UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Poučevanje na razredni stopnji
Sonja Čenčič
MEDPREDMETNO POVEZOVANJE GLASBENE UMETNOSTI
S SLOVENSKIM LJUDSKIM IZROČILOM V ČETRTEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Magistrsko delo
Ljubljana, 2018
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Poučevanje na razredni stopnji
Sonja Čenčič
MEDPREDMETNO POVEZOVANJE GLASBENE UMETNOSTI
S SLOVENSKIM LJUDSKIM IZROČILOM V ČETRTEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Magistrsko delo
Mentorica: red. prof. dr. Barbara Sicherl Kafol
Ljubljana, 2018
ZAHVALA
Hvala moji mentorici, dr. Barbari Sicherl Kafol, za strokovno pomoč, nasvete in spodbude, ki so me pripeljali do zadnje pike v mojem magistrskem delu.
Hvala mojim sodelavkam in sodelavcem, ki so mi pomagali pri študiju.
Hvala učenkam in učencem četrtega razreda ter njihovi učiteljici Damijani, s katerimi smo izpeljali čudovit projektni teden.
Hvala družini in prijateljem.
Globoko hvaležnost čutim do svojega moža. Mare, s tvojo pomočjo sva skupaj
uresničila mojo željo, da postanem razredna učiteljica.
Spodbujal in bodril si me tudi takrat, ko ni bilo najbolj lahko.
In pa moji štirje sončki: Nejc, Nina, Nace in Tim, vaša otroška potrpežljivost je bila večkrat neizmerna. Hvala vam!
IZVLEČEK
Slovensko ljudsko izročilo je zelo dragoceno in bogato. Zasledimo ga v učnih načrtih vseh razredov osnovne šole. V magistrskem delu je bila glavna nit kulturna dediščina oz. slovensko ljudsko izročilo v četrtem razredu. V teoretičnem delu sem se osredinila na pojme ljudsko izročilo, medpredmetno povezovanje in projektno učno delo.
Opredelila sem vsebine ljudskega izročila pri glasbeni umetnosti ter jo povezala s preostalimi predmeti. Ob tem sem se poslužila medpredmetnega povezovanja, ki bi moralo biti večkrat prisotno pri pouku. Da sem to lažje izpeljala, sem se odločila za obliko projektnega učnega dela. V empiričnem delu magistrskega dela je predstavljen projektni teden z naslovom Slovensko ljudsko izročilo. Delo je potekalo v učilnici, v telovadnici in na prostem z ljudmi, ki danes še ohranjajo slovensko ljudsko izročilo v naši okolici. Eno temo smo povezovali z več predmeti, povezovali teorijo s prakso.
Vsak učenec je izdelal knjižico, ki je povzetek posameznih dni. Cilja raziskave v magistrskem delu sta bila zasnova projektnega tedna v četrtem razredu z naslovom Slovensko ljudsko izročilo in načrtovanje, priprava in izvedba projekta o običaju gregorjevo pri glasbeni umetnosti z medpredmetnim povezovanjem v četrtem razredu.
V ta namen sem oblikovala učne priprave. Poleg glavnih ciljev v učni uri sem opredelila in zapisala tudi cilje medpredmetnih povezav. Uporabila sem kvalitativni raziskovalni pristop, neslučajnostni namenski vzorec. V raziskavi so sodelovali učenci četrtega razreda podružnične šole. Učenci so povezovali znanje različnih predmetov in dosegali učne cilje. Uspešno so pripravili in izvedli nastop Gregorjevo. Delo je in bo prispevalo k ozaveščanju pomena slovenskega ljudskega izročila, ki ga lahko v medpredmetnem pristopu kakovostno uresničujemo tudi preko projektnega dela.
Ključne besede
glasbena umetnost, slovensko ljudsko izročilo, projektno učno delo, medpredmetno povezovanje
ABSTRACT
The rich and valuable Slovene folk tradition can be found in the curriculum throughout Slovenian Primary School. In this master's thesis the main idea is cultural heritage i.e.
Slovene folk tradition in the fourth grade of primary school. The theoretical part is focused on the terms: folk tradition, intersubject connection and project-based learning.
Contents of the folk tradition in musical art are defined and connected to other school subjects using cross-curricular links which should more often be used in teaching. In the empirical part of this master's thesis the results of the project-based learning are described: this approach was used in the research which was carried out within a week entitled Slovene Folk Tradition. Activities were carried out in the classroom, in the gym, outdoors and along with people who preserve the tradition in our community. One particular theme was linked to different subjects and theory was related to practice.
Each pupil wrote a summary of each day into a booklet which they made by themselves. The research that this master's thesis shows, pursued two goals: the first was to plan the mentioned project week in the fourth grade and the second goal was to plan, prepare and carry out a project about a Slovenian custom »Gregorjevo« at musical art classes, linking it with other subjects. Main objectives and linked subjects' objectives were defined in a lesson plan. Students of the fourth grade of an affiliate school participated in a qualitative research with a non-random purposive sample. By connecting their knowledge from different subjects they achieved the planned objectives, moreover they prepared and carry out a performance entitled Gregorjevo.
This master's thesis' purpose is to contribute to raise the awarness of the Slovene folk tradition which can be achieved qualitatively through intersubject connection project work.
Key words
musical art, Slovene folk tradition, project-based approach, intersubject connection
Kazalo
UVOD……….……….…..1
TEORETIČNI DEL 1 SLOVENSKO LJUDSKO IZROČILO ... 2
1.1 Ohranjanje ljudske dediščine ... 2
1.2 Ljudski ples ... 2
1.3 Ljudska pesem ... 3
2 MEDPREDMETNO POVEZOVANJE ... 3
2.1 Opredelitev medpredmetnega povezovanja ... 3
2.2 Pogoji za uspešno medpredmetno povezovanje ... 4
2.3 Medpredmetno povezovanje pri glasbeni umetnosti... 4
3 PROJEKTNO UČNO DELO ... 5
3.1 Značilnosti projektnega učnega dela ... 5
3.2 Načela projektnega učnega dela ... 6
3.2.1 Ciljna usmerjenost ... 6
3.2.2 Tematsko problemski pristop ... 6
3.2.3 Življenjskost ... 7
3.2.4 Odprtost in prožnost ... 7
3.2.5 Načrtnost... 7
3.2.6 Individualne razlike udeležencev ... 7
3.2.7 Spodbujevalni stil dela ... 7
3.2.8 Aktivno sodelovanje udeležencev ... 7
3.2.9 Sinergija ... 7
3.2.10 Pozornost pri izvedbi projekta ... 8
3.2.11 Celostni razvoj osebnosti ... 8
3.3 Struktura projektnega učnega dela ... 8
3.3.1 Oblikovanje teme – 1. etapa ... 8
3.3.2 Idejna skica – 2. etapa ... 9
3.3.3 Načrtovanje izvedbe – 3. etapa ... 9
3.3.4 Izvedba načrta – 4. etapa... 10
3.3.5 Predstavitev dosežkov – 5. etapa ... 10
3.3.6 Evalvacija – 6. etapa ... 11
3.4 Tipi projektnega dela ... 12
3.4.1 Konstrukcijski tip ... 12
3.4.2 Raziskovalni tip ... 12
3.4.3 Projekt usvajanja in vrednotenja ... 12
3.4.4 Tip učenja ... 13
3.5 Kritične misli o projektnem učnem delu ... 13
EMPIRIČNI DEL 4 RAZISKAVA ... 14
4.1 Problem in cilja raziskave ... 14
4.2 Raziskovalna metoda ... 14
4.3 Vzorec raziskovanja ... 14
4.4 Postopek zbiranja in obdelava podatkov ... 14
5 REZULTATI Z INTERPRETACIJO ... 15
5.1 Načrt projektnega tedna ... 15
5.2 Učne priprave z analizami ... 18
5.2.1 Prvi dan ... 18
5.2.1.1 Priprave prvega dne ...18
5.2.1.2 Analiza prvega dne ...31
5.2.2 Drugi dan ... 33
5.2.2.1 Priprave drugega dne ...33
5.2.2.2 Analiza drugega dne ...41
5.2.3 Tretji dan ... 42
5.2.3.1 Priprave tretjega dne ...42
5.2.3.2 Analiza tretjega dne ...48
5.2.4 Četrti dan ... 51
5.2.4.1 Priprave četrtega dne ...51
5.2.4.2 Analiza četrtega dne ...67
5.2.5 Peti dan ... 70
5.2.5.1 Priprave petega dne ...70
5.2.5.2 Analiza petega dne ...74
5.2.5.3 Analiza nastopa Gregorjevo ...75
5.2.5.4 Evalvacija učencev o projektnem tednu ...75
5.3 Knjižica projektnega tedna ... 77
6 ZAKLJUČEK ... 80
7 LITERATURA ... 82
8 PRILOGE ... 84
Kazalo slik
Slika 1: Izvedba projektnega učnega dela v korakih (Novak, 2009) ... 5Slika 2: Grafični prikaz učiteljevega in učenčevega odnosa do učne vsebine pri projektnem učnem delu (Novak, 1990) ... 6
Slika 3: Razvrščanje šeg oz. navad ... 33
Slika 4: Predstavitev običaja gregorjevo ... 33
Slika 5: Šivilja Mojca nabira gube ... 33
Slika 6: S stržki igramo Pleši, pleši črni kos ... 42
Slika 7: Riševa narodno nošo ... 42
Slika 8: Blazinice z motivi narodnih noš ... 42
Slika 9: Polona in Teja rešujeta učni list ... 50
Slika 10: Gospod Andrej plete košaro ... 50
Slika 11: Janez drza cveke za košaro ... 50
Slika 12: Vsi imamo delo ... 50
Slika 13: Peter piska na lubnato piščal ... 50
Slika 14: Polonin spis ... 69
Slika 15: Jerin spis ... 69
Slika 16: Posvet, kako pripraviti nastop ... 76
Slika 17: Vaje za nastop ... 76
Slika 18: Nastop ... 76
Slika 19: Nastop ... 76
Slika 20: Naslovnica Polonine knjižice ... 79
Slika 21: Petkov del knjižice ... 79
Kazalo preglednic
Preglednica 1: Urnik projektnega tedna ... 171
UVOD
Slovensko ljudsko izročilo je zelo bogato. Mi to vemo. Da bodo to vedeli tudi naši zanamci, ga moramo prenašati iz generacije v generacijo, iz roda v rod. Dokler bomo znali ceniti naš jezik, pesem, ljudski ples, šege in običaje, toliko časa bomo obstajali kot narod. Z ohranjanjem starih ljudskih plesov se ohranjajo tudi šege in navade naših prednikov. Preteklost in z njo tradicija sta in vedno bosta temelj naše sedanjosti in na njima bo zgrajena tudi pripadnost narodu.
S slovenskim ljudskim izročilom sem povezana že mnogo let kot mentorica dveh otroških folklornih skupin. Naša dediščina mi pomeni zelo veliko, saj veliko prostega časa namenim prenašanju tega na mlajše generacije. Zato se tudi v magistrskem delu nisem mogla temu izogniti. Poiskala sem način, kako to izpeljati v šoli pri rednem pouku. Izbrala sem medpredmetno povezovanje glasbene umetnosti, ki sem ga izvajala v projektnem učnem tednu.
Glasba je neizčrpen vir medpredmetnih povezav z drugimi šolskimi predmeti ter področji otrokovega celostnega razvoja. Na vseh dejavnostnih področjih najdemo izhodišča za njihovo realizacijo. Vse glasbene dejavnosti omogočajo številne procesne, vsebinske in konceptualne medpredmetne povezave (Marjanovič Umek, 2012).
Današnja šola stremi k bolj kakovostnemu in trajnejšemu znanju. Bilo naj bi bolj uporabno in usmerjeno v vseživljenjsko učenje. Didaktični pristop, ki naj bi to omogočal, so medpredmetne povezave (Štemberger, 2007). Določajo jih skupni nameni različnih predmetnih področij. »Vključujejo procese učenčevega celovitega spoznavanja učne stvarnosti s prenašanjem učnih spretnosti in znanj.« (Sicherl Kafol, 2007, str. 113) Medpredmetno povezovanje se od preostalih razlikuje po tem, da učitelj tu izhaja iz povezovanja učnih ciljev oz. vsebin. Pri tem vsebino ali problem poda oz.
obravnava čim bolj celostno z različnimi učnimi metodami in oblikami (Hodnik Čadež, 2007).
Medpredmetno povezovanje lahko načrtujemo in uporabimo v obliki projektnega učnega dela, ki sodi v sodobno didaktično organizacijo pouka.
Za projektno učno delo je značilno, da presega okvire pouka, saj se ne omejuje niti vsebinsko niti organizacijsko, pa tudi ne časovno in prostorsko na pogoje, v katerih je organiziran šolski pouk. Je učni model, katerega funkcija je spodbujati izvajalce k čim bolj aktivnemu in kreativnemu sodelovanju v projektu od postavitve cilja do njegove uresničitve. Za izvajanje projektnega dela je značilno, da temelji na spodbujanju vseh udeleženih, da so pri izvajanju različnih aktivnostih čim bolj samostojni, ustvarjalni in osebno odgovorni (Novak, 2009).
2
TEORETIČNI DEL
1 SLOVENSKO LJUDSKO IZROČILO 1.1 Ohranjanje ljudske dediščine
V naši deželi ima vsaka vas svoj glas, zato je ljudsko izročilo naše dežele neizmerno bogato. Vsi se moramo zavedati dragocenosti prastare kulture naše dežele. Dediščina preteklosti nam mora biti dota za prihodnost. Naloga, kot je spoznavanje svoje domovine je zelo veliko in široko delo, da ga zmoremo le vsi skupaj. Spoznati lepote svoje dežele, njeno preteklost, prisluhniti ritmu njenega utripa, spoznati dušo svojega naroda- to je velika in težka, a nadvse lepa naloga. Uspešna pa je lahko le, če združi izkušnje starejšega rodu in ustvarjalnost mladih (Kunaver, 2014).
Poustvarjanje kulturne dediščine, ki pomeni zgodovino naroda, daje možnost primerjave življenja nekoč in danes, hkrati pa tudi poistovetenje s kulturo naroda, ki jo bogati poustvarjanje nekdanjih plesov, iger ter šeg in navad. Ohranjanje spomina na nekdanje življenje ponuja tudi možnost, da bodo pridobljeno znanje ali pa vsaj odnos do kulturne zapuščine, ki ga mladi dobijo, prenašali tudi na svoje potomce (Sedevčič, 2009).
Ljudska dediščina predstavlja nenadomestljivo vrednoto, ki je zelo pomembna pri razvijanju človekove osebnosti. Ljudje se z njo srečujemo na različne načine, pogosto, ne da bi se tega zavedali. Prav bi bilo, da bi bila vključena v vsakodnevno življenje zgodnjega otroštva. Izročilo se ohranja predvsem ob posredovanju znanja in izkušenj od starejših na mlajše generacije, pri čemer je vzor najpomembnejše vzgojno sredstvo (Kmetec, 2013).
1.2 Ljudski ples
»Ples je govorica telesa, je gibanje ob zvoku, ritmu, govoru, glasbi in tudi tišini. Že tisočletja je del človekove kulture, saj ga pozna več kot tri tisoč doslej znanih kultur sveta. Skozi svoje gibanje, pesem in glasbo je človek izražal svoje hrepenenje, žalost, veselje, bolečino, povezanost z nadnaravnimi silami, bojevitost, erotičnost.« (Zagorc, 1997, str. 7)
»Ljudski plesi so plesi, ki so za določeno obdobje značilni za najširše plasti ljudstva.
Izvirajo iz izročila, ki je lahko podedovano iz davnine in ga časovno ni mogoče natančno opredeliti, ali pa so bili zavestno prevzeti od drugod v nekem času in so se potem priložnostno širili naprej ter se v nekem okolju spreminjali in prilagajali gibnosti posameznika. Ljudski plesi so za nas plesno izročilo, značilno za slovensko etnično ozemlje vse do let pred drugo svetovno vojno.« (Ramovš, 1992, str. 7)
»Ljudski ples je pogosta sestavina nagonskega izražanja v obredih in običajih, a ni nekaj prvotnega. Izraziteje se razvija šele, ko se diferencirajo prvotne gibne prvine v razne oblike gibnosti (obhod, skakanje, igra, ples …).« (Hrovatin, 1951, str. 280) Nanj vplivajo tudi zvočila in kasneje glasbila. Pogosto se je spreminjal in oblikoval v raznih razvojnih stopnjah kot posledica zgodovinskega toka v političnih in družbenih presnovah (prav tam).
Nekateri slovenski plesi so bili podedovani iz davnine. Te uvrščamo v starejše izročilo, druge pa v mlajše izročilo. Oboji so se prilagajali gibnosti posameznikov in kulturnemu
3
okolju, v katerem so bili živi. Po prvi svetovni vojni so bili značilni za najširšo plast prebivalstva na Slovenskem, ki je bilo predvsem kmečko. V tridesetih letih 20. stoletja so zaradi širitve delavskega razreda začeli toniti v pozabo. Začeli so se pojavljati tudi novi in modni plesi. Po drugi svetovni vojni so se ohranili le v posameznih gospodarsko slabše razvitih območjih, medtem ko polka in valček ter nekaj drugih plesov živi še danes. Slovenska ljudska plesna dediščina je torej značilna za slovensko etično ozemlje vse do let pred drugo svetovno vojno (Knific, 2015).
1.3 Ljudska pesem
Dušica Kunaver je na vprašanje Kaj je ljudska pesem? zapisala, da se šolski odgovor glasi: »Ljudska pesem je tista pesem, ki ji je ljudstvo pozabilo avtorja. Ljudska pesem torej izvira iz časov, ko nepismeno ljudstvo ni znalo zapisati avtorja pesmi. Ljudska pesem je zato prehajala iz ust do ust, iz roda v rod, zato nima originala in ne vemo ali je pravilna tista inačica, ki jo pojejo na Štajerskem ali tista, ki jo slišimo na Dolenjskem.
Obe sta pravi in obe pravilni.« (Kunaver, 2014, str. 39)
»Domača pesem je nekdaj spremljala življenje slovenske vasi v veselju in žalosti, ob delu in prazniku, ob svatbi in pogrebu.« (prav tam, str. 38)
»Ljudska pesem je najstarejši del kulturne dediščine slovenskega naroda in hkrati sestavni del njegove današnje kulture, ker pomeni njene korenine.« (Kunaver, 2002, str. 7)
Ljudska pesem je povezana s šegami vsakdanjega in prazničnega življenja slovenskega človeka. Njeni začetki segajo globoko v preteklost, njeno življenje pa se kljub spremembam, ki jih prinaša razvoj, nadaljuje v sedanjost. Nagovarja vsakogar, če se ji ne bomo odrekli, se bo ohranila tudi v prihodnosti (prav tam).
Pomembna značilnost slovenske ljudske pesmi je njena raznolikost. V pesmih iz različnih pokrajin v Sloveniji opazimo že razliko v vsebini. Na Koroškem in zgornjem Gorenjskem prevladuje ljubezenska fantovska pesem in poskočnice, v podnožju Kamniških planin je veliko pripovednih pesmi, med značilne štajerske spadajo posebne mrliške pesmi, napol šaljive rokodelske pesmi. V Beli Krajini so se ohranile stare rokodelske pesmi, v Beneški Sloveniji zlasti lepe nabožne pesmi, v Reziji pa svojevrstne pastirske pesmi (Kunaver, 1969).
Za večino ljudskih pesmi ne vemo, kdo je zložil besedilo in melodijo. Isto besedilo je mogoče peti na različne melodije oz. isto melodijo uporabiti za vsebinsko različna besedila. Ljudska pesem nastaja in živi skupaj z melodijo (Kunaver, 2002).
Poznamo tudi izrazito narečne pesmi z območij nekaterih obrobnih pokrajin (Prekmurje, Prlekija), v zamejstvu (Porabje, Rezija) (prav tam).
Po obliki so slovenske pesmi povečini kitične (2, 4, 5, 6, 7-vrstične), ritem ni enoličen, značilen je petdobni ritem. Med značilnosti slovenske ljudske pesmi sodi tudi večglasje (Kunaver, 1969).
2 MEDPREDMETNO POVEZOVANJE
2.1 Opredelitev medpredmetnega povezovanja
Medpredmetno povezovanje je celosten didaktični pristop – pomeni horizontalno in vertikalno povezovanje znanj, vsebin in učnih spretnosti. Spodbuja samostojno in
4
aktivno pridobivanje učnih izkušenj. Medpredmetno povezovanje je pomemben element sodobnih pogledov na vzgojno-izobraževalni proces. Medpredmetne povezave določajo skupni nameni različnih predmetnih področij. Pri tem učenci pri reševanju učnih situacij razvijajo interes in motivacijo za učenje ter poglabljajo razumevanje in uporabo znanja. Ob tem imajo boljši učni uspeh, izboljšajo medosebne odnose, so samozavestni, sodelujejo, so spoštljivi in so zmožni povezovati učne spretnosti z različnih predmetnih področij.
Medpredmetno povezovanje se od preostalih učnih strategij razlikuje po tem, da tu učitelj izhaja iz povezovanja učnih vsebin oz. ciljev. Tako želi določeno vsebino ali problem obravnavati čim bolj celostno. Pri tem lahko uporablja različne učne metode in oblike dela. Medpredmetne povezave morajo biti prilagojene razvojni stopnji in predznanju učencev. Pri tem načinu dela se pri učencih razvijajo tudi generične veščine, ki so neodvisne od vsebine, so pa uporabne v različnih okoliščinah in jih lahko prenašamo. Te so: kritično mišljenje, reševanje problemov, obdelava podatkov, uporaba IKT, izvajanje projektnih nalog, aktivno učenje, branje, pisanje, poslušanje … (Hodnik Čadež, 2007).
Rdeča nit, ki povezuje posamezne predmete, je transfer učnih postopkov, podatkov, pojmov, zakonitosti, miselnih spretnosti, čustev, stališč, komunikacije … (Sicherl Kafol, 2007).
»Medpredmetno povezovanje je eden izmed načinov za izboljšanje kvalitete pouka.«
(Krek idr., 2007, str. 441)
»Model medpredmetnega povezovanja je pot do uresničevanja enega vidnejših ciljev kurikularne prenove.« (Krek idr., 2007, str. 597)
2.2 Pogoji za uspešno medpredmetno povezovanje
Preden se učitelj loti načrtovanja medpredmetne povezave, mora imeti jasen odgovor na vprašanje »Kaj želim, da bi učenci dosegli?«. Opredeljene mora imeti vsebinske in procesne cilje, ki naj bi jih učenci dosegli. Izdelana mora biti strategija učenja za vse šolsko leto in opredeljena morajo biti izhodišča načrtovanja medpredmetnega pouka (Krek idr., 2007).
Medpredmetne povezave učnih vsebin morajo potekati smiselno in ne na silo, saj je vsako predmetno področje pri izbiri učnih vsebin avtonomno in sledi strokovno utemeljenim merilom. Povezovanje vsebin, ki ne upošteva temeljnih ciljev posameznih predmetnih področij, ni sprejemljivo. Povezovanje bo kakovostno, v kolikor bo smiselno vključevalo vsebine, procese znanja, spretnosti, ki spodbujajo učenje iz različnih zornih kotov posameznih predmetnih področij (Sicherl Kafol, 2008).
Medpredmetne povezave uporabljamo takrat, ko je to smiselno, ko za to obstajajo razlogi in ustrezne možnosti. Izpeljimo jih tako, da čim bolj spodbujamo ustvarjalnost otrok (otroci sami skušajo najti ustrezno gradivo, rešitve, problem osvetlijo iz različnih zornih kotov) (Štemberger, 2007).
2.3 Medpredmetno povezovanje pri glasbeni umetnosti
Vse glasbene dejavnosti omogočajo številne procesne, vsebinske in konceptualne medpredmetne povezave. Učitelj mora pri tem upoštevati dejstvo, da njihov namen ni v poenotenju vsebin in procesov učenja, temveč v njihovem mreženju, razširjanju in poglabljanju (Marjanovič Umek idr., 2012, str. 113).
5
V učnem načrtu za glasbeno umetnost lahko preberemo: »Interdisciplinarne povezave glasbe z drugimi področji omogočajo široko razgledanost na različnih umetniških in znanstvenih področjih. Učencem odpira širino kulturnih potreb, jih osvešča za umetniške vrednote in ekologijo zvočnega okolja ter jim razvija kritičnost in estetsko občutljivost.« (Holcar idr., 2011, str. 4) Zapisani so predlogi medpredmetnega povezovanja glasbene umetnosti na ravni procesov in ciljev učenja (sposobnosti, spretnosti in znanja) ter na ravni vsebin in pojmov. Zapisane so možnosti medpredmetnega povezovanja glasbene umetnosti s slovenščino, matematiko, naravoslovjem in tehniko, naravoslovjem, družbo, geografijo, likovno umetnostjo, športom in gospodinjstvom (prav tam).
3 PROJEKTNO UČNO DELO
3.1 Značilnosti projektnega učnega dela
Projektno učno delo je metodični postopek. Je način dela, s katerim se udeleženci učijo razmišljati in delati projektno ter pridobivajo spretnosti, potrebne za tovrstno delo.
Izvedba projektnega učnega dela poteka v štirih korakih: oblikovanje pobude in končnega cilja, načrtovanje izvedbe, uresničitev cilja in evalvacija izvedbe. Tako se delo konča šele z analizo in oceno celotne izvedbe in poteka projekta.
Izvedba projektnega učnega dela poteka v štirih korakih:
Z izvajanjem projektnega učnega dela udeleženci bogatijo svoje znanje in izkušnje, odkrivajo in razvijajo svoje sposobnosti, spretnosti in domišljijo ter rešujejo različne problemske situacije. Osnova pri vodenju in izvajanju projektnega učnega dela je učenje, ki lahko poteka zavestno, ciljno naravnano in načrtno ali pa spontano. Od vseh udeleženih zahteva odprtost, fleksibilnost, življenjskost, medsebojno spoštovanje, zato ga je težko »vkalupiti« v togo načrtovani in organizirani učni proces (Novak idr., 2009).
Bistvena značilnost projektno izvajanega učnega dela je v izbiri tem, ki so vzete »iz življenja«. Gre za reševanje »resničnih« problemov. Ob takih temah so najbolj cenjene aktivnosti, ki imajo praktični značaj in omogočajo učencem neposredno pridobivanje izkušenj, znanj in spoznanj. Ena od osnovnih značilnosti projektnega učnega dela je njegova usmerjenost h kompleksnejšim učnim temam, ki jih je mogoče obravnavati le v povezavi najmanj dveh predmetov. Druga pomembna značilnost pa je, da je obravnavana tema zajeta iz življenjske situacije.
Zaradi značilnosti, ki jih vsebuje projektno učno delo, ga lahko uvrstimo med didaktične sisteme. Združuje elemente direktnega učiteljevega vodenja učnega procesa in elemente samostojnega dela učencev (Novak idr., 1990).
1. korak OBLIKOVANJE
POBUDE IN KONČNEGA
CILJA
2. korak NAČRTOVANJE
IZVEDBE
3. korak URESNIČITEV
CILJA
4. korak EVALVACIJA
IZVEDBE
Slika 1: Izvedba projektnega učnega dela v korakih (Novak, 2009)
6
Grafično, v obliki didaktičnega trikotnika, je mogoče prikazati odnose med učiteljem, učencem in učno snovjo pri projektnem učnem delu. Učitelj vodi učence postopno skozi učni proces v smeri uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev in nalog, ki jih je postavil skupaj z učenci na začetku izvajanja projekta. Naloge učitelja so, da med potekom projekta učence spodbuja, usmerja in jim pomaga pri učenju oz. izvajanju aktivnosti. Učenci se samostojno učijo ob posredni učiteljevi pomoči, opazujejo nek pojav, zbirajo potrebne podatke, raziskujejo in rešujejo probleme, izvajajo praktično aktivnost ... Tako preko lastne aktivnosti prihajajo do novih spoznanj (Pukl, 1994).
Projektno učno delo razvija demokratičen način življenja in dela v šoli ter vzpostavlja drugačne razmere in odnose med učitelji in učenci. Poteka po določenem načrtu prek posameznih učnih korakov, ki si sledijo v smiselnem zaporedju (prav tam).
Projektno vzgojno delo je eden izmed načinov izvedbe usmerjenega vzgojnega dela.
Temelji na projektni strukturi dela, zaradi katere se bistveno izboljšajo medsebojni odnosi vseh udeležencev procesa. Lahko ga razumemo kot odprt didaktični sistem, ki omogoča uporabo različnih metod, odvisno od vsebine. Uporabimo ga lahko tudi kot metodo v drugem didaktičnem sistemu. Cilj projektnega dela je, da se otrok razvija v ustvarjalno, svobodno osebnost, da mu omogoča zadovoljevanje njegovih razvojnih potreb, potreb po ustvarjanju (Glogovec in Žagar, 1992).
3.2 Načela projektnega učnega dela
Slovenska raziskovalka, dr. H. Novak, je s svojima sodelavkama v knjigi Projektno učno delo kot učni model v vrtcih in osnovnih šolah definirala enajst načel, na katerih temelji projektno delo.
3.2.1 Ciljna usmerjenost
Izvajalci in vodja se dogovorijo, kaj bodo počeli v projektu ter zakaj in čemu želijo to početi. Da pa osmislijo svoje početje in jasno usmerijo svojo dejavnost, določijo končni cilj projekta.
3.2.2 Tematsko problemski pristop
Tema pri projektnem delu mora biti vsebinsko zaokrožena. Pomembno je, da imajo udeleženci projekta o temi, ki se je lotijo, že nekaj predznanja. Po izboru teme in postavitvi končnega cilja, se dogovorijo, kako se bodo lotili izvedbe. Tematsko
UČITELJ
UČENEC UČNA VSEBINA
Slika 2: Grafični prikaz učiteljevega in učenčevega odnosa do učne vsebine pri projektnem učnem delu (Novak, 1990)
7
zaokrožena vsebina projekta se običajno navezuje na več učnih predmetov. Pri pouku tako lahko v projektu sodeluje več učiteljev, pri projektnem delu izven pouka pa so lahko sodelavci tudi starši udeležencev projekta ali drugi strokovnjaki.
3.2.3 Življenjskost
Tema mora izhajati iz vsakodnevnega življenja. Končni cilj naj bo funkcionalen.
Rezultati cilja naj imajo uporabno vrednost in naj bodo zanimivi. Ti parametri bodo udeležence bolj pritegnili k sodelovanju.
3.2.4 Odprtost in prožnost
Odprtost projekta je lahko večplastna. Vsebino lahko črpamo iz različnih področij. Med projektom lahko temo tudi delno spreminjamo in dopolnjujemo, vendar nam ta sprememba ne sme spremeniti končnega cilja. V projektu lahko sodeluje široka paleta udeležencev, osebe različnih starostnih obdobij in različnih profilov. Pri izpeljavi projekta so dovoljeni tudi manjši časovni odmiki. Vse te spremembe so priporočljive, če le prispevajo k obogatitvi projekta.
3.2.5 Načrtnost
Da se projekt ne poruši ali ne zaide v povsem drugo smer, morajo udeleženci projekta spoštovati načelo načrtnosti. Ta skrbno načrtuje vse dejavnosti, postopke in ostalo, kar omogoča uresničitev postavljenega cilja. Udeleženci morajo jasno in pregledno načrtovati projekt od začetka do konca.
3.2.6 Individualne razlike udeležencev
Udeleženci morajo spoštovati osebnostne in starostne razlike med njimi. Posamezniki se razlikujejo med seboj po sposobnostih, interesih, potrebah, po okolju, iz katerega prihajajo, po značaju, temperamentu … Razlike povečujejo zahtevnost vodenja, hkrati pa omogočajo bogatejšo in pestrejšo delitev dela med izvajalce projekta. Prisotna je tudi večja razgibanost v medosebnih odnosih.
3.2.7 Spodbujevalni stil dela
Pomembno je, da vodja udeležencem ne vsiljuje svojih zamisli, predlogov ali ciljev, lahko pa jih predlaga. Z njimi vodi razgovor, ki jih spodbuja k razmišljanju, daje pobude, postavlja vprašanja, poraja pomisleke.
3.2.8 Aktivno sodelovanje udeležencev
Vsi udeleženci morajo biti aktivni izvajalci pri vseh dejavnostih projekta. Vodja udeležence motivira od začetka do konca sodelovanja, udeleženci pa so predlagatelji, načrtovalci in izvajalci posameznih aktivnosti. Da se projekt ne sesuje, mora vodja budno spremljati aktivnost in razpoloženje udeležencev ter jim sproti pomagati reševati probleme.
3.2.9 Sinergija
Pri projektnem delu je izredno pomembno medsebojno sodelovanje vseh udeležencev.
Glavna vez so skupni cilji, ki jih bodo dosegli, če bodo medsebojno obveščeni in
8
usklajeni. Solidarnost, medsebojna pomoč, dopolnjevanje, tovarištvo, prijateljstvo so dejavniki dobrega počutja v skupini. Ta pa prispeva k učinkovitosti in uspešnosti celotne skupine.
3.2.10 Pozornost pri izvedbi projekta
Končni produkt je najvidnejši del celotnega projekta. Zelo pomembna pa je celotna izvedba projekta oz. postopki, ki privedejo do končnega produkta. Težišče pozornosti vodje projekta je na učnem procesu oz. na vsem, kar se dogaja med projektom. Vodja spremlja reakcije prisotnih, njihovo počutje, motiviranost in medsebojne odnose. Hkrati tudi odkriva njihove interese, sposobnosti, nadarjenost, osebnostne karakteristike.
Neposredno opazovanje udeležencev med izvajanjem projekta vodju omogoča, da sprotno in neposredno vpliva na obnašanje in delovanje posameznikov in na odnose med njimi. Ob zaključku projekta udeleženci kritično ovrednotijo dobre strani in pomanjkljivosti svojega dela.
3.2.11 Celostni razvoj osebnosti
Vsak človek je enkratna osebnost s posebnostmi, ki se razlikuje od ostalih. Je tudi socialno bitje, katerega razvoj je odvisen od interakcij med njim in okoljem. Na svet se odziva na svojstven način prek čutil, mišljenja in čustev. Za njegov zdrav, celovit in harmoničen osebnostni razvoj je pomembno, da se naštete lastnosti razvijajo pri vsakem posamezniku čim bolj skladno in harmonično, kar je odvisno tudi od okolja.
Zato je projektno učno delo didaktični postopek, ki zaradi vseh opisanih karakteristik in načel zavestno vpliva na celostni razvoj posameznika (Novak idr., 2009).
3.3 Struktura projektnega učnega dela
Projektno učno delo sodi med ciljno usmerjene učne postopke. Njegova izvedba poteka prek posameznih učnih etap v določenem zaporedju (Novak idr., 1990). Med različnimi avtorji obstajajo razlike pri poimenovanju posameznih etap kot tudi pri njihovemu številu. Naša avtorica, Helena Novak, s sodelavci je povzela razčlenitev in potek projektnega učnega dela po Karlu Freyu, ki ga je razčlenil na pet etap: iniciativa, skiciranje projekta, načrtovanje izvedbe, izvedba in sklepna faza. Kasneje so ugotovili, da je ob zaključku projekta za udeležence zelo pomembno tudi ovrednotenje poteka in dosežkov celotnega procesa. Zato so dodali še šesto etapo – ovrednotenje oz.
evalvacija (Novak idr., 2009).
3.3.1 Oblikovanje teme – 1. etapa
Vodja projektnega dela je pobudnik projekta, predlagatelji pa so izvajalci, njihovi starši ali kdorkoli, ki ga zanima. Pobuda izhaja iz učnega programa ali iz življenjske situacije.
Motiviranost izvajalcev za sodelovanje je pogoj za uspešno projektno delo. Prva etapa je sestavljena iz nastajanja pobude, oblikovanjem ene ali več tem, izbora ene od predlaganih tem in določitvijo končnega cilja. Končni cilj določajo izvajalci skupaj z vodjo projekta (prav tam).
9 3.3.2 Idejna skica – 2. etapa
Pobudo je potrebo vsebinsko razčleniti in razčleniti oblikovane pobude. Izvajalci skupaj z vodjo projekta razmišljajo, predlagajo in se dogovarjajo o konkretnih dejavnostih, ki se izvajajo med izvedbo projekta. Nastaja idejna skica, ki jo vodja ustvarja skupaj z udeleženci. Postavlja jim vprašanja, podvprašanja, spodbuja k razmišljanju, predlaga vire, kjer bi dobili potrebne podatke. Dejavnosti v idejni skici predstavljajo delne cilje in naloge, ki so podrejeni uresničenju končnega cilja. Pri usmerjanju izvajalcev k aktivnemu sodelovanju vodja uporablja več tehnik:
– jih spodbuja in usmerja z vprašanji pri iskanju rešitev in dajanju predlogov, – sproži nevihto idej,
– usmerja jih k pisanju domislic in predlogov na listke,
– razdeli jih v več manjših skupin, ki pripravijo in posredujejo svoje predloge,
– usmerja njihovo delo pri zbiranju informacij doma, v knjižnici, v muzeju, v naravi in iz drugih virov, na podlagi katerih predlagajo konkretne aktivnosti in rešitve,
– z obravnavo določene tematike pri pouku jih spodbuja k razmišljanju, kako bi lahko svoje znanje s snovjo, ki je bila obdelana pri pouku med izvajanjem projekta vsebinsko še poglobili.
Vodja projekta, ki je obenem tudi pedagoški vodja, želi doseči določene smotre in cilje, ki jih je določil že med svojo pripravo na projekt. Ti cilji so vzgojno-izobraževalne narave, smotri pa so običajno dolgoročnejši, zato njihovi učinki ne morejo biti vedno neposredno merljivi, niti ne dokončni. Ker smotri in cilji vodje niso vedno enaki ciljem izvajalcev projekta obstaja nevarnost, da bo ciljev in smotrov več, kot jih bodo lahko realizirali. Vsi udeleženci sodelujejo pri nastajanju idejne skice. Zabeležijo vse domislice in predloge. Ko so predlogi izčrpani, pregledajo vse pobude in izberejo najustreznejše. Pred tem se dogovorijo o kriterijih za sprejem ali izločitev posameznih predlogov. Najpomembnejši so:
– predlagana aktivnost kot delni cilj prispeva k uresničevanju končnega cilja, – predlagana aktivnost je materialno in časovno uresničljiva,
– udeleženci so sposobni izpeljati predlagano dejavnost in se zanimajo zanjo.
Idejna skica mora biti pregledna, naloge morajo biti jasno oblikovane in uresničljive.
Podobna je miselnemu vzorcu. Lahko je tudi slikovno opremljena. Vsebuje že dogovorjen naslov projekta in njegov končni cilj ali namen. Bolj je idejna skica nazorno izdelana in konkretizirana, lažje bo v naslednji etapi narediti načrt izvedbe posameznih nalog (prav tam).
3.3.3 Načrtovanje izvedbe – 3. etapa
Osnovno vprašanje v tej etapi je, kako se bo uresničevalo operativne cilje. Vsak načrt mora vsebovati jasne odgovore na naslednja vprašanja:
– kdo bo izvajalec posameznih nalog,
– kateri sodelavci bodo sodelovali pri posameznih nalogah,
– kdaj bo posamezna naloga izvajana oz. čas in trajanje izvajanja posameznih nalog, – kje bodo naloge izvajane (prostor, kraj),
– kako bodo posamezne naloge izvajane oz. katere postopke, metode in tehnike bodo izvajalci uporabili,
– s čim bodo dejavnosti izvajane oz. kateri pripomočki in sredstva bodo uporabljeni.
10
Če se teme pokrivajo s snovjo iz učnega načrta, je potrebno predvideti, kateri učni predmeti bodo vključeni in kdaj ter koliko ur pouka bo zajetih in med seboj povezanih.
Načrt mora biti pregleden, oblikovan tabelarno ali v obliki miselnega vzorca, obešen na vidnem mestu ob idejni skici, dostopen vsem udeležencem.
Posamezniki se prostovoljno javijo, pri katerih nalogah želijo sodelovati. Dogovorijo se, katere naloge se izvajajo individualno, v paru, v trojicah ali večjih skupinah. Če kdo ne želi sodelovati, ga ni smiselno siliti. Vodja projekta se z njim dogovori, kaj bo v tem času počel. Učno temo mora obdelati, lahko individualno in zunaj projekta. Drugih udeležencev ne sme motiti.
Pri izdelavi načrta je zaželeno, da se ponovno zapiše vse pomembnejše podatke iz idejne skice (naslov, končne in delne cilje oz. naloge).
Vodja izvajalce spremlja, spodbuja, usmerja, pomaga premagovati ovire in reševati konflikte med udeleženci (prav tam).
3.3.4 Izvedba načrta – 4. etapa
V 4. etapi se izvajajo posamezne naloge, ki jih udeleženci izpolnjujejo v skladu z načrtom. Vodja projekta oz. pedagoški vodja mora biti do udeležencev zahteven, a pravičen, spoštovati mora individualne posebnosti posameznikov, odkriti njihove dobre lastnosti. Vodja in udeleženci morajo biti vestni, odgovorni in dosledni pri izpolnjevanju nalog. Če vodja skuša biti pri iskanju rešitev optimističen, si s tem pridobiva zaupanje udeležencev in pozitivno vpliva na delovno vzdušje v skupini. Vodja spremlja vse aktivnosti projekta, ob tem udeležence spodbuja, motivira, jim pomaga premagovati ovire, nazorno odgovarja na njihova vprašanja. Domiselne predloge ali vprašanja glasno pohvali. V primeru, da se udeleženec neprimerno obnaša, poskuša odkriti vzroke takega obnašanja, se pogovori s posameznikom, po potrebi še z njegovimi starši.
Iz vseh naštetih lastnosti oz. dejavnosti vodje lahko povzamemo, da je eden od glavnih ciljev pri vodenju izvajalcev projekta spodbujati udeležence k aktivnemu udejstvovanju in čim večji samostojnosti pri pridobivanju znanj. Ob tem se morajo učiti različnih načinov in postopkov samostojnega pridobivanja informacij in usvajanja znanja. Učijo se različnih ročnih in drugih spretnosti, pravilnega in varnega ravnanja z orodji in materiali. Med tem vodja projekta skrbi, da se udeleženci ne oddaljijo od postavljenega končnega cilja.
Priporočljiva so tudi občasna srečanja, kjer se ugotavlja, če projekt teče po načrtu in postavljenih ciljih, hkrati pa se sprotno rešuje konflikte, ki lahko nastanejo med izvajanjem projekta.
Vodja mora cilje, vsebine in didaktične postopke prilagajati starosti udeležencem, njihovim razvojnim zmogljivostim in sposobnostim, a hkrati mora nenehno spodbujati razvoj udeležencev projekta (prav tam).
3.3.5 Predstavitev dosežkov – 5. etapa
Projekt se zaključi s prikazom dosežkov. Pomembno je, da potrdijo uresničitev na začetku postavljenega cilja. Praviloma so dosežki vidni in merljivi. Izdelki posameznikov, posameznih skupin ali celotne skupine so izraženi v obliki usvojenega znanja oz. doseženih sposobnosti in spretnosti. Predstavijo se lahko v obliki kvizov,
11
razstav, kulturnih oz. športnih prireditev. Posredovani morajo biti tudi osnovni podatki o projektu:
– kdo so bili izvajalci projektnega dela (število, razred ali starost izvajalcev), – kdo je bil vodja projekta,
– kdo so bili sodelavci in koliko jih je bilo, – kdaj in kje je projekt potekal (prav tam).
3.3.6 Evalvacija – 6. etapa
Projektno delo se zaključi z ovrednotenjem rezultatov in celotnega poteka projekta.
Priporočljivo je, da projekt ovrednotijo izvajalci projekta, vodja, strokovni sodelavci, starši udeležencev in pa tudi povabljenci na zaključni predstavitvi projekta.
Ocenjevanje ne sme biti osredotočeno zgolj na končne rezultate ampak tudi na celoten potek projekta, njegove postopke, s katerimi so udeleženci dosegli rezultate in tako uresničili končni cilj projekta. Do ocen lahko pridemo po različnih poteh. Lahko je samorefleksija udeležencev o njihovem počutju, doživetjih, spoznanjih in spoznanju, ki so ga pridobili med potekom projekta. Ovrednoten naj bo celovit razvoj posameznika, njegovi potenciali: fizični, intelektualni, čustveni in socialni.
a) Ocenjevanje in samoocenjevanje udeležencev
Pomembne povratne informacije pri vrednotenju celotnega poteka in dosežkov so tudi lastni vtisi in doživetja udeležencev. Razkrivajo njihovo počutje med projektom, odnos do vsebine in dejavnosti, ki so jo izvajali, oceno o kvaliteti in učinkovitosti lastne udeležbe, pridobljene izkušnje in spoznanja. Podatki razkrivajo tudi vzroke za bolj ali manj uspešno sodelovanje posameznikov v projektu in dosežene ravni znanja, kreativnosti in drugih sposobnosti, ki so jih pokazali. Svoje vtise lahko izrazijo pisno (anketa, zapisi, anektode ipd.) ali ustno.
Ob vrednotenju se udeleženci učijo odprtosti in strpnosti do drugače mislečih ter kritične presoje lastnih pogledov v odnosu do drugih. Učijo se opazovanja, miselnih veščin, samoobvladovanja in splošne kulture obnašanja.
b) Ocena vodje projekta
Vodja oceni kakovost izvedbe celotnega projekta. Posreduje svoja opažanja, analizira ali je delo potekalo po pričakovanjih, opozori na nepravilnosti med potekom projekta, ugotovi ali so bili doseženi delni in končni cilj, oceni splošno vzdušje in odnose v skupini, napredek in opozori na zanimive pojave opažene med potekom projekta.
Vodja ovrednoti tudi delo vsakega posameznika. Oceni njihov osebnostni razvoj v znanju, spretnostih in sposobnostih. Ugotavlja njihove lastnosti, navade, vrednote, nadarjenost. Ocenjevanje je opisno, kriterije praviloma določa vodja sam ali skupaj s sodelavci. Vtise in ocene vpisuje tudi že med potekom projekta, v posebno mapo, za vsakega učenca posebej.
Na koncu vodja vrednoti tudi uspešnost realizacije postavljenih ciljev. Rezultati pri projektnem delu so izraženi lahko v obliki posamičnih ali skupinskih izdelkov in dosežkov:
– pisni (referati, literarni spisi, poročila …),
– besedni (igrane vloge, recitacije, dialogi, kvizi …),
– raziskovalni (anketni izsledki, rezultati sistematičnega zbiranja in urejanja podatkov, predmetov ...),
– umetniški (likovne, glasbene, literarne, plesne predstavitve …), – praktično-uporabni (ptičje krmilnice, oblačila, prometni znaki …),
12 – športni in drugi.
c) Ocena zunanjih sodelavcev
Ti lahko izrazijo svoja opažanja, vtise in ocene ustno ali pisno, predvsem tista, pri katerih so sami sodelovali oz. vodili izvajalce projekta. Koristno je, da jih vnesejo v mapo kot dokumentarno gradivo, ki prispeva k celovitejšemu ovrednotenju izvedenega projekta.
d) Ocene staršev
Vtisi, opažanja in ocene staršev, ki so spremljali delo svojih ali so celo sodelovali v projektu, so zelo dragocen podatek. Priložijo se v projektno mapo k ostalim ocenam.
Starši na učinke projekta gledajo z drugega zornega kota kakor pedagoški delavci.
Njihova opažanja so usmerjena bolj k svojemu otroku. Ob tem dobijo tudi možnost, da bolje spoznajo svojega otroka, njegove probleme, interese in stiske. Tako skupaj z vodjem učinkoviteje pomagajo reševati vedenjske in druge težave (prav tam).
3.4 Tipi projektnega dela
Ameriški pedagog, William Heard Kilpatrick, začetnik in pobudnik projektnega dela, je opozoril na več tipov projektnega dela. Tudi v Sloveniji so z analizo posameznih projektov ugotovili, da se le ti razlikujejo med seboj po svoji namenskosti. Oblikovali so štiri tipe (Novak idr., 2009).
3.4.1 Konstrukcijski tip
Aktivnost udeležencev je usmerjena k različnim ustvarjalnim dejavnostim: oblikovanju, sestavljanju, urejanju oz. ustvarjanju nečesa novega. Pri konstrukcijskem tipu je težišče na spodbujanju ustvarjalnosti udeležencev. Praviloma se začne z zamislijo in zaključi z uresničevanjem te zamisli v obliki izdelka, ki je rezultat individualnega ali skupinskega dela. Izdelki so npr. likovna dela, dramatizirane, plesne, glasbene, zabavne in svečane prireditve, literarni izdelki, koledarji, herbariji, ureditev notranjih in zunanjih prostorov, športne prireditve, izdelki iz različnih materialov (prav tam).
3.4.2 Raziskovalni tip
Namen raziskovalnega tipa projektnega dela je raziskati nov ali še neznan pojav in ugotoviti dejavnike njegove pojavnosti. Udeleženci sistematično opazujejo in spremljajo pojav, da bi odkrili vzroke in načine njegovega delovanja. Da bodo uspešno rešili problem, ga morajo najprej določiti in predvideti možnosti njegove rešitve. Ali je bilo njihovo pričakovanje pravilno, ugotavljajo na podlagi zbiranja in obdelave potrebnih podatkov (prav tam).
3.4.3 Projekt usvajanja in vrednotenja
Izvajalci se najprej seznanijo z nekim predmetom, dogodkom ali pojavom in ga nato podrobneje obdelajo, obravnavajo in ovrednotijo. Vsebino, s katero se seznanijo, morajo kritično presoditi. Tako udeleženci predstavijo lasten odnos do nekega dogodka ali pojava z estetskega, moralnega, zdravstvenega, socialnega ali drugega vidika. Izvajalci si lahko ogledajo razstavo, film, dramsko igro, videoposnetek, obiščejo in spoznajo določen kraj, se seznanijo z določeno vsebino na internetu in preberejo
13
določeno čtivo. Po seznanitvi z vsebino sledi podrobnejša obravnava le te z vodjo projekta. Njihov pogled na vsebino mora biti kritičen (prav tam).
3.4.4 Tip učenja
Osnovni namen projekta tipa učenja je čim bolj učinkovito pridobivanje in usvajanje znanja ob uporabi različnih oblik, metod in tehnik učenja ter učnih pripomočkov. Vodja projekta udeležencem pomaga. Težišče je na izkustvenem učenju (prav tam).
3.5 Kritične misli o projektnem učnem delu
Način poučevanja v obliki projektnega učnega dela ima mnogo prednosti pred
»klasičnim« poučevanjem. Kljub temu mu nekateri očitajo tudi določene slabosti:
– zanemarja sistematičnost pri obravnavanju učnih vsebin, saj učencem ni mogoče zagotoviti solidnega znanja ali celovitega vpogleda v obravnavo učne vsebine,
– obseg znanja je bistveno manjši, kot ga je mogoče dobiti pri frontalno organiziranem pouku,
– projektno učenje ni učinkovit način dela pri storilnostno naravnanem pouku,
– v kratkem času ni mogoče zadovoljivo usvojiti gotovih znanj, kot so formule, letnice, imena, niti spretnosti pri manipuliranju z nekim orodjem,
– obravnava učnih vsebin po posameznih učnih predmetih je omejena, ponekod tudi povsem ukinjena,
–če hočemo, da je projektno učno delo učinkovito, je potrebna bogatejša opremljenost šole, kar prispeva k socialni diferenciaciji, saj je ta model dostopen le bogatejšim družbenim slojem,
– večji pomen pripisujejo praktičnemu pouku, ki ni primeren kot sredstvo za pridobivanje teoretičnega znanja (Novak idr., 1990).
14
EMPIRIČNI DEL
4 RAZISKAVA
4.1 Problem in cilja raziskave
V magistrskem delu sem postavila dva cilja:
Zasnova projektnega tedna v četrtem razredu z naslovom Slovensko ljudsko izročilo.
Načrtovanje, priprava in izvedba projekta o običaju gregorjevo pri glasbeni umetnosti z medpredmetnim povezovanjem v četrtem razredu.
4.2 Raziskovalna metoda
V magistrskem delu sem uporabila kvalitativni raziskovalni pristop. Z njim sem preverjala učinkovitost medpredmetnega povezovanja glasbene umetnosti in usvajanja ciljev.
4.3 Vzorec raziskovanja
Uporabila sem neslučajnostni namenski vzorec. Vzorec merjencev so predstavljali učenke in učenci 4. razreda podružnične šole na Gorenjskem. V razredu je 16 učencev, 12 učenk in 4 učenci.
4.4 Postopek zbiranja in obdelava podatkov
Projektni teden je potekal od 14. do 18. maja ter 25. maja 2018, ko so se učenke in učenci predstavili s »končnim izdelkom« projektnega tedna. Nastopili so s točko Gregorjevo.
V obliki projektnega učnega tedna z naslovom Slovensko ljudsko izročilo smo z učenci z medpredmetnim povezovanjem spoznavali vsebine, ki se navezujejo na to temo in hkrati pripravili nastop teh učencev, ki je vseboval elemente slovenskega ljudskega izročila.
Pri izvedbi so mi bile v pomoč moje učne priprave na obravnavano temo. Cilji, teme in vsebine so se prepletali. Prevladovalo je delo po skupinah. Veliko smo se posluževali praktičnega dela. Mnogo informacij smo izvedeli od dveh gostov: od gospe, ki šiva narodne noše, in od gospoda, ki nam je prikazal izdelavo lubnate piščali, pletenje košare in povedal veliko zanimivega o svojem otroštvu.
Sledila sem zastavljenim ciljem, ki so bili podlaga za načrtovanje in uresničevanje projektnega tedna. Med poukom sem opazovala učence, njihovo delo. Opažanja sem sproti beležila in ugotovitve reflektirala ob koncu vsakega izvedenega dne. Ob zaključku sem napisala ugotovitve sprotnih refleksij, ki sem jih kvalitativno interpretirala z vidikov doseganja ciljev raziskave. Poudarila sem uporabnost, učinkovitost dejavnosti, kaj je bilo dobro, kaj ne, kaj bi se lahko izboljšalo in kako.
15
5 REZULTATI Z INTERPRETACIJO 5.1 Načrt projektnega tedna
Naslov: Slovensko ljudsko izročilo Učne teme:
Glasbena umetnost
• Slovensko ljudsko izročilo – ljudska pesem
• Slovensko ljudsko izročilo – ljudska glasbila
• Izdelava ljudskih glasbil (lončeni bas, stržek)
• Slovensko ljudsko izročilo – narodna noša
• Nastop z naslovom Gregorjevo
Šport
• Slovensko ljudsko izročilo – ljudski ples
Družba
• Kulturna dediščina
• Šege in navade
• Od obrti do industrije
Matematika
• Krog in krožnica
Slovenščina
• Se znamo pogovarjati?
• Kako ogovorimo svoje sogovorce
• Kaj izvemo iz opisa poklica
• Kako beremo in povzamemo besedilo
Likovna umetnost
• Risanje in slikanje narodne noše na blago
• Urejanje in oblikovanje knjižice projektnega tedna
Datum: 14.–18. maj, 25. maj 2018
Dejavnosti projektnega tedna so potekale vsak dan. V projektnem tednu smo izvedli tudi naravoslovni dan in polovico tehniškega dne. Skupaj smo v projektnem tednu izpeljali 18 ur pouka, 1 uro evalvacije celotnega tedna in imeli nastop z naslovom Gregorjevo. Z njim smo zaključili projektni teden in predstavili del tistega, kar smo delali in ustvarjali v projektnem tednu.
Poleg nastopa so učenci izdelali tudi knjižico projektnega tedna z naslovom Slovensko ljudsko izročilo. Ob koncu vsakega dne so dobili na listu nalogo, ki so jo naredili. Ob koncu tedna so liste posameznih dni zvezali v knjižico.
16
V ponedeljek poteka dan dejavnosti – naravoslovni dan z naslovom »Kulturna dediščina v mojem kraju«
5 ur
V torek poteka klasični pouk
4 ure
V sredo poteka ½ dneva dejavnosti – tehniški dan z naslovom »Gost na obisku«
3 ure
V četrtek poteka klasični pouk
3 ure
V petek poteka klasični pouk
3 ure
V petek (25. maja 2018)
nastop pred učenci in učiteljicami
1 ura evalvacije
17 Preglednica 1: Urnik projektnega tedna
GUM DRU SLO ŠPO MAT LUM
PON 14. 5.
2 uri
* Ura na prostem: - zvoki in glasbila iz narave - petje pesmi Marko skače v kanonu, jo tudi zaplešemo
* Gorenjska narodna noša
(obisk gospe, ki šiva gor.
narodne noše)
3 ure
* Kulturna dediščina
* Kulturna dediščina v mojem kraju (ogled vasi)
* Šege in navade
TOR 15. 5.
2 uri
* Ljudska pesem Pleši, pleši črni kos
* Izdelava ljudskih glasbil (stržek in lončeni bas)
2 uri
Risanje in slikanje narodne noše na blago
SRE 16. 5.
1 ura
* Od obrti do industrije (gost na obisku)
2 uri
* Se znamo pogovarjati?
* Kako ogovorimo svoje sogovorce (gost na obisku)
ČET 17. 5.
1 ura
* Kaj izvemo iz opisa poklica
* Kako beremo in povzamemo besedilo
1 ura
* Ljudska plesa Zibenšrit in Krajcpolka
1 ura
* Krog in krožnica
PET 18. 5.
2 uri
*Ustvarjanje izvedbe ljudskega običaja gregorjevo
1 ura
* Urejanje in oblikovanje knjižice projektnega tedna
PET
25. 5. nastop z naslovom Gregorjevo
1 ura - evalvacija projektnega tedna
18
5.2 Učne priprave z analizami
Vsaka učna priprava vsebuje glavne cilje ure (npr. če je priprava napisana za glasbeno umetnost, so glavni cilji cilji glasbene umetnosti) in pa cilje medpredmetnih povezav.
Vsi cilji so napisani v glavi priprave in tudi med pripravo vzporedno z načrtovano dejavnostjo. Cilji so označeni s kraticami. Glavni cilji so označeni s kratico G. Če je ciljev več, je dodana tudi številka (npr. G1, G2 …). Medpredmetni cilji pa so označeni s kratico predmeta, ki medpredmetno povezuje glavni predmet (glasbena umetnost – GUM1, GUM2 …, šport – ŠPO1, ŠPO2 …, družba – DRU1, DRU2 …, naravoslovje in tehnika – NIT1, NIT2 …, matematika – MAT1, MAT2 …).
5.2.1 Prvi dan
5.2.1.1 Priprave prvega dne
1., 2. in 3. ura DRU, 4. in 5. ura GUM
Izvedli bomo naravoslovni dan z naslovom Kulturna dediščina v mojem kraju.
Prepletale se bodo dejavnosti glasbene umetnosti in družbe. Prvi dve uri bosta potekali v učilnici (DRU), preostale tri ure zunaj šole. Najprej se bomo sprehodili po vasi in si ogledali kulturno dediščino domačega kraja (DRU). Nato bomo obiskali gospo Mojco, ki šiva narodne noše (GUM).
Učna priprava za družbo
Šola: OŠ Železniki PŠ Selca Predmet: DRU Razred: 4.
Datum: 14. 5. 2018 Število ur: 2 Zaporedna št. ure:
Učna enota: Kulturna dediščina Šege in navade
Učna tema: Preteklost živi z nami Učne metode: pogovor, razlaga, branje, poslušanje, delo s konkretnim, slikovnim gradivom, delo z računalnikom
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v paru Učni cilji
Učenci:
• G1 – Vedo, kaj je kulturna dediščina.
• G2 – Poznajo različne oblike kulturne dediščine.
• G3 – Spoznajo kulturno dediščino domačega kraja.
• G4 – Spoznajo različne šege in navade ter nekatere opišejo.
Medpredmetno povezovanje: GUM, ŠPO, SLO
Glasbena umetnost Učenci:
GUM1 – Poznajo možnosti vključitve v glasbene dejavnosti v domačem, šolskem in širšem okolju (prireditev Luč v vodo).
Šport Učenci:
19
ŠPO1 – Razumejo pomen varovanja naravne in kulturne dediščine.
Slovenščina Učenci:
SLO1 – Z učiteljevo pomočjo in nato samostojno uresničujejo faze sporočanja ter tvorijo enogovorno besedilo.
SLO2 – Poročajo o svoji strategiji tvorjenja enogovornega besedila.
Ključni pojmi: kulturna dediščina, šege, navade
Učna sredstva, pripomočki: interaktivno gradivo, e-tabla, projektor, listič z rebusom, učni list, LB – U/83, lepilo, škarje, računalniki
Literatura:
• Verdev, H., idr.: Radovednih pet. Družba 4: Učbenik. Ljubljana: Rokus Klett, 2016
• Verdev, H., idr.: Radovednih pet. Družba 4: Samostojni delovni zvezek.
Ljubljana: Rokus Klett, 2014
• Umek, M., idr.: Družba in jaz 1. Ljubljana: Modrijan, 2004
• Umek, M., idr.: Družba in jaz 1: Priročnik za učitelje. Ljubljana: Modrijan, 2004
• Budnar, M., idr., Učni načrt. Program osnovna šola. Družba (2011). Ljubljana:
Ministrstvo za šolstvo in šport. Zavod za šolstvo.
Opombe:
ČAS UČITELJ UČENCI CILJI
3 min
5 min
UVODNI DEL Učence pozdravim.
Pokažem fotografije gradu Snežnik, Prešernov spomenik v Ljubljani, ples, staro srednjeveško mestno jedro … (interaktivno gradivo na
www.radovednih-pet.si, Kulturna dediščina).
Te fotografije imajo pomembno skupno lastnost. S pomočjo pogovora pridemo do ugotovitve, da fotografije prikazujejo stare predmete, stvari. Z dvema besedama jim rečemo KULTURNA DEDIŠČINA. Večkrat pa slišimo tudi izraz SLOVENSKO LJUDSKO IZROČILO.
To bo tudi glavna nit našega projektnega tedna, ki smo ga pričeli danes.
OSREDNJI DEL
Ste že kdaj slišali ti dve besedi?
Ali mislite, da poznate še kaj, kar bi lahko uvrstili v kulturno dediščino?
Se pogovarjamo.
Ogledamo si film z naslovom Kulturna dediščina. Najdemo ga na www.radovednih-pet.si,
Ogledujejo si fotografije.
Sodelujejo v pogovoru.
Se pogovarjajo, izražajo svoja mnenja.
Gledajo film.
G1
G2
20 8 min
Kulturna dediščina).
Ali se sedaj spomnite še kakšnega primera kulturne dediščine?
Pomislite tudi na naše kraje.
Kulturna dediščina je vse, kar so ustvarili in nam zapustili naši predniki.
Pripoveduje nam o ljudeh in življenju nekoč. Ima izjemno vrednost za posamezen narod, zato jo moramo varovati.
Kulturna dediščina je lahko v obliki, ki jo lahko primemo in otipamo ter v obliki, ki je ne moremo otipati in prijeti.
Naštejmo tiste, katere lahko primemo, otipamo in tiste, katere ne moremo prijeti, ne otipati.
Zapišemo na tablo in v zvezke.
KULTURNA DEDIŠČINA
lahko primemo oz. otipamo cerkve
kozolci ne moremo gradovi prijeti oz. otipati dokumenti šege, navade knjige ljudske pesmi ljudski plesi pripovedi Gradove, spomenike, cerkve in kozolce vidimo na prostem.
Kje pa se hrani preostala kulturna dediščina, npr. manjši predmeti, razno gradivo, posnetki, stari dokumenti, listine, knjige, revije, časopisi?
Kam bi si šli ogledat kulturno dediščino našega kraja in okolice?
Ali ste že kje videli ta znak?
Razmišljajo.
Klekljanje, kovanje žebljev, predelava lanu, cerkve, kozolci,
spominske plošče …
Naštevajo.
Zapišejo najprej naslov (Kulturna dediščina) in prepišejo zapis s table.
V muzejih, arhivih, knjižnicah.
V muzej v Železnike in Škofjo Loko, v arhiv v Škofjo Loko, po kraju.
Na muzeju v Železnikih, na nekaterih hišah v Železnikih, v Škofji Loki.
G3
ŠPO1
G1 G2
G3
21 5 min
Projiciram ga na tablo.
Ugotovimo, da je ta znak na objektih, ki so spomeniško zaščiteni, ki predstavljajo kulturno dediščino Slovenije. Imajo izjemno kulturno vrednost. Tak objekt je vpisan v Register nepremične kulturne dediščine.
Rešite rebus. Projiciram ga na tablo.
Vsak učenec ga dobi na lističu, ki ga prilepi v zvezek.
Ko rešijo rebus, nad listič napišejo naslov (Šege in navade).
Pepelka in ________
1 2 3 4 1 2 3 4 5 P=Š
1 2 3 4 5 6 7 8 9
M=N R=V
__ __ __ __ __ __
__ __ __ __ __ __
Rešitev rebusa: ŠEGE IN NAVADE Tudi šege in navade štejemo med kulturno dediščino.
Ali jih lahko otipamo?
Kaj so navade?
Vsi imamo svoje navade.
Poslušajo.
Individualno rešijo rebus in listič prilepijo v
zvezek.
Napišejo naslov.
Ne.
22 4 min
25 min
35 min
5 min
Kdo bi želel opisati kakšno svojo navado?
S pogovorom ugotovimo, da so NAVADE redna človekova vsakdanja ali praznična opravila.
Kaj so šege?
Poznate katero?
ŠEGE so povezane s posebnimi dogodki, prazniki, ljudje jih prenašamo iz roda v rod.
Poznamo različne šege in navade:
– Življenjske šege in navade
– Letne ali koledarske šege in navade – Šege in navade pri delu
– Nove šege in navade.
Učenci dobijo na učnem listu slike in poimenovanja različnih šeg in navad.
V skupinah po štiri jih izstrižejo, razvrstijo in prilepijo v priloženo razpredelnico (na listu A3).
Katere navade in šege poznamo v naših krajih?
Obkrožite jih.
Nadaljujemo z delom v skupinah.
Vsaka skupina bo morala pripraviti predstavitev običaja (3 min). Določim jim naslednje: gregorjevo, laufarji, ličkanje, skok čez kožo.
ZAKLJUČNI DEL
Odprite učbenike na strani 83.
Preberemo rumen oblaček Moram vedeti.
V paru odgovorijo na vprašanja iz zelenega oblačka Ponovi.
Domača naloga: SDZ 4, str. 102–104
Posamezniki opisujejo svoje navade.
V zvezek zapišejo:
»Navade so redna človekova vsakdanja ali praznična opravila.«
Pripišejo svoje navade.
V zvezek zapišejo:
»Šege so povezane s posebnimi dogodki, prazniki, ljudje jih prenašamo iz roda v rod.«
Poslušajo.
Pravilno razvrstijo.
Pomagajo si z učbenikom, računalnikom.
Naštevajo: gregorjevo, šranganje, velikonočni žegen, koline … Obkrožijo.
Vsaka skupina pripravi predstavitev običaja in ga predstavi.
Predstavitev pripravijo v obliki miselnega vzorca.
Dogovorijo se, kaj bo kdo povedal.
Tri učence pokličem, da vsak prebere eno točko.
Odgovarjajo v paru.
G4
GUM1
SLO1
SLO2
23 REBUS
Pepelka in ….
1 2 3 4 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 6 7 8 9 P=Š M=N R=V 9=E
___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___
24 UČNI LIST- Šege in navade
SKOK ČEZ KOŽO ŠRANGANJE KURENTOVANJE
MARTINOVANJE JURJEVANJE KOLINE
GREGORJEVO ŠKOROMATI TRGATEV
VALENTINOVO LIČKANJE VELIKONOČNI ŽEGEN
LAUFARJI NOČ ČAROVNIC ŽETEV
DEKLIŠČINA BIRMOVANJE OBISK BOŽIČKA
25
ŠEGE IN NAVADE
Življenjske Letne ali koledarske Pri delu Nove
26
Učna priprava za družbo
Šola: OŠ Železniki PŠ Selca Predmet: DRU Razred: 4.
Datum: 14. 5. 2018 Število ur: 1 Zaporedna št. ure:
Učna enota: Kulturna dediščina Učna tema: Preteklost živi z nami
Učne metode: pogovor, razlaga, poslušanje, delo z viri (materialni viri, opazovanje objektov)
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska Učni cilji
Učenci:
• G1 – Ob ogledu po vasi spoznajo kulturno dediščino domačega kraja.
• G2 – Razumejo, zakaj moramo skrbeti za kulturno dediščino domačega kraja.
• G3 – Vrednotijo urejenost domačega kraja z vidika različnih potreb ljudi, varovanja okolja ter naravne in kulturne dediščine.
• G4 – Razvijajo zmožnost nebesednega sporazumevanja, tako da v besedilu prepoznajo nebesedna zapisana sporočila (piktograme, zemljevide, slike) in predstavijo njihovo vlogo.
• G5 – Se orientirajo na različnih skicah, kartah in znajo brati podatke.
Medpredmetno povezovanje: ŠPO, NIT
Šport Učenci:
ŠPO1 – Oblikujejo pozitivne vedenjske vzorce (vztrajnost, samozavest, medsebojno sodelovanje).
ŠPO2 – Razumejo različnost v gibalni učinkovitosti posameznikov.
ŠPO3 – Razumejo pomen varovanja naravne in kulturne dediščine.
Naravoslovje in tehnika Učenci:
NIT1 – Znajo razložiti in utemeljiti pomen ravnanja v prometu skladno s predpisi in glede na razmere na cestišču.
Ključni pojmi: kulturna dediščina
Učna sredstva, pripomočki: priloga za knjižico projektnega tedna Literatura:
• Budnar, M., idr., Učni načrt. Program osnovna šola. Družba (2011). Ljubljana:
Ministrstvo za šolstvo in šport. Zavod za šolstvo.
Opombe:
ČAS UČITELJ UČENCI CILJI
3 min
UVODNI DEL Učence pozdravim.
Učencem razložim potek ogleda vasi.
Med ogledom vasi si bomo ogledali kulturno dediščino našega kraja.
Ali kdo ve, kaj bi v Selcih lahko uvrstili med kulturno dediščino kraja?
Pozdravijo.
Poslušajo.
Izrazijo svoje mnenje.
27 2 min
3 min
35 min
2 min
Naštejemo: kulturni dom (spomeniško zaščiten), vhod na pokopališče (načrt izdelal Jože Plečnik), cerkev sv. Petra, spominski plošči dr. Janeza Evangelista Kreka, dr. Franca Kosa,
»gavtre« na oknih Bercetove hiše.
Ponovimo pravila obnašanja v prometu.
Pojdimo se pripravit. Počakate me pred garderobami.
OSREDNJI DEL
Najprej se sprehodimo do info table vasi Selc. Iz nje razberemo podatke, ki nas zanimajo pri našem ogledu.
Na sprehodu po vasi obiščemo kraje, kjer stojijo stvari, ki predstavljajo kulturno dediščino domačega kraja.
Ponovimo, čemu so te stvari oz.
osebe pomembne za kraj.
Sedaj, ko smo si vse ogledali, me zanima, kakšno je vaše mnenje o tem, kako krajani skrbimo za te primerke kulturne dediščine v našem kraju. Ali se vam zdi, da jih vzdržujemo, da skrbimo zanje?
ZAKLJUČNI DEL
Odpravimo se na travnik ob gozdu, kjer bo potekal pouk glasbene umetnosti na prostem.
Naštevajo pravila.
Se pripravijo ogled vasi.
S pomočjo table se orientirajo, razberejo podatke, ki jih
potrebujemo.
Pozorno opazujejo in sodelujejo v pogovoru.
Pričakujem, da so opazili, da so nekatere stvari bolj ohranjene od drugih, da so nekje napisi že obledeli in bi jih bilo potrebno obnoviti
…
NIT1
G4 G5
G1 ŠPO1 ŠPO2 G2
G3 ŠPO3
