magistrskem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo. Metoda je bila študija primera z opazovanjem.
5.3.1. VZOREC
Vzorec je neslučajni in namerni. V raziskavo smo vključili pet oseb (3 moški, 2 ženski) z zmernimi MDR, v starosti od 21 do 26 let, ki se izobražujejo v posebnem programu vzgoje in izobraževanja ter so vključene v program Socialna vključenost v okviru organizacije Društvo za kulturo inkluzije. Cilj programa je ohranjanje in razvijanje delovnih sposobnosti ter spodbujanje socialne vključenosti invalidov, opredeljenih v Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov.
17 5.3.2. ZBIRANJE PODATKOV
Podatke smo zbirali prek metode zbiranja empiričnega gradiva, in sicer prek metode opazovanja in spraševanja. Na podlagi opazovanja, preverjanja spretnosti branja in razgovorov s petimi osebami z zmerno MDR smo oblikovali knjižico z recepti v lahkem branju, ki vsebuje priljubljene recepte za jedi in pijače sodelujočih. Nato smo izvedli sedem tematskih delavnic, v okviru katerih so osebe v času, primernem za pripravo po zapisanem receptu, samostojno pripravile izbrano jed ali pijačo. Uvodni srečanji sta potekali 19. in 26. marca 2021, delavnice pa od 2. aprila 2021 do 18. maja 2021.
Med pripravo jedi po receptu smo opazovali tako samostojnost pri uporabi knjižice kot tudi natančnost pri sledenju zapisanim navodilom sodelujočih, torej je knjižica služila kot pripomoček za opazovanje napredka in stopnje samostojnosti pri celotnem procesu priprave jedi pred in po izvedenih delavnicah.
Po vsaki izvedeni delavnici smo z osebami izvedli razgovor, pri čemer smo upoštevali njihova mnenja, pričakovanja, izkušnje in ideje za morebitno preoblikovanje knjižice s ciljem, da jih bi ta kar najbolj vodila v samostojno delo. Popravljeno verzijo knjižice smo po zadnji izvedeni delavnici ponovno ocenili.
Delavnice so potekale v prostorih Društva za kulturo inkluzije, in sicer znotraj BTC nakupovalnega središča v Ljubljani. V kuhinji so imeli sodelujoči na voljo sestavine, posodo in pripomočke. Nekatere sestavine smo prejeli kot donacijo, preostale smo priskrbeli sami.
5.3.3. OPIS OBDELAVE PODATKOV
Uvodni dve srečanji, v okviru katerih smo preverjali branje oseb z MDR in izvedli razgovore o prehrani, smo zvočno posneli, na drugih delavnicah pa smo opažanja beležili. Po vsakem srečanju smo izvedli transkripcijo zvočnih posnetkov ali zapiskov, nato pa ključne izjave in opažanja podčrtali.
Sledilo je primerjanje transkripcij razgovorov s posamezniki z iskanjem podobnosti in razlikovanjem izkušenj, spretnosti in znanj sodelujočih. Na podlagi tega smo oblikovali kuharsko knjižico v lahkem branju.
Nato smo primerjali samostojnost pri uporabi knjižice in natančnost pri sledenju zapisanim navodilom pred in po izvedenih delavnicah.
18
6. REZULTATI
V nadaljevanju predstavljamo rezultate raziskave. Uvodoma bomo na kratko opisali potek izdelave kuharske knjižice, nato pa tudi izvedbo delavnic: uvodni dve srečanji ter razlike pred izvedbo delavnic in po njej. Sledi evalvacija procesa dela.
Zaradi varovanja osebnih podatkov smo namesto imen pisali oznake Ž1, Ž2, M1, M2 in M3 (Ž=ženski spol, M=moški spol).
6.1. IZDELAVA KUHARSKE KNJIŽICE V LAHKEM BRANJU
Izbor receptov za kuharsko knjižico je temeljil na željah udeležencev, pri čemer smo upoštevali tudi značilnosti, spretnosti in izkušnje posameznikov. Ker se veliko oseb z MDR sooča s prekomerno telesno težo, smo želeli naglasiti, da so tudi zdrave jedi lahko zelo okusne in da je pomembna samostojna priprava hrane, saj tako lažje kontroliramo vnos maščob, soli in sladkorja.
Da bi bila knjižica napisana po pravilih lahkega branja, smo najprej proučili priročnike Lahko je brati: Nasveti za lahko branje v slovenščini 1: Uvod (Knapp in Haramija, 2019), Lahko je brati: Nasveti za lahko branje v slovenščini 2: Pravila (Haramija idr., 2019) in Lahko je brati: Lahko branje za strokovnjake (Haramija in Knapp, 2019). Nato smo po spletu iskali primere receptov v lahkem branju, ki bi služili kot vzorec. Leanne Foreman (b. d.) na svoji spletni strani objavlja recepte v angleškem jeziku v lažje berljivi obliki, ki pa ne vsebuje vseh pravil lahkega branja in ni namenjena specifično osebam z MDR. Obliko recepta smo vzeli kot prvi vzorec (glej Sliko 1), vendar se je kasneje izkazalo, da udeleženim osebam z MDR ta oblika recepta ni bila tako priročna kot druga. Povedali so, da se pri drugi verziji lažje sledi korakom.
Naslednje recepte smo zato zapisali v drugi obliki (glej Sliko 2), po zgledu Dinners and puddings: Easy read recipes for people with learning disabilities (b.d.), elektronske kuharske knjige v lahkem branju. Recepti so zapisani po pravilih lahkega branja specifično za osebe z MDR in primanjkljaji na posameznih področjih učenja. Recepti v tej elektronski knjigi vsebujejo slikovno gradivo tudi pri zapisu postopka, za kar pa se mi nismo odločili. Na začetek knjižice smo dodali slikovno gradivo za pripomočke in sestavine, ki bi bile posameznikom lahko neznane. Pri opisu korakov postopka kuhanja smo dodali le posamezne fotografije in tako bolj konkretno ponazorili določen korak, kjer bi se lahko pojavile težave. Ko smo namreč preverjali branje in razumevanje posameznega recepta sodelujočih, je bilo to na dovolj visokem nivoju in po našem mnenju ni potrebovalo slikovne podpore.
Ko smo preverjali branje, je ena izmed udeleženk bolj tekoče brala velike tiskane črke, pri drugih pa med branjem velikih in malih tiskanih črk ni bilo razlike. Da bi olajšali branje vsaj eni izmed udeleženk, smo se odločili za uporabo velikih tiskanih črk. Eden izmed udeležencev je na preverjanju branja besede črkoval in bilo mu je zelo neprijetno. Na delavnicah mu je bil v oporo pomočnik, ki mu je pomagal pri branju.
19
V slovenščini smo na spletu zasledili le en recept, ki je napisan po pravilih lahkega branja, in sicer za pomladno rižoto. Recept je nastal v okviru magistrskega dela (Perko, 2020). V slovenskem prostoru torej recepti v lahkem branju še niso pripravljeni in razširjeni. Situacija kaže na odprt prostor za doprinos in izboljšavo.
6.2. POTEK POSAMEZNIH SREČANJ S SKUPINO UPORABNIKOV
6.2.1. UVODNO SREČANJE
Cilj uvodnega srečanja je bil spoznavanje posameznikov, njihovega predznanja o zdravi prehrani in poznavanja lahkega branja.
Kot osnovo za razgovor z osebami smo pripravili kviz. Iz odgovorov na vprašanja smo izvedeli, da osebe iz fotografij in opisov sicer prepoznajo, katere prehranjevalne navade so bolj ali manj zdrave, vendar tega v svojih življenjih ne udejanjajo. Vedo, da je v gaziranih pijačah veliko sladkorja, a jih kljub temu vsakodnevno pijejo. Prav tako vedo, da je bolj zdravo za malico pojesti sadje kot sladke ali slane prigrizke, ampak jih kljub temu vsakodnevno uživajo.
Vsi sodelujoči dnevno zaužijejo vsaj tri obroke (zajtrk, kosilo večerja), ki jih znajo našteti. Le eden izmed udeležencev se spomni še na malico. Čeprav znajo obroke
Slika 6
Prva verzija recepta po vzoru receptov na spletni strani Leanne Foreman (b. d.)
Slika 5
Druga verzija recepta po vzoru knjige Dinners and puddings: Easy to read recipes for people with learning disabilities. (b. d.)
20 našteti, pa ne znajo utemeljiti, zakaj je pomembno imeti več obrokov. Zato razgovor zapeljemo v smer primerne količine hrane in pogostosti obrokov.
Razumejo, da izraz uravnotežena prehrana pomeni, da je hrana raznolika, česar pa ne znajo razložiti s pomočjo prehranske piramide. Ne poznajo glavnih skupin živil (ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe), iz prehranske piramide razberejo le sadje in zelenjavo ter sladkarije.
Vsi vedo, da je rjavi riž bolj zdrav za uživanje kot beli, ampak razlike med vrstama pa ne znajo utemeljiti. Na tem mestu udeležence poučimo o predelavi hrane.
V posebnem programu vzgoje in izobraževanja, v katerem so vsi udeleženci zaključili zadnjo stopnjo, so obravnavali tudi tematiko prehrane in kuhali, zato so določene spretnosti že razvili.
Dve osebi sta s starši že kuhali po receptu, ki so ga našli na spletu, vendar ni bil zapisan v lahkem branju.
Izraza lahko branje nihče ni poznal, prav tako ne znaka za lahko branje. Nihče še ni prebral nobene knjige.
6.2.2. INDIVIDUALNI RAZGOVORI IN PREVERJANJE BRANJA
V preglednici 4 prikazujemo opažanja z individualnih razgovorov, ki smo jih izvedli s sodelujočimi posamezniki. Opazovali smo dekodiranje gradiva in razumevanje prebranega ter preverjali poznavanje znaka za lahko branje in izkušnje s samostojnim kuhanjem.
Preglednica 4
Opažanja pri individualnih razgovorih
Oseba Dekodiranje gradiva
Razumevanje prebranega
Poznavanje znaka za lahko
branje
Samostojno kuhanje
Ž1
Dobro, ni razlike v branju malih in velikih tiskanih črk.
Potrebuje stalno vodenje, pri sebi mora imeti besedilo, da odgovarja na vprašanja.
Ne pozna znaka za lahko branje.
Zdaj ima dieto in si hrano
pripravlja po načrtu, zapisanem v knjižici v lahkem branju, iz katere se dobro
znajde.
Testenine skuha sama, omako ji pripravijo starši.
Skuha si zmrznjeno zelenjavo.
Starši ji zamesijo testo za pico, ona jo obloži.
Pripravi si kavo in čaj.
V šoli so večkrat pripravljali hrano, v spominu ji je ostal tiramisu.
21 Ž2
Počasnejše branje z več napakami.
Lažje bere velike tiskane črke.
Ob vodenju zelo skromno obnovi besedilo po koncu branja.
Ne pozna znaka za lahko branje, tudi nobene knjige še ni prebrala.
Testenine skuha sama.
Pripravi si opečen kruhek, kavo in čaj.
Enkrat je po receptu s starši spekla mafine, pri čemer sestavin ni
tehtala, ampak je kot mersko enoto uporabila žlico.
M1
Dobro, ni razlike v branju malih in velikih tiskanih črk.
Zelo skromno obnovi besedilo po koncu
branja.
Ne pozna znaka za lahko branje, tudi nobene knjige še ni prebral.
Pravi, da na spletu bere novice, vendar ne zna povedati, kaj je nazadnje prebral.
Testenine skuha sam, omake ne naredi.
Na ponvi si speče pleskavico.
Pripravi si kavo in čaj.
Enkrat je s starši kuhal po receptu s spletne strani, vendar se ne spomni, katero jed. Pri tem je uporabljal tehtnico.
M2
Dobro, vendar ne upošteva ločil.
Ni razlike v branju malih in velikih tiskanih črk.
Potrebuje stalno vodenje.
Zapomni si posamezne besede.
Ne pozna znaka za lahko branje, tudi nobene knjige še ni prebral.
Včasih je v šoli listal revijo Pil, zanimivi so mu stripi.
Zelo rad je sodeloval pri kuhanju v šoli, kjer so pripravljali piščančje
medaljone, opečene kruhke, tortilje.
Pripravi si kavo in čaj..
22 M3
Črkuje.
Branje mu predstavlja velik napor, zato ne želi brati na glas.
Branja se je učil šele kasneje v šoli, saj ni imel spodbud od doma.
Ker besedila ne prebere, ga tudi ne obnovi.
Ne pozna znaka za lahko branje, tudi nobene knjige še ni prebral.
Kuhanje mu ne predstavlja posebnega užitka.
V šoli večinoma ni sodeloval pri kuhanju, saj je imel vmes druge zadolžitve
(pomoč hišniku, pomivanje posode …).
Pripravi si kavo in čaj.
6.2.3. KUHARSKE DELAVNICE
Dogovor med izvajalci delavnic in udeleženci je bil, da bo na vsaki kuharski delavnici eden od udeležencev v glavni, vodilni vlogi. Dobil bo recept, ga prebral in svojim sodelavcem razdelil naloge. Skrbel bo za pravilno sledenje receptu in enakomerno porazdeljenost dela med vsemi sodelujočimi. Če bo oseba postala nesigurna ali bo potrebovala pomoč, se bo lahko kadarkoli obrnila na strokovnjake, ki bodo ves čas v bližini.
V preglednici 5 prikazujemo potek kuharskih delavnic, in sicer katero jed smo pripravljali ter kdo od udeležencev je imel vlogo kuharskega vodje.
Preglednica 5
Potek kuharskih delavnic
Jed Vodja
Kuharska delavnica 1 Ovsen kruh in ovsena kaša M2
Kuharska delavnica 2 Zelenjavna rižota M1
Kuharska delavnica 3 Mehiške tortilje Vsi skupaj
Kuharska delavnica 4 Tiramisu Ž2
Kuharska delavnica 5 Juha in čokoladne kroglice Ž1
Kuharska delavnica 6 Kvinoja M3
Kuharska delavnica 7 Testenine s tunino omako Vsi skupaj
V preglednici 6 predstavljamo rezultate pred izvedbo kuharskih delavnic in po njej. V preglednici so predstavljene različne spretnosti prehranske pismenosti (Erjavšek in Kostanjevec, 2018), ki smo jih opazovali pri udeležencih.
23
Preglednica 6
Samostojnost oseb z MDR pri kuhanju in prehranska pismenost pred izvedbo kuharskih delavnic in po njej
Ž1
Spretnosti Pred izvedbo delavnic Po izvedbi delavnic
Higiena
Umivanje rok
Spomni se, če usmerimo z vprašanjem: »Kaj moramo narediti, preden začnemo s kuhanjem?
Sama se spomni.
Oblačenje predpasnika
Predpasnika sama od sebe ne obleče.
Potrebuje pomoč pri zavezovanju.
Sama se spomni in si predpasnik tudi sama zaveže.
Spenjanje las
Sama se ne spomni, potrebna je neposredna spodbuda.
Pred začetkom kuhanja si sama spne lase.
Rokovanje s kuhinjskimi aparati in pripomočki
Rezanje z ostrim nožem
Zelo spretna, nareže na srednje velike kose.
Zelo spretna, nareže na manjše koščke.
Lupljenje Zelo spretna in hitra. Zelo spretna in hitra.
Mešanje z električnim mešalnikom
Električni mešalnik zna pripraviti, ga vklopiti v elektriko in z njim mešati. Med mešanjem pozabi gledati v skledo, zato zmeša preveč.
Električni mešalnik zna pripraviti, ga vklopiti v elektriko in z njim mešati.
Peka v pečici (prižig,
temperatura, nastavitev časovnika)
Pečico prižge in nastavi temperaturo.
Časovnika ne nastavi pravilno.
Pečico prižge in nastavi temperaturo.
Časovnika še vedno ne nastavi pravilno.
Kuhanje na štedilniku (prižig, uravnavanje temperature)
Štedilnik prižge in pravilno uravnava temperaturo.
Štedilnik prižge in pravilno uravnava temperaturo
