RAZLIKE MED SPOLOMA PRI RAČUNALNIŠTVU V POVEZAVI S TEKMOVANJEM BOBER

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

Drugostopenjski magistrski študijski program: Poučevanje, Predmetno poučevanje

Manca Pogladič

RAZLIKE MED SPOLOMA PRI RAČUNALNIŠTVU V POVEZAVI S TEKMOVANJEM BOBER

Magistrsko delo

Ljubljana, 2016

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

Drugostopenjski magistrski študijski program: Poučevanje, Predmetno poučevanje

Manca Pogladič

RAZLIKE MED SPOLOMA PRI RAČUNALNIŠTVU V POVEZAVI S TEKMOVANJEM BOBER

Magistrsko delo

Mentor: izr. prof. dr. Jože Rugelj

Ljubljana, 2016

Zahvala

Iskreno se zahvaljujem mentorju, izr. prof. dr. Jožetu Ruglju, za strokovne nasvete in usmerjanje pri pregledovanju magistrskega dela.

Hvala tebi, Primož, za vso ljubezen, potrpežljivost in motivacijo. Ob vseh mojih padcih in vzponih si verjel vame in me optimistično spodbujal.

Rada bi se zahvalila družini in svojim najbližjim, ki so mi ves čas študija stali ob strani, me podpirali in vedno verjeli vame. Hvala, mami in oči, ker sta mi omogočila študij in me podpirala na vsakem koraku, da sem lahko uspešno zaključila pomembno poglavje svojega življenja. Naj bo pričujoče magistrsko delo simbolično darilo za ves trud, ki sta ga vlagala vame. Zahvaljujem se tudi bratu Maticu za razumevanje, pomoč in odgovore na tisoč in eno vprašanje.

Iskrene zahvalne besede bi rada namenila tudi teti Meti, ki mi z vso ljubeznijo stoji ob strani in mi je v študijskih letih tudi nudila neomajno podporo, s katero je bila vsaka preizkušnja lažja.

Hvala še prijateljem, ki so naredili študijska leta tako posebna in zanimiva, kot so bila – hvala vam!

i

POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE

V magistrskem delu sem preučevala razlike v računalniškem znanju med dečki in deklicami v povezavi s tekmovanjem Bober.

V teoretičnem delu sem preverjala, na kakšen način prihaja do razlik med spoloma ter kako na to vplivajo socializacija in spolni stereotipi. Nadalje sem ugotavljala, kako pomembni sta pri tem vloga učiteljev in vloga ženskega vzora. Do sedaj opravljene raziskave na področju računalništva v Sloveniji med učenci ne preverjajo računalniškega znanja, ampak le sposobnosti za uporabo računalnika, zato sem razlike med spoloma v znanju preverjala s svojo raziskavo, v kateri sem podrobno analizirala rezultate reševanja nalog s tekmovanja Bober glede na spol tekmovalcev.

V empiričnem delu sem izvedla kvantitativno raziskavo na osnovi rezultatov tekmovanja Bober, ki preverja znanje na področjih algoritmičnega razmišljanja, logičnega sklepanja, razvoja spretnosti za reševanje problemov, uporabo informacijske tehnologije in njen vpliv v družbi. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali so pri znanju s tega področja med dečki in deklicami statistično pomembne razlike.

Ugotovila sem, da so razlike majhne in le v nekaterih nalogah statistično pomembne. Pri reševanju nalog, kjer je bilo potrebno matematično znanje, so bili nekoliko boljši dečki, pri nalogah povezanih s komunikacijo pa deklice.

Ključne besede: računalništvo, razlike med spoloma, stereotipi, računalnik, programiranje.

ii

SUMMARY AND KEYWORDS

In this master’s thesis I was researching the differences in computer knowledge between boys and girls based on Bober competition.

In the theoretical part I checked how differences between genders appear and how socialization and gender stereotypes affect this matter. Furthermore, I have researched how important is the role of teachers and the role of the female role model. Until now researches in computer science field in Slovenia about students do not focus on computer knowledge but just the ability to use the computer. This is why I made a research analyzing gender differences with results of Bober contest.

In the empiric part I conducted quantitative study based on results of the Bober contest which tests the knowledge in the areas of algorithmic thinking, logical reasoning, development of problem solving skills, use of information technology and its impact on society. The goal of the study was to determine whether there are significant differences in the knowledge in this field between boys and girls statistically.

I found out that the differences are small and only in certain tasks statistically significant. For tasks with necessary mathematical skills were somewhat better boys while in tasks related to the communication were better girls.

Keywords: computer science, gender differences, stereotypes, computer, programming.

iii

KAZALO SLIK

Graf 1: Število učiteljev računalništva glede na izobrazbo (Vir: http://raziskavacrp.uni-mb.si/rezultati-

os/pouk.html) ... - 11 -

Graf 2: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Izlet s čolni – Bobrček in Mladi bober 2010 ... - 30 -

Graf 3: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Dostava pice – Bobrček 2011 ... - 31 -

Graf 4: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Bobrova piramida – Mladi bober 2012 ... - 32 -

Graf 5: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Alja lovi ravnotežje – Bobrček in Mladi bober 2012 ... - 33 -

Graf 6: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Skrivalnice – Bobrček 2012 ... - 34 -

Graf 7: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Prenos podatkov – Bobrček in Mladi bober 2010 ... - 35 -

Graf 8: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi SMS – Bobrček 2011 ... - 36 -

Graf 9: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Mreža RGB – Bobrček 2011 ... - 37 -

Graf 10: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Rezalnik – Bobrček 2010 ... - 38 -

Graf 11: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi V katerem grmu tiči bober – Bobrček in Mladi bober 2012 .. - 39 -

Graf 12: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Zaloga vode – Bobrček 2010 ... - 40 -

Graf 13: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Črno-bele slike – Bobrček 2011 ... - 42 -

Graf 14: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Oznake držav – Mladi bober 2011 ... - 43 -

Graf 15: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Žabji skoki – Bobrček 2011 ... - 44 -

Graf 16: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Binarni sprehod – Bobrček 2010 ... - 45 -

Graf 17: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Raziskovanje nebotičnika – Mladi bober 2011 ... - 46 -

Graf 18: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Radovedni golob – Bobrček 2012 ... - 47 -

Graf 19: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Bobropis –Bobrček 2012 ... - 48 -

Graf 20: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Spreminjanje velikosti slike – Bobrček in Mladi bober 2010 - 50 - Graf 25: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Socialno omrežje Beaverbook – Bobrček 2010 ... - 51 -

Graf 26: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Elektronska pošta: Posodobite svoje podatke – Bobrček 2010- 51 - Graf 27: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi B-mail – Bobrček in Mladi bober 2011 ... - 52 -

Graf 29: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Prijateljevo sporočilo – Bobrček in Mladi bober 2011 ... - 53 -

Graf 31: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Dostopnost do spleta za slepe – Bobrček in Mladi bober 2012- 54 - Graf 36: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Igra razvrščanja – Bobrček in Mladi bober 2010 ... - 56 -

Graf 38: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Krožniki – Bobrček in Mladi bober 2011 ... - 57 -

Graf 40: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Opeke – Bobrček 2011 ... - 58 -

Graf 41: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Modna kolesa v bobrovem mestu – Bobrček in Mladi bober 2012 ... - 59 -

Graf 43: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Padanje – Bobrček in Mladi bober 2012 ... - 61 -

Graf 46: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Risanje – Mladi bober 2010 ... - 62 -

Graf 47: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Mesta – Bobrček in Mladi bober 2011 ... - 63 -

Graf 49: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Besedna naprava – Bobrček in Mladi bober 2012 ... - 64 -

Graf 51: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Reševanje debel – Mladi bober 2011 ... - 65 -

Graf 52: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Jadralec – Bobrček 2012 ... - 66 -

Graf 53: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Skakač – Mladi bober 2012 ... - 67 -

Graf 54: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Nona gre na obisk – Bobrček in Mladi bober 2012 ... - 68 -

Graf 56: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Šahovsko prvenstvo – Bobrček in Mladi bober 2011 ... - 69 -

Graf 60: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Sajenje rožic – Bobrček in Mladi bober 2012 ... - 70 -

Graf 62: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Pobiranje pridelkov – Bobrček 2010 ... - 71 -

Graf 63: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Naredi nekaj – Bobrček in Mladi bober 2011 ... - 72 -

Graf 65: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Gradnja jezu – Bobrček 2012 ... - 73 -

iv

Graf 67: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Štiri žabe – Mladi bober 2010 ... - 74 -

Graf 68: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Koliko dreves – Mladi bober 2010 ... - 75 -

Graf 69: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Izbira robotov – Mladi bober 2012 ... - 76 -

Graf 70: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Zemljevid zaklada – Bobrček 2010 ... - 77 -

Graf 72: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Tek – Bobrček in Mladi bober 2010... - 78 -

Graf 77: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Konstruktobot – Bobrček 2012 ... - 79 -

Graf 78: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Kvadrat – Mladi bober 2011 ... - 80 -

Graf 79: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Bobrov labirint – Bobrček in Mladi bober 2011 ... - 81 -

v

KAZALO TABEL

Tabela 1: Izbira predmeta računalništvo na Osnovni šoli Davorina Jenka ... - 21 -

Tabela 2: Izbira predmeta računalništvo na Osnovni šoli Blaža Arniča ... - 22 -

Tabela 3: Izbira predmeta računalništvo na Osnovni šoli 8 talcev ... - 22 -

Tabela 4: Izbira predmeta računalništvo na I. Osnovni šoli Celje ... - 22 -

Tabela 5: Izbira predmeta računalništvo na Osnovni šoli Danile Kumar ... - 22 -

Tabela 6: Izbira predmeta računalništvo na Osnovni šoli Škofljica ... - 22 -

Tabela 7: Izbira predmeta računalništvo na Osnovni šoli Valentina Vodnika... - 22 -

Tabela 8: Vpis na računalniške smeri srednjih šol v šolskem letu 2015/16 ... - 23 -

Tabela 9: Vpis na fakultete računalniških smeri na Univerzi v Mariboru ... - 23 -

Tabela 10: Vpis na fakultete računalniških smeri na Univerzi na Primorskem ... - 23 -

Tabela 11: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Izlet s čolni – Bobrček in Mladi bober 2010 ... - 30 -

Tabela 12: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Dostava pice – Bobrček 2011 ... - 31 -

Tabela 13: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Bobrova piramida – Mladi bober 2012 ... - 32 -

Tabela 14: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Alja lovi ravnotežje – Bobrček in Mladi bober 2012 ... - 33 -

Tabela 15: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Skrivalnice – Bobrček 2012 ... - 34 -

Tabela 16: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Prenos podatkov – Bobrček in Mladi bober 2010 ... - 35 -

Tabela 17: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi SMS – Bobrček 2011 ... - 36 -

Tabela 18: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Mreža RGB – Bobrček 2011 ... - 37 -

Tabela 19: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Rezalnik – Bobrček 2010 ... - 38 -

Tabela 20: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi V katerem grmu tiči bober – Bobrček in Mladi bober 2012- 39 - Tabela 21: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Zaloga vode – Bobrček 2010 ... - 40 -

Tabela 22: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Črno-bele slike – Bobrček 2011 ... - 42 -

Tabela 23: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Oznake držav – Mladi bober 2011 ... - 43 -

Tabela 24: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Žabji skoki – Bobrček 2011 ... - 44 -

Tabela 25: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Binarni sprehod – Bobrček 2010 ... - 45 -

Tabela 26: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Raziskovanje nebotičnika – Mladi bober 2011 ... - 46 -

Tabela 27: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Radovedni golob –Bobrček 2012... - 47 -

Tabela 28: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Bobropis –Bobrček 2012 ... - 48 -

Tabela 29: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Spreminjanje velikosti slike – Bobrček in Mladi bober 2010 .... - 49 - Tabela 34: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Socialno omrežje Beaverbook – Bobrček 2010 ... - 50 -

Tabela 35: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Elektronska pošta: Posodobite svoje podatke – Bobrček 2010 .. - 51 - Tabela 36: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi B-mail – Bobrček in Mladi bober 2011 ... - 52 -

Tabela 38: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Prijateljevo sporočilo – Bobrček in Mladi bober 2011 ... - 53 -

Tabela 40: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Dostopnost do spleta za slepe – Bobrček in Mladi bober 2012 . - 54 - Tabela 45: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Igra razvrščanja – Bobrček in Mladi bober 2010 ... - 56 -

Tabela 47: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Krožniki – Bobrček in Mladi bober 2011 ... - 57 -

Tabela 49: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Opeke – Bobrček 2011 ... - 58 -

Tabela 50: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Modna kolesa v bobrovem mestu – Bobrček in Mladi bober 2012 ... - 59 -

Tabela 52: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Padanje – Bobrček in Mladi bober 2012 ... - 60 -

Tabela 55: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Ugani obliko – Mladi bober 2010 ... - 62 -

Tabela 56: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Mesta – Bobrček in Mladi bober 2011 ... - 63 -

vi

Tabela 58: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Besedna naprava – Bobrček in Mladi bober 2012 ... - 64 -

Tabela 60: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Reševanje debel – Mladi bober 2011 ... - 65 -

Tabela 61: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Jadralec – Bobrček 2012 ... - 66 -

Tabela 62: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Skakač – Mladi bober 2012 ... - 66 -

Tabela 63: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Nona gre na obisk – Bobrček in Mladi bober 2012 ... - 67 -

Tabela 65: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Šahovsko prvenstvo – Bobrček in Mladi bober 2011 ... - 68 -

Tabela 69: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Sajenje rožic – Bobrček in Mladi bober 2012... - 70 -

Tabela 71: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Pobiranje pridelkov – Bobrček 2010 ... - 71 -

Tabela 72: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Naredi nekaj – Bobrček in Mladi bober 2011 ... - 72 -

Tabela 74: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Gradnja jezu – Bobrček 2012 ... - 73 -

Tabela 76: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Štiri žabe – Mladi bober 2010 ... - 74 -

Tabela 77: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Koliko dreves – Mladi bober 2010 ... - 75 -

Tabela 78: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Izbira robotov – Mladi bober 2012 ... - 75 -

Tabela 79: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Zemljevid zaklada – Bobrček 2010 ... - 76 -

Tabela 80: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Tek – Bobrček in Mladi bober 2010 ... - 77 -

Tabela 86: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Uganka vrtavka – Bobrček 2012 ... - 78 -

Tabela 87: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Kvadrat – Mladi bober 2011 ... - 79 -

Tabela 88: Uspešnost deklic in dečkov pri nalogi Bobrov labirint – Bobrček in Mladi bober 2011 ... - 80 -

vii

KAZALO VSEBINE

1 Uvod ... - 1 -

2 Razlike med dečki in deklicami... - 3 -

2.1 Biološke razlike ... - 3 -

2.2 Razlike med dečki in deklicami pri izobraževanju ... - 4 -

2.3 Vpliv socializacije na spol ... - 5 -

2.4 Spolni stereotipi ... - 5 -

2.5 Vloga ženskega vzora ... - 7 -

3 Razlike med spoloma in vloga učiteljev ... - 9 -

3.1 Bela knjiga o razlikah med spoloma ... - 9 -

3.2 Vloga učiteljev ... - 10 -

4 Raziskave o uspešnosti ... - 12 -

4.1 Raziskava TIMSS ... - 12 -

4.2 Nacionalno preverjanje znanja ... - 12 -

4.3 Raziskava PISA ... - 13 -

4.3.1 Raziskava PISA 2006 ... - 13 -

4.3.2 Razisakva PISA 2012 ... - 14 -

4.4 Raziskava ICILS ... - 15 -

5 Razlike med spoloma pri računalništvu ... - 16 -

5.1 Uporaba spleta ... - 17 -

5.2 Družabna omrežja ... - 17 -

5.3 Računalniške igre ... - 19 -

5.4 Programiranje ... - 19 -

6 Izbira računalništva pri izobraževanju ... - 21 -

7 Empirični del ... - 24 -

7.1 Opredelitev problema ... - 24 -

7.2 Raziskovalna vprašanja ... - 24 -

7.3 Raziskovalne metode ... - 25 -

7.4 Vzorec ... - 25 -

7.5 Postopek obdelave podatkov ... - 25 -

viii

8 Tekmovanje bober ... - 27 -

8.1 Opis ... - 27 -

8.2 Kodiranje podatkov ... - 29 -

8.2.1 Dvojiško kodiranje podatkov ... - 29 -

8.2.2 Kodiranje besedil in slik ... - 34 -

8.2.3 Boolova logika ... - 37 -

8.3 Stiskanje podatkov ... - 40 -

8.4 Kriptografija ... - 46 -

8.5 Uporaba računalnika ... - 49 -

8.6 Podatkovne strukture ... - 55 -

8.6.1 Seznam ... - 55 -

8.6.2 Drevo ... - 58 -

8.6.3 Grafi ... - 61 -

8.7 Programi kot zaporedja ukazov ... - 69 -

8.7.1 Zaporedje ukazov ... - 70 -

8.7.2 Zapis korakov ... - 71 -

8.7.3 Razumevanje opisa ... - 74 -

8.7.4 Iskanje rešitve ... - 78 -

9 Rezultati ... - 82 -

10 Sklep ... - 84 -

11 Viri ... - 85 -

- 1 -

1 UVOD

V magistrski nalogi bom ugotavljala, ali obstaja razlika med dečki in deklicami pri zanimanju in uspešnosti pri predmetu računalništvo v osnovnih šolah. Osnovno izhodišče je podatek, da v slovenskih osnovnih šolah izbere izbirni predmet računalništvo manj deklic kot dečkov, medtem ko se za tekmovanje iz računalništva Bober odločajo tudi dekleta.

Računalništvo v osnovnih šolah še ni obvezni predmet, ampak je izbirni predmet v zadnji triadi, tako se veliko učencev spozna z računalništvom šele v srednji šoli. Z identifikacijo računalništva so težave, saj učenci ne vedo, kaj lahko od predmeta pričakujejo. Sodobne tehnologije izjemno hitro napredujejo, toda šolski sistem na tem področju stagnira, saj zajema le znanje uporabe računalnika in ne osnovnih, temeljnih znanj računalništva. Veliko dečkov meni, da ima več računalniškega znanja zaradi pogostejše uporabe računalnika, na primer zaradi igranja računalniških iger ali uporabe spleta. Zato me je zanimalo, ali so dečki na področju osnovnih, temeljnih znanj računalništva res uspešnejši od deklic.

Spoznavanje konceptov računalništva na zabaven način omogoča sodelovanje na tekmovanjih iz informacijske in računalniške pismenosti Bober. Naloge ne preverjajo poznavanja ukazov specifične uporabniške opreme, ampak zajemajo osnovne koncepte računalništva in informatike. Učenci tekmujejo v poznavanju delovanja algoritmov, iskanju najhitrejše poti med dvema krajema, reševanju problemov, kako zakodirati ali odkodirati besedilo …

V magistrskem delu se bom osredotočila na razlike med dečki in deklicami pri zanimanju za računalništvo ter pri odnosu do računalnikov in vsebin, ki jih vsebuje računalništvo. V teoretičnem delu bom opredelila biološke razlike med spoloma, preučevala vpliv socializacije na spol in spolne stereotipe, ki so pri uporabi računalniške tehnologije zelo prisotni, saj v javnosti še vedno velja, da je to 'moški svet'.

Nadalje bom ugotavljala, kakšne so razlike med spoloma pri uporabi računalnika v šolskem obdobju in zakaj do njih prihaja. Splošen vtis, ki ga delno potrjujejo tudi obstoječe raziskave, kaže, da imajo moški pozitivnejši odnos in višje ambicije ter da uporabljajo računalnik več kot ženske. Moški vidijo računalnike kot moško igračo in do njih gojijo pozitivnejša čustva (Kay, 2007).

V empiričnem delu bom na podlagi rezultatov tekmovanja Bober primerjala dosežke deklic in dečkov v letih 2010, 2011 in 2012 pri različnih nalogah. Pri tem bom dobila vzorec, na podlagi katerega bom lahko preverila, ali obstajajo med spoloma statistično pomembna odstopanja v določenih znanjih računalništva. Z analizo nalog na tekmovanju Bober bom ugotavljala, katera znanja pri posamezni nalogi dosega učenec ali učenka. Razdelila jih bom na posamezna področja računalništva, ki so v nalogah obravnavana. Pozneje bom z rezultati nalog preverila, kakšne rezultate so pri posamezni nalogi dosegli dečki in kakšne deklice ter glede na to ugotavljala razlike med spoloma pri razumevanju različnih konceptov računalništva.

- 2 -

Raziskovanje tega problema je pomembno, saj lahko učitelji računalništva na podlagi dobljenih rezultatov izvedo, ali se razlike med spoloma pojavljajo, v kakšni obliki se pojavljajo in na katerih področjih so najbolj opazne. Do razlik med spoloma lahko prihaja tudi zato, ker deklice nimajo enakega zanimanja za uporabo računalnika, posledično se tudi manj odločajo za računalništvo, tako v osnovni kot tudi v srednji šoli.

Z magistrskim delom želim na podlagi najširšega vzorca, ki je pri nas na voljo (tekmovanje Bober), raziskati, na katerem področju računalništva so razlike med spoloma očitne. Če razlike obstajajo, je treba ugotoviti, zakaj do njih prihaja in na kakšen način naj učitelji pri svojem poučevanju razvijejo model, na podlagi katerega bi določeno tematiko predstavili tako, da bi bila razumljiva deklicam in dečkom. Opravljena raziskava bo lahko pomagala tistim, ki bodo načrtovali izobraževanje predmeta računalništva, hkrati bo lahko v pomoč tudi pri oblikovanju smernic za enako obravnavo učencev po spolu.

- 3 -

2 RAZLIKE MED DEČKI IN DEKLICAMI

Spol je pomembna dimenzija naše identitete. Del moškosti oziroma ženskosti je biološke narave, del pa ustvarjata družba in okolje, v katerem odraščamo. Ena od najzgodnejših oblik vključevanja v družbo je zagotovo šola. Od šestega leta naprej v šolskem sistemu učenke in učenci preživijo v šoli več kot tisoč ur na leto in te ure zagotovo močno oblikujejo posameznika. Šola polaga temelje sobivanja z vrstniki, odnosa do avtoritet, odnosa do učenja, razvijanja odgovornosti in tudi odnosa do spola (Marolt, 2009).

2.1 BIOLOŠKE RAZLIKE

Moški možgani so organizirani bistveno drugače kot ženski. Moški možgani so bolj lokalizirani, specializirani in učinkoviti pri osredotočanju, ženski pa so bolj razpršeni, povezani in učinkoviti pri integriranju. Moški uporabljajo desno polovico možganov učinkoviteje kot ženske, ki uporabljajo obe polovici možganov, tako levo kot desno, in to skupaj. Leva polovica možganov je analitična, logična polovica, ki je osredotočena le na eno stvar hkrati. V desni polovici možganov domujejo domišljija, čustva in povezovanje z drugimi. Ženske so usmerjene k ljudem, moški k stvarem, ženske razmišljajo sintetično (videti celo sliko), moški analitično. Moški so bolj nagnjeni k abstraktnemu razmišljanju kot ženske. Ena od posledic takšne organiziranosti možganov je tudi ta, da je kar 80 % arhitektov in 90 % inženirjev moškega spola (Januš, 2007).

Ženske imajo več povezav med levo in desno polovico možganov kot moški. Ta posebnost delovanja ženskih možganov naj bi pojasnila hitrejši razvoj govora in boljše verbalne kompetence deklic, saj naj bi pri verbalnem procesiranju uporabljale obe polovici možganov.

Njihove biološke prednosti na tem področju naj bi še krepila že tako bolje razvita leva polovica možganov, 'odgovorna' za govor. Hkrati naj bi slabše razvita desna polovica pojasnila manj razvito prostorsko predstavljivost. Dečki, pri katerih naj bi bila specializacija možganov izrazitejša, povezava med obema polovicama možganov pa slabša, naj bi pri govoru uporabljali samo levo, pri njih slabše razvito polovico možganov (Tašner & Mencin Čeplak, 2011).

V najstniških letih, ko ženske možgane preplavi estrogen, se začnejo deklice intenzivno posvečati svojim čustvom in komunikaciji: ure in ure se pogovarjajo po telefonu in se v mestu dobivajo s prijateljicami. Ko ob približno enakem času dečke preplavi testosteron, ti začnejo manj komunicirati in postanejo obsedeni z doseganjem rezultatov (Brizendine, 2009).

Louann Brizendine, avtorica knjig Ženski možgani in Moški možgani, navaja primer dveh fantov, katerih najljubša igrača je postala igralna konzola Wii. Pri tej interaktivni videoigri sta posnemala dogajanje, ki sta ga hotela videti na zaslonu. Raziskovalci z univerze Stanford so dokazali, da ta igra aktivira tisti del moških možganov, ki je povezan s tvorjenjem dopamina.

Fante ta kemična snov nadgradi, ker povzroča občutek ugodja, podobno kot se zgodi med grobim ravsanjem. Več nasprotnikov kot premagaš, več stimulacije dobijo možgani in sprosti

- 4 -

se še več dopamina. Užitek torej nastopi zelo hitro. Celo pri konvencionalnih videoigrah, kjer se deček v resnici ne premika, mu opazovanje vsakega giba športnika ali videojunaka na zaslonu še vedno povzroča ugodje. Poleg tega se signal iz možganov prek nevronov prenese v dečkove mišice, tudi če sedi pri miru. Če bi Davidovo telo in možgane med igranjem iger, kakršna je Super Mario Brothers, snemali s kamero fMRI, bi opazili, da se vsakič, ko Mario poskoči, v Davidovih možganih aktivirajo nevroni, ki nadzirajo njegove mišice za skakanje.

Fantje se na svoje okolje v tem smislu odzivajo veliko bolj telesno kot dekleta (Brizendine, 2010).

Fantje običajno navodila sprejemajo bolje in enostavneje, če so vidna ali gibalna, ker si zapomnijo s pomočjo predstav in so zato uspešnejši v neverbalni reprezentaciji. Dekleta večinoma uporabljajo verbalno komunikacijo in zato potrebujejo tudi takšna navodila.

Razmišljajo zaporedno, sistematično, po določenem načrtu in zaporedju, probleme pa rešujejo analitično (Zdravič, 2007).

Tu gre verjetno iskati razloge, zaradi katerih dečki preživijo več časa pri igranju računalniških iger kot deklice. Splošni konsenz je, da je ravno igranje računalniških iger dejavnost, v kateri prihaja do največjih razlik med deklicami in dečki zunaj šole.

2.2 RAZLIKE MED DEČKI IN DEKLICAMI PRI IZOBRAŽEVANJU

Že od nekdaj si teoretiki postavljajo vprašanje, ali obstajajo razlike med deklicami in dečki glede njihovih sposobnosti pri pouku. Med njimi se najpogosteje omenjajo prav razlike v matematičnih in verbalnih sposobnostih. Dečki naj bi imeli v povprečju bolj razvite matematične, deklice pa verbalne sposobnosti.

Rezultati nekaterih slovenskih raziskav kažejo, da med deklicami in dečki v obdobju zgodnjega otroštva ni razlik v matematičnih miselnih operacijah in pojmih. Ob prehodu iz obdobja srednjega otroštva v mladostništvo so avtorji različnih raziskav zabeležili večjo uspešnost dečkov pri matematiki, čeprav nekateri avtorji ugotavljajo, da so razlike zelo majhne. Večje razlike med dečki in deklicami raziskovalci opisujejo pri naravoslovju, pri čemer so razlike izrazitejše pri fiziki in biologiji kot na primer pri kemiji ali geologiji.

Opisanih razlik v uspešnosti pri posameznih predmetih nihče izmed avtorjev raziskav ne opisuje kot biološko pogojene (Marjanovič Umek, 2004).

Raziskava na področju bralne pismenosti kaže na razlike med spoloma v dosežkih učencev, tako osnovnošolcev kot srednješolcev. V eni od raziskav so na primer ugotovili, da med fanti in dekleti obstajajo statistično pomembne razlike v bralnem razumevanju pri razlagalnih in pripovednih besedilih. V obeh primerih so dekleta pokazala pomembno boljše bralno razumevanje kot fantje. Dekleta so bolje povzemala bistvo iz krajših tekstov, hkrati so pokazala tudi večje metakognitivno znanje o branju, torej poznavanje učinkovitih bralnih strategij, ki omogočajo boljše bralno razumevanje. Razlik med spoloma niso ugotovili pri hitrosti razumevanja in besedišču učencev. Največje razlike med fanti in dekleti so bile v

- 5 -

motivaciji in emocijah. Dekleta izkazujejo pomembno višji interes in se čutijo bolj kompetentna za branje, hkrati se med branjem počutijo bolje – tako za učenje kot tudi za razvedrilo (Ajdišek, Pečjak, Rončević & Kolić Vehovec, 2008).

Učiteljica Barbara Kampjut iz Osnovne šole Franceta Bevka iz Ljubljane je naredila raziskavo med učenci od 6. do 9. razreda v šolskem letu 2009/2010, s katero je želela ugotoviti, kakšne so bralne navade in priljubljenost branja knjig v primerjavi s priljubljenostjo spletnih vsebin, socialnih omrežij, televizijo in računalniškimi igricami. Rezultati so pokazali, da je pri fantih najbolj priljubljeno igranje računalniških igric, na drugo mesto so postavili gledanje televizije, sledita uporaba spleta ter socialnih omrežij, daleč na zadnjem mestu je branje leposlovnih knjig. Pri dekletih je najbolj priljubljen splet s socialnimi omrežji, na drugem mestu je televizija, na tretjem je branje leposlovnih knjig, daleč na zadnjem mestu je igranje računalniških igric. Pri branju in igranju igric so se odgovori med spoloma razlikovali – dekleta igranje igric dojemajo kot dolgočasno, branje pa jim pomeni sprostitev in učenje, medtem ko fantom igranje igric predstavlja zabavo, branje pa so označevali kot obvezno, dolgočasno (Kampjut).

2.3 VPLIV SOCIALIZACIJE NA SPOL

Na razlike med spoloma zelo vpliva družba. Vloge moških in žensk so se v sodobnem svetu spremenile. Očetje so bili nekoč zadolženi za fizična dela, danes pa prevzemajo vlogo tudi pri sodobni tehnologiji. S tem predstavljajo zgled otrokom, ki si na podlagi delitve vlog v družini ustvarjajo primaren zgled za svoja prepričanja in samopodobo. V zgodnjem otroštvu so starši tisti, ki so odločilni pri tem, katero dejavnost bo otrok prevzel, šele pozneje to vlogo prevzame šola. Starši pogosto izberejo primerne dejavnosti za otroka glede na spol in so navadno tudi tisti, ki otroke popeljejo v svet informacijskih tehnologij.

Ko primerjamo razlike v vzgoji dečkov in deklic, že lahko opazimo spolno neenaka pričakovanja. Na primer igrače, saj deklicam za igranje navadno dajo punčke, dečkom pa avtomobilčke, športno opremo in računalniške igrice. Otrok se z opazovanjem nauči, katero vedenje je primerno za posamezni spol in katero ni ter posnema in se identificira z 'ustreznim'.

Katera so ta vedenja oziroma značajske karakteristike za določen spol, je odvisno od stereotipov v določeni kulturi (Jeraj, 2006).

2.4 SPOLNI STEREOTIPI

Za stereotipe je značilno splošno pripisovanje določenih lastnosti vsem članom neke skupine brez razlik, poleg tega še čustvenost, nerazumskost in poenostavljeno tolmačenje dogodkov.

Stereotipi so vztrajni in se spreminjajo zelo počasi ter imajo znaten, a neopazen učinek na zavest. O stereotipu torej govorimo, kadar se lastnosti posameznika prenesejo na skupino ljudi. Na primer stereotip opisuje Azijca kot študenta, ki je dober v matematiki, ali da je varstvo otrok v domeni deklet (Monda.eu, 2016).

- 6 -

V raziskavi analize stereotipov o razlikah med spoloma na področju osebnostnih lastnosti Andreje Avsec so ugotovili lastnosti povprečnega moškega in povprečne ženske. Za povprečnega moškega naj bi bile najznačilnejše lastnosti moškost, tekmovalnost, bojevitost, oblastnost, pogum, odločnost, občutek večvrednosti. Povprečna ženska ima najbolj izražene lastnosti: ženskost, nežnost, čustvenost, toplina, skrbnost, radovednost, sočustvovanje, ljubeznivost (Avsec, 2002).

Pogosto se tudi v izobraževanju predpostavlja, da so ženske in moški drugačni. S tem ko poznamo spol posameznika, mu pripišemo določene sposobnosti in interese, kar na tem področju ni ustrezno, saj spol ni dober pokazatelj na akademskem področju, v interesih ali celo pri čustvenih karakteristikah (Campbell & Storo, 2002).

Škodljivi so lahko tudi stereotipi, ki jih učenci gojijo sami. Tako naj bi na primer veliko deklic verjelo, da ne bodo priljubljene, če jih bodo drugi imeli za pametne, zato se izogibajo 'moškim' predmetom (matematika, naravoslovje), dečki pa se izogibajo 'ženskim' predmetom (umetnost), ker verjamejo, da ogrožajo njihovo moškost. Če te ugotovitve držijo, je videti, da so oboji ujetniki stereotipov, ki jim preprečujejo izkoristiti vse izobraževalne možnosti, ki so jim na razpolago (Kodelja, 2006).

Razkorak med miti in realnostjo je velik, saj na podlagi povprečja deklet ali fantov ne moremo presojati posameznika. Tako je pogosto prisoten mit, da »prava ženska ne zna matematike«, kot tudi, da so ženske bolj kvalitativne, moški pa kvantitativni. Rezultati so pokazali, da srednješolska dekleta, ki mislijo, da je matematika 'moška stvar', niso tako uspešna pri matematiki.

Podobno je pri računalništvu. Že v zgodnjem otroštvu so otroci prepričani, da znajo dečki uporabljati računalniško tehnologijo bolje kot deklice, kar gre pripisati predvsem večji uporabi računalniških iger pri dečkih. Veliko otrok si predstavlja računalnike skupaj z dečki in s tem se uveljavi miselnost, da so dečki pri tem uspešnejši (Galpin, 1992).

Uveljavil se je stereotip, da so računalničarji tehnološko usmerjeni ter zainteresirani za programiranje in elektroniko. Ta stereotip je prisoten tako med učenkami kot učenci in prav to povzroča, da ženske izkazujejo manjši interes na tem področju. Računalničarji veljajo za osebe, ki so usmerjene le v računalnike in programiranje ter nimajo drugih interesov. Trditve, da so rojeni za kodiranje ali da sanjajo v kodah, odsevajo usmerjenost zgolj v računalništvo.

Tako velja tudi, da so manj vešči v socialnih veščinah, kar lahko povežemo z dejstvom, da so ženske socialno bolj kompetentne in usmerjene k ljudem. To jih lahko odvrača od poklica računalničarja. Odmeven je tudi stereotip, da so računalničarji inteligentni in da je to moško področje, medtem ko za ženske domnevajo, da niso dovolj kompetentne, da bi se z moškimi pomerile na tem področju. Tudi fizični videz ni nepomemben. Za računalničarje naj bi veljalo, da so neprivlačni, bledi in suhi ter da nosijo očala, kar lahko prav tako odbija dekleta.

Računalništvo se šteje za moško področje, saj naj bi se stereotipno ukvarjali zgolj z računalniškimi hobiji, kot sta znanstvena fantastika in igranje videoigric. To so moški interesi,

- 7 -

ki vodijo nekatere ženske k vprašanju, ali lahko pripadajo računalniški znanosti (Cheryan, Davies, Plaut & Steele, 2009).

Pričakovanja določene družbene kategorije pomembno vplivajo na izbiro računalništva, saj se dekleta za študij ne odločajo tudi zato, ker je večina študentov moških. Pomembna je tudi podpora staršev in učiteljev, ki že z zgodnjimi dejanji vplivajo na otrokove odločitve.

Računalniška kultura je večinoma moška. Igralci v videoigricah so večinoma moški, razvijalci programske opreme in tudi prodajalci v računalniških trgovinah so prav tako moški. Pravijo, da imajo le moški socialno in tehnološko znanje, ki ga potrebujejo na področju računalništva.

Tudi zaradi te prevlade moških se ženske težko vključujejo v računalniško 'kulturo' (Galpin, 1992).

Eden od pomembnih dejavnikov, ki povzročajo razlike v dosežkih, je tudi motivacija. Med izbirnimi predmeti se dekleta ne odločajo za matematiko, fiziko in kemijo, fantje pa se navadno ne odločajo za tuje jezike (Razdevšek Pučko, Peček, Dekleva & Kroflič, 2003). Prav tako se ne odločajo za izbirni predmet računalništvo, kar bomo videli v nadaljevanju.

2.5 VLOGA ŽENSKEGA VZORA

Za nadarjena dekleta (in tudi fante) so izjemno pomembne vzornice, saj jim širijo poklicno obzorje in vlijejo samozavest v trenutkih, ko se bodo v neprijaznem okolju počutila manjvredno ali nesposobno. Pozitivni vzori so pomembni za identifikacijo in razvoj osebnosti učencev, na kar žal prevečkrat pozabljamo.

Pri računalništvu je premalo splošno znano, da je bila prva programerka na svetu prav ženska, in sicer Ada Lovelace že v 19. stoletju. Ženske so igrale pomembno vlogo že v 2. svetovni vojni, ko so z uporabo takratnih računalnikov dekodirale skrivne šifre, ki so jih uporabljali njihovi vojni nasprotniki za medsebojno komunikacijo. Konec 40. let prejšnjega stoletja je Grace Hopper razvila prvi prevajalnik za programske jezike in enega prvih modernih programskih jezikov – COBOL. Pravi razcvet žensk v računalništvu se je zgodil v 70. in 80.

letih 20. stoletja. Ponekod je bilo razmerje celo v prid ženskam. Potem se je pojavilo mnenje, da se z računalništvom ukvarjajo samo čudaki in piflarji, da to ni moderno in da to na splošno ni za ženske (Ovsenik, 2014).

Številne programerke, ki so pred desetletji programirale prve računalnike, upravljale telefonske centrale, skrbele za prometno signalizacijo in postavljale javne informacijske sisteme, so ostale neznane in se jih spomnijo le redki računalniški zgodovinarji. Zato je računalništvo kljub njihovemu neprecenljivemu prispevku do danes ostalo moško področje, na katerem imajo dekleta le malo spodbudnih zgledov (J. Kučič, 2014).

Ženske lahko s svojo kreativnostjo pomembno prispevajo k računalniški znanosti, vendar ne na način, da se v njih išče moške sposobnosti (Mulhere, 2015).

- 8 -

V zadnjih letih se je ta miselnost vendarle začela spreminjati. Velik delež k temu sta prvič doprinesla Finca Linda Liukas in Karri Saarinen, ki sta leta 2010 pripravila dogodek Rails Girls, namenjen seznanjenju žensk z osnovami programiranja in s tem tudi z možnostmi soustvarjanja spleta. Ta pobuda se je hitro razširila po vsem svetu, imamo jo tudi v Ljubljani (Zajc, 2012).

V Sloveniji imamo nekaj uspešnih žensk na področju računalništva, ki predstavljajo vzor mladim. Ena takšnih je Erika Pogorelc, ki se je sicer prvotno šolala za frizerko, nato pa pri 26 letih začela obiskovati Fakulteto za računalništvo in jo tudi uspešno zaključila. Pomemben vzor je tudi Alja Isakovič, ki je pobudnica ustanovitve evropskega tedna programiranja in si prizadeva za spremembe s pomočjo računalniškega jezika Python (Vidner Ferkov, 2014).

Zanimivo je, da je v nekaterih razvitih deželah Indije stanje ravno nasprotno – računalniška znanost je primernejša za ženske kot za moške, veliko žensk je zaposlenih v IKT in drugih znanstvenih poklicih. V zadnjih 20 letih se je delež žensk pri IKT povečal s 5 % na 45 %;

90.000 žensk diplomira na področju računalništva v 4 zveznih državah vsako leto in čedalje pogosteje se govori o računalniški tehnologiji kot o ženskem polju. Tako imajo že mlada dekleta v svojem okolju tudi ženske vzore na področju računalništva (Jeraj, 2006).

- 9 -

3 RAZLIKE MED SPOLOMA IN VLOGA UČITELJEV

Vprašanje stereotipov je značilno za vsa področja družbenega delovanja, seveda tudi za šolo.

Šola je sistem, ki polaga temelje sobivanja, odnosa do vrstnikov, vrednot, samozavesti, samozaupanja, znanja in vseživljenjskega odnosa do učenja, odnosa do avtoritete in shajanja z njo, razvijanja odgovornosti in pravega poguma za soočanje z nalogami v odraslosti, pri čemer so ključnega pomena tudi spolne vloge, ki se najbolj oblikujejo v zgodnjem otroštvu.

Zdenko Kodelja po Stevensu in Woodu navaja štiri modele obravnavanja problemov, ki so povezani z različnimi stereotipi v zvezi s spolnimi vlogami, predsodki do žensk in z drugimi ovirami, ki preprečujejo pravično obravnavo žensk v šoli (Kodelja, 2006).

Asimilacijski model spolu ne pripisuje posebnega pomena, ko gre za učenje. Dečki in deklice se ne razlikujejo po načinu učenja. Učenci so obravnavani pravično, če jih učitelji obravnavajo enako; če jih obravnavajo kot otroke in ne kot dečke in deklice. Deficitni model priznava temeljne razlike med spoloma, ki se na primer kažejo kot razlike v matematičnih in verbalnih sposobnostih. Izvor teh razlik je lahko v genski zasnovi ali socialnem okolju, v obeh primerih mora učitelj kompenzirati deficit, ki izhaja iz pripadnosti določenemu spolu. Šola mora zagotoviti enake izobraževalne možnosti. Po pluralističnem modelu obstajajo razlike med spoloma, ki niso povezane s primanjkljajem, ampak so družbene. Poudarek je na moški in ženski kulturi. Razlike so bistvene z vidika pouka. Otroci so obravnavani pravično takrat, ko so učenke obravnavane drugače kot učenci. Vsi dečki so obravnavani enako in različno od deklic. Model kombinirane pravičnosti sprejema podobnosti in razlike med moškimi in ženskami. Moške in ženske je treba obravnavati enako v vsem tistem, v čemer se med seboj bistveno ne razlikujejo, in različno, v čemer se bistveno razlikujejo. Spol ni pomemben, kadar gre za pravice posameznika do družbenih dobrin – svobode, izobrazbe, varnosti (Kodelja, 2006).

3.1 BELA KNJIGA O RAZLIKAH MED SPOLOMA

V Beli knjigi RS poudarjajo pomembnost vprašanj, ki zadevajo (ne)enakost spolov na področju vzgoje in izobraževanja. »Enakost med spoloma je temeljna pravica, pa tudi pedagoško vprašanje, ki zadeva vse udeležence in udeleženke v vzgojno-izobraževalnem procesu. Pomembna je tudi za učinkovitost učnega procesa in učni uspeh ter za kakovost znanja, ki ga dosežejo deklice in dečki. To od vseh vključenih v področje vzgoje in izobraževanja terja aktivni razmislek o lastnih praksah in vrednotah, pa tudi ukrepanje na različnih ravneh šolskega sistema« (Krek & Metjak, 2011).

Do diskriminacije med spoloma lahko prihaja pri vseh predmetih. Posebno pozornost je treba posvetiti vsakdanjim praksam v razredu: z vidika interakcij, komunikacije, spodbud, pohval, organizacije časa, uporabe opreme ipd. Zato mora ostati prikriti kurikulum – mreža socialnih odnosov, pripomb, nagovarjanja in dejanj – bistveni del izhodišč za razmislek o (ne)diskriminatornih praksah. Vzgojitelji in vzgojiteljice, učitelji in učiteljice, profesorji in

- 10 -

profesorice in drugi imajo pri tem ključno vlogo. Že v pedagoških študijskih programih morajo študentke in študenti pridobiti znanje o pravični obravnavi med spoloma (Krek &

Metjak, 2011).

Evropske države si prizadevajo, da bi vprašanja spolov in enakost spolov kot interdisciplinarno temo vnesle v šolske kurikulume. To ne velja za razvoj ustreznih po spolu ločenih učnih metod in navodil. Prav z njimi bi se lahko uprli spolnim stereotipom, tako pri interesih kot pri učenju. Le v nekaterih državah imajo posebne programe za izboljšanje bralne pismenosti fantov in dosežke deklet pri matematiki in naravoslovju (Kenig & Plavnik, 2010).

3.2 VLOGA UČITELJEV

Učitelji imajo pri razvijanju učenčevih pogledov na vloge spolov odločilno vlogo, saj imajo priložnost, da s svojim delom spodbujajo kritično mišljenje in pogovore o spolnih stereotipih.

Zato je zelo pomembno zagotoviti, da se že zaposleni in prihodnji učitelji za to nalogo usposabljajo in so s to tematiko dodobra seznanjeni (Kenig & Plavnik, 2010).

Razlike med spoloma v šolskem sistemu so pri nas še vedno tema, o kateri se ne raziskuje dovolj. V učnem uspehu so zaznane razlike, vendar ni analiz in raziskav, zakaj do njih prihaja (Oblak, 1998).

Zdenko Kodelja navaja, da so deklice in dečki v šoli, ko gre za učenje, obravnavani pravično le, če jih učitelji in učiteljice obravnavajo enako, če jih obravnavajo kot otroke in ne kot dečke in deklice. Med mogočimi vzroki, zakaj prihaja do razlik v učnem uspehu med dekleti in fanti v osnovni šoli, je neenaka obravnava učiteljev. »Ocena namreč ni le rezultat učenčevega znanja, nanjo vplivajo na primer vedenje, pričakovanje učitelja, kakor tudi odnos, ki je lahko bolj ali manj obremenjen s predsodki in stereotipi učiteljev« (Kodelja, 2006).

Čeprav učitelji menijo, da učence obravnavajo enako, pogosto bolj cenijo fante, posvečajo jim več pozornosti, hkrati pri učenkah ustvarjajo večjo odvisnost. Študije različnih držav so pokazale, da učitelji in učiteljice spodbujajo pasivnost in prilagodljivost učenk, sočasno pa cenijo samostojnost in individualnost učencev. Fantom dovolijo, da so bolj nagajivi, od deklet pa pričakujejo, da prevzemajo 'gospodinjska' opravila, na primer skrb za druge in pospravljanje razreda. Dekleta se štejejo za bolj kooperativna in manj zmožna, fantje pa za samozavestnejše in zmožnejše (Kenig & Plavnik, 2010).

Mnogi učitelji sicer želijo učence obravnavati pravično ne glede na spol, a jih kljub temu nehote – nekateri pa tudi popolnoma zavestno – obravnavajo pristransko in s tem krivično.

Raziskave so pokazale, da se različnega odnosa do deklic in dečkov večina v raziskavo vključenih učiteljev ni zavedala ali ga je priznavala samo pri drugih učiteljih in obenem zanikala, da bi sami tako ravnali. Šele videoposnetki pouka v razredih, vključenih v raziskavo, so jih prepričali o nasprotnem. Sue Sharpe je prepričana, da je to zato, ker je vsak učitelj kot učenec šel skozi proces učenja spolno določenih vlog. V njihovem ravnanju do učencev in

- 11 -

učenk naj bi se potemtakem zavestno in nezavedno zrcalila njihova lastna, v predhodnem učnem procesu oblikovana stališča in pričakovanja (Kodelja, 2006).

To pomembno vpliva tudi na izbiro predmeta računalništvo, saj nekateri avtorji navajajo raziskave, ki so pokazale, da je eden izmed razlogov tudi pomanjkanje ženskih učiteljic, ki učencem predstavljajo vzor. Ugotovili so, da je spol učitelja pomembno vplival na udeležbo deklet pri predmetu računalništvo. Delež deklet je bil znatno višji v razredih, kjer je poučevala učiteljica (Galpin, 1992).

Učitelji lahko veliko pripomorejo k dvigu deleža žensk na področju računalništva s tem, ko spodbujajo učenke, naj bolj sodelujejo v razredu, na primer tako, da imajo predstavitve in vodijo skupine. Šole naj si prizadevajo za učiteljice, ki so uspešne na računalniškem področju in lahko motivirajo učenke (Avraham, 2005).

Osnovnošolski učitelji – večinoma so to ženske – so vzor mladim učencem inče nimajo zaupanja in kompetenc za uporabo računalnika, lahko to bistveno vpliva na sprejemanje računalnikov pri deklicah ali dečkih. Razlike med dečki in deklicami so relativno majhne v 4.

razredu, medtem ko se negativen vpliv začne razvijati pri deklicah v 7. in 8. razredu (Kay, 2007).

Eden od pomembnih dejavnikov je zagotovo tudi ta, da je v naših šolah premalo učiteljev, ki imajo ustrezno računalniško znanje. Podatki iz grafa 1 kažejo, da je večina učiteljev računalništva glede na izobrazbo nekompetentnih.

Graf 1: Število učiteljev računalništva glede na izobrazbo (Vir: http://raziskavacrp.uni-mb.si/rezultati-os/pouk.html)

- 12 -

4 RAZISKAVE O USPEŠNOSTI

Osredotočila sem se na štiri raziskave v različnem starostnem obdobju, ki vključujejo razlike med spoloma na različnih področjih, kot so matematična, bralna ter računalniško- informacijska pismenost.

Teoretične osnove računalništva v veliki meri izvirajo iz matematike, po drugi strani v zadnjih desetletjih računalništvo matematiki nudi praktično okolje za razvoj novih teorij in simbolnih jezikov. Matematika in računalništvo se čedalje bolj povezujeta na področju teoretičnega računalništva, ki predstavlja teoretično jedro računalništva, s tem pa tudi domeno za razvoj novejših vej matematike (Famnit, 2014).

Računalništvo je tesno povezano z matematiko in logiko, kot so na primer postopki za kodiranje, ki zahtevajo visoko stopnjo znanja matematike.

Kreativnost in kritično razmišljanje učenca pripomoreta k iskanju odgovora na zapleten problem in sta pomembni pri analizi problemov, iskanju rešitev in strategij za reševanje problemov. Verbalne sposobnosti so pomembne pri odločanju in razumevanju računalniške znanosti.

4.1 RAZISKAVA TIMSS

Raziskava TIMSS je mednarodna raziskava trendov znanja matematike in naravoslovja pri osnovnošolcih iz četrtih in osmih razredov. Slovenija je ena izmed držav, ki sodeluje v izvedbah raziskave TIMSS od leta 1995 (Svetlik, Kozina & Japelj Pavešič, 2011).

V Sloveniji so bili pri matematičnih dosežkih dečki v četrtem razredu od leta 1995 vedno uspešnejši od deklic, razen leta 2003, ko med spoloma ni bilo razlik. Od takrat se je razlika v matematičnih dosežkih povečevala. V osmem razredu razlike v Sloveniji niso bile statistično pomembne, vendar je v obeh razredih opazno povečevanje razlik med spoloma v prid dečkom (Svetlik, Kozina & Japelj Pavešič, 2011).

4.2 NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA

Nacionalno preverjanje znanja (NPZ) je pisno preverjanje znanja učencev po zaključenem drugem in tretjem obdobju v osnovni šoli.

Na podlagi podatkov Državnega izpitnega centra Mojca Štraus ugotavlja, da v šolskem letu 2007/2008 pri nacionalnem preverjanju znanja iz matematike ni razlik med spoloma. Pri fiziki ter tehniki in tehnologiji za deveti razred so bili nekoliko uspešnejši dečki, pri slovenščini pa so pokazale prednosti v dosežkih deklice (Štraus, 2009).

- 13 -

Letno poročilo o izvedbi nacionalnega preverjanja znanja za šolsko leto 2013/2014 pri slovenskem jeziku pokaže, da so učenci 6. razreda rešili naloge, s katerimi se preverja razumevanje prebranih besedil, uspešneje kakor učenke. Učenke so uspešneje rešile naloge, s katerimi se preverja metajezikovna zmožnost, in nekoliko bolje razumele bistvo/temo besedila oz. so bile uspešnejše pri sintezi. Pri devetošolcih se je pokazalo, da so učenci pri samostojnem tvorjenju besedila uspešnejši od učenk, ki so bolje od učencev reševale naloge izbirnega tipa in naloge, s katerimi se preverja razumevanje prebranega besedila (Vogrinc, Maleš, Polšak & Vehovec, 2014).

Pri matematiki so učenci 6. in 9. razredov približno enako uspešno reševali matematične naloge glede na spol (Vogrinc, Maleš, Polšak & Vehovec, 2014).

4.3 RAZISKAVA PISA

PISA je mednarodna raziskava o bralni, matematični in naravoslovni pismenosti, ki se izvaja pod okriljem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). V raziskavo so zajeti 15-letni učenci, učenke, dijakinje in dijaki, ne glede na vrsto šole, ki jo obiskujejo. Namen raziskave PISA je zajeti podatke o kompetentnostih učencev, ki jih potrebujejo za svoje življenje, poklicno in zasebno, in ki so pomembne tako za posameznika kot za celotno družbo (Pedagoški inštitut, 2009).

4.3.1 RAZISKAVA PISA 2006

Raziskava je pokazala, da so se skoraj vsi učenci v petnajstem letu ne glede na spol že srečali z računalnikom, bodisi doma, v šoli ali v drugem okolju. Fantje so se v glavnem naučili uporabe računalnika s prijatelji ali sami, medtem ko dekleta v šoli ali v družini. Enaka ugotovitev velja tudi za uporabo spleta. Skoraj polovica učencev računalnik uporablja vsak dan (49,5 %), 25 % jih ga uporablja nekajkrat na teden, le 13 % mladih nikoli ne uporablja računalnika doma. Med dečki jih 60 % uporablja računalnik skoraj vsak dan, medtem ko to velja le za 37 % deklet. Uporaba računalnikov v šoli je manj pogosta: 45 % učencev ga uporablja nekajkrat na teden, 13 % pa ga v šoli sploh ne uporablja (Eurydice, 2005).

Razlike med deklicami in dečki so opazne pri računalniških dejavnostih. Uporaba računalnika za komunikacijo in obdelavo besedil je skoraj enaka pri obeh spolih, enako velja za iskanje podatkov na spletu ali pisanje in pošiljanje elektronskih sporočil. Fantje uporabljajo računalnik pogosteje za športne igre in iskanje informacij, prav tako sta med dečki bolj priljubljena uporaba preglednic in programiranje. Nalaganje glasbe ali programske opreme je pogostejše med dečki, kot tudi uporaba grafičnih programov ali spleta za sodelovanje s skupino. Razlike med dekleti in fanti postanejo jasnejše pri kompleksnejših dejavnostih:

ustvarjanje ali urejanje dokumenta, premikanje datotek z enega mesta na drugega ali kopiranje datoteke s prenosnih medijev. Te naloge je sposobnih opraviti tri četrtine dijakov, pri čemer so fantje bolj prepričani v svoje sposobnosti. Manjše število učencev je sposobnih opraviti naloge, kot so kopiranje ali prenos datotek s spleta, nalaganje glasbe. Večina je fantov, ki so tudi uspešnejši pri dodajanju datotek v elektronska sporočila ali pri uporabi baze podatkov za izdelavo seznama naslovov pri elektronski pošti. Izdelava spletne strani, programiranje,

- 14 -

uporaba multimedije so dejavnosti, za katere skoraj polovica deklet pravi, da jih ne bi znala izvesti (Eurydice, 2005).

4.3.2 RAZISAKVA PISA 2012

V nadaljevanju se bom osredotočila na raziskavo PISA, v katero so bili vključeni dijaki in dijakinje 1. letnika srednjih šol in gimnazij v letu 2012.

Bralna pismenost v raziskavi PISA vključuje kognitivne kompetence, osnovno dekodiranje preko poznavanja besed, slovnice, jezikovnih in besedilnih struktur ter značilnosti do znanja o svetu. Vključuje tudi zavedanje in zmožnost uporabe različnih strategij med obdelavo besedila. V vseh državah OECD so v bralni pismenosti uspešnejše učenke. Razlika med spoloma v Sloveniji je večja kot v OECD. Temeljne bralne kompetence izkazuje 89 % slovenskih učenk in 70 % učencev (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, OECD PISA 2012, 2013).

Matematična pismenost je v raziskavi PISA opredeljena kot zmožnost analiziranja, utemeljevanja in učinkovitega sporočanja svojih zamisli in rezultatov pri oblikovanju, reševanju in interpretaciji matematičnih problemov v različnih situacijah. To vključuje matematično mišljenje, uporabo matematičnih konceptov, znanja, postopkov in orodij pri opisovanju, razlagi in napovedovanju dogodkov. Med skupnimi matematičnimi dosežki učenk in dosežki učencev ni razlik. V OECD in EU je povprečna razlika med spoloma večja in je statistično pomembna. V povprečju so v državah OECD v matematični pismenosti uspešnejši učenci (OECD PISA 2012, 2013).

Na povprečni ravni držav OECD rezultati ne kažejo pomembnih razlik po spolu pri matematičnih nalogah, ki so bolj abstraktne narave in se ujemajo s poučevanimi vsebinami.

Pomembne razlike po spolu nastanejo pri uporabnih matematičnih nalogah, še posebej v povezavi s stereotipnimi predstavami glede različnih vlog, ki naj bi ustrezale določenemu spolu, kot je na primer izračunavanje porabe goriva pri avtomobilu. Pri tej postavki je 67 % fantov (77 % fantov v Sloveniji) odgovorilo, da so prepričani ali zelo prepričani, da bi omenjeno nalogo uspešno rešili. Odstotek deklet, ki so odgovorila podobno, je tako na povprečni ravni držav OECD kot v Sloveniji precej nižji (44 % in 57 %) (OECD PISA 2012, 2013).

Rezultati kažejo, da je uspešnost fantov pri matematiki in branju boljša, če je računalniško podprta. Ta prednost je predvsem stranski produkt moške domačnosti z računalniškimi igrami. Tako dečki raje rešujejo test, če je računalniško podprt (OECD, 2015).

Kot je razvidno iz raziskave PISA, fantje in dekleta uporabljajo računalnik za različen namen.

Fantje ga pogosteje kot dekleta uporabljajo za igranje računalniških iger, nalaganje ali prenašanje vsebine, medtem ko ga dekleta pogosteje uporabljajo za sodelovanje v socialnih omrežjih. Delež deklet, ki vsak dan uporabljajo računalnik za družabna omrežja, je 9 % večji kot delež fantov. Očitnih razlik med spoloma ni bilo pri uporabi digitalne tehnologije za elektronska sporočila in klepet na spletu, kot tudi ne za brskanje po spletu (OECD, 2015).

- 15 -

Večina 15-letnikov uporablja računalnike zunaj šole, ob koncih tedna, v svojem prostem času in navadno ne za šolsko delo. V povprečju fantje med vikendom uporabljajo splet tri ure (180 minut) dnevno, 17 minut več kot dekleta. Med tednom fantje uporabljajo splet 144 minut dnevno, dekleta pa 130 minut dnevno (OECD, 2015).

V raziskavi PISA so opozorili na trditve, ki se pojavljajo v povezavi z dečki in deklicami ter lahko pomembno vplivajo na nadaljnje šolanje (OECD, 2015):

- Fantje pogosteje kot dekleta igrajo videoigre.

- Fantje več časa kot dekleta preživijo na računalnikih in spletu.

- Fantje manj kot dekleta uživajo v dejavnostih povezanih z branjem.

- Fantje pogosteje kot dekleta igrajo šah in programirajo.

- Fantje manj verjetno kot dekleta naredijo domačo nalogo.

- Fantje imajo pogosteje kot dekleta negativen odnos do šole.

Nekatere od teh trditev so tudi raziskali. Skoraj vsi 15-letniki so že uporabljali računalnik in imeli dostop do interneta. Pokazalo se je, da so začeli fantje mlajši uporabljati računalnik in splet, in sicer je 33 % učencev uporabljalo računalnik že pred vstopom v osnovno šolo, 15 % se jih je tudi že spoznalo s spletom (OECD, 2015).

4.4 RAZISKAVA ICILS

V mednarodni raziskavi računalniške in informacijske pismenosti je Slovenija sodelovala prvič leta 2013. Z raziskavo so želeli preveriti sposobnost posameznika, da uporablja računalnik za raziskovanje, ustvarjanje in sporazumevanje, da lahko učinkovito sodeluje doma, v šoli, na delovnem mestu in v skupnosti (Mednarodna raziskava računalniške in informacijske pismenosti ICILS 2013, 2014).

V mednarodni raziskavi je sodelovalo 3300 šol, od tega 219 v Sloveniji. Raziskava je pokazala, da se je v vseh državah, z izjemo Turčije in Tajske, večina učencev uvrstila na drugo zahtevnostno raven. To pomeni, da so usvojili temeljne veščine zbiranja in urejanja eksplicitnih informacij, da so bili sposobni slediti specifičnim navodilom za oblikovanje digitalnih izdelkov in poskrbeti za osnovno zaščito osebnih informacij. Niso pa znali avtonomno poiskati vira in ovrednotiti informacije. Povsod, tudi v Sloveniji, so bila dekleta uspešnejša od fantov (Ivelja, 2014).

- 16 -

5 RAZLIKE MED SPOLOMA PRI RAČUNALNIŠTVU

V Sloveniji je v prvem četrtletju leta 2011 redno uporabljalo računalnik 68 % žensk in 75 % moških, splet pa 66 % žensk in 73 % moških, starih med 10 in 74 let. Velika večina je uporabljala računalnik oziroma splet vsak dan ali skoraj vsak dan. Razlika med spoloma je opazna pri osebah z osnovnošolsko izobrazbo ali manj: delež žensk starih med 10 in 74 let je bil 41 %, medtem ko je bilo moških 63 %. V EU je bil delež žensk, ki so redno uporabljale računalnik, največji na Islandiji (94 %), najmanjši pa v Romuniji (41 %). Delež žensk, ki še nikoli niso uporabljale računalnika, je bil v EU 23 %, medtem ko je bilo takšnih žensk v Sloveniji 27 % (Statistični urad RS, 2012).

Računalnike uvrščajo na moško področje tako kot matematiko, naravoslovje, elektroniko in gradbeništvo. Uporaba računalnika in strokovnost sta povezani z moškostjo, zato socializacija negativno deluje na računalniške interakcije deklic. V eni študiji so ugotovili, da so fantje, stari od 3 do 6 let, že pridobili spolno stereotipni pogled na računalniške uporabnike. Fantje na splošno prejemajo več podpore od učiteljev in staršev (Davies, 2004).

Fantje in dekleta se razlikujejo tudi po uporabi računalnika. Dečki uporabljajo računalnik bolj za podatkovne baze, igranje z datotekami, splet, medtem ko dekleta uporabljajo računalnik za komunikacijo, objavljanje fotografij in uporabo programov za obdelavo fotografij. To odraža ugotovitve različnih študij, ki so pokazale, da dekleta raje uporabljajo računalnik za socialne namene (Becta, 2008).

Dečki pri delu z računalnikom bolj uživajo in imajo zanj večje zanimanje, prav tako bolj zaupajo svojim sposobnostim in so pri delu z njim manj zaskrbljeni. Dekleta se pri uporabi računalnika ne počutijo tako samozavestna, verjamejo, da je delo z računalniki težko, in se težje spopadejo z njimi (Shashaani, 1997).

Učenke so v zgodnjih razredih na splošno manj spretne pri uporabi računalnika in hkrati tudi menijo, da so manj sposobne. Zanimivo je tudi, da so fantje bolj seznanjeni z uporabo računalniškega žargona in s tem menijo, da boljše poznajo računalniške koncepte. Učenke dosegajo nižje rezultate glede samoocenjevanja pri uporabi računalnika, kar vpliva tudi na nižje zanimanje za vpis na računalniške programe višjih šol (Davies, 2004).

Na odnos do računalnikov vpliva tudi spodbuda vrstnikov, staršev, učiteljev. S pridobljenimi izkušnjami se razlike med spoloma zmanjšujejo. Raziskava v osnovni šoli je pokazala, da deklice dojemajo pisanje, branje, matematiko in risanje kot delo, uporabo računalnika pa kot igro, za katero potrebujejo posebno dovoljenje učitelja. Dekleta pri uporabi računalnika hitreje obupajo, če ne dosežejo svojih pričakovanj (Galpin, 1992).

Pojavi se tudi zanimiva razlika med spoloma, ki kaže, da dekleta za neuspeh pri delu z računalniki krivijo svojo neizkušenost in pomanjkanje sposobnosti, medtem ko fantje po navadi krivijo program ali računalniški sistem (Davies, 2004).

- 17 - 5.1 UPORABA SPLETA

Obstajajo številne razprave o povezavi med spolom in uporabo spleta. Ženske in moški uporabljajo splet za različne namene. Ženske porabijo več časa na spletu za pogovarjanje, spremljanje oglasov, medtem ko moški več časa posvečajo prenašanju glasbe, filmov. Ženske splet uporabljajo bolj za elektronska sporočila, klepet in iskanje člankov o medicinskih in političnih podatkih, medtem ko se moški osredotočajo na informacije o naložbah, nakupih in osebnih interesih. Ugotovili so tudi, da moški brskajo po spletu bolj za zabavo in iščejo praktične nasvete, medtem ko ženske bolj zaradi nakupovalnih razlogov. Spretnosti pri uporabi spleta glede na spol ne igrajo pomembne vloge (Thanuskodi, 2013).

Rezultati raziskave Mladi na netu kažejo, da splet dnevno uporablja 70 % slovenskih otrok in mladih, večkrat na dan pa nekaj manj kot polovica (45 %). Delež uporabnikov spleta se povečuje s starostjo. Malenkost večji delež dečkov kot deklic je splet uporabljalo dnevno.

Učenci v povprečju prvič uporabljajo splet pri devetih letih in pol. Zanimivo je, da ima dostop do spleta iz računalnika v svoji sobi večji delež dečkov (52 %) kot deklic (41 %).

Raziskava je tudi pokazala, da bistveno več dečkov meni, da so nadpovprečno spretni ali strokovnjaki pri uporabi spleta (45 %) kot deklic (24%). Pri vprašanju, kdo pri njih doma je najboljši v uporabi spleta, je večji delež dečkov (55 %) kot deklic (37 %) opredelil, da so najboljši oni sami Pri iskanju informacij po spletu se je izkazalo enako, da so dečki uspešnejši pri iskanju želenega. Za iskanje informacij in nasvetov na spletu se je pokazalo, da se dečki večkrat poslužijo spleta kot deklice. Te se za nasvet raje obrnejo preko elektronskih sporočil na prijatelje, se z njimi pogovorijo preko takojšnjega sporočanja. Večji delež deklic uporablja strani za pomoč pri pripravi na test in strani, kjer lahko ustvarjajo (Lobe & Muha, 2011).

Starši pogosto razložijo otrokom, zakaj so nekatere strani dobre in zakaj slabe, jim svetujejo, kako varno uporabljati splet, in jim pomagajo pri težjih nalogah na spletu. Zanimivo je, da obstajajo razlike glede na spol. Tako so starši deklicam pogosteje pomagali, če jih je na spletu kaj razburilo ali zaskrbelo, prav tako so jim starši pogosteje svetovali, kako naj varno uporabljajo splet.

5.2 DRUŽABNA OMREŽJA

Po svetu obstajajo različna spletna družabna omrežja, ki se med seboj razlikujejo v načinih uporabe in v interesih. Uporabnikom omogočajo spoznavanje novih ljudi in ohranjanje stikov z že poznanimi. Socialno omrežje je priljubljeno že od leta 2002, pritegnilo in očaralo je že več kot deset milijonov uporabnikov spleta. Večina ljudi uporablja socialna omrežja Facebook, YouTube, Google+, Instagram in Twitter (Kordiš, 2015).

Poročilo projekta EU Kids Online pokaže, da ima profil na enem od socialnih omrežij 38 % evropskih otrok starih od 9 do 12 let in 77 % otrok starih od 13 do 16 let. Na vrh lestvice se v starostni skupini od 13 do 16 let uvršča Norveška, kjer družabna omrežja uporablja kar 92 % otrok omenjene starosti. Največji delež (70 %) uporabnikov socialnih omrežij med otroki v

- 18 -

starosti od 9 do 12 let najdemo na Nizozemskem. Slovenija za vodilnimi državami skoraj ne zaostaja, saj pri nas družabna omrežja uporablja 91 % otrok starih od 13 do 16 let in 53 % otrok starih od 9 do 12 let. Medtem ko med posameznimi državami lahko prihaja do opaznih razlik, podatki kažejo, da ima spol zanemarljiv vpliv na to, ali ima otrok profil na socialnem omrežju. Na ravni vseh preučevanih držav ima v starostni skupini od 9 do 16 let profil na socialnih omrežjih 58 % dečkov in 60 % deklic (RIS, 2011).

Slovenska raziskava Mladi na netu je pokazala, da otroci in mladi najpogosteje uporabljajo spletne strani za družabna omrežja. Te strani dnevno uporablja 41 % vseh anketirancev, vsaj nekajkrat na teden pa skupno skoraj 60 %. Pogosto gledajo tudi zabavne slike ali video vsebine in uporabljajo takojšnje sporočanje. Pogosto otroci iščejo tudi druge informacije ali delajo kaj drugega za šolo. Deklice so nekoliko pogosteje uporabnice spletnih strani za družabna omrežja, vendar glede tega, kaj otroci in mladi počno na spletnih socialnih omrežjih, razlik med spoloma ni bilo (Lobe & Muha, 2011).

Dekleta in fantje se pri uporabi socialnih omrežij razlikujejo po različnih vsebinah, ki jih objavljajo na svojih profilih; dekleta raje objavljajo slike, bodisi svoje ali slike drugih, medtem ko fantje verjetneje delijo slike in pripombe povezane s samopromocijo, seksualno vsebino ali alkoholom. Najstnice raje delijo osebne podatke in se tako izpostavljajo, kar prispeva k spolnemu nadlegovanju in kibernetskemu ustrahovanju. Dekleta se bolj zavedajo vpliva svojih slik in vsebin, zlasti tistih, povezanih z alkoholom, ki jim lahko v prihodnosti škodujejo, in bolj pazljivo uporabljajo socialne medije (Ramasubbu, 2015).

Raziskava Pewa je pri ameriških najstnikih pokazala nekaj razlik glede uporabe družabnih omrežij med spoloma. Deklice za razliko od dečkov pogosteje uporabljajo predvsem vizualno usmerjena družabna omrežja. Nekaj več kot 60 % deklic in le 44 % dečkov uporablja

Instagram, medtem ko Snapchat uporablja več kot polovica deklet, to počne le 31 % dečkov (Safe.si, 2015).

Ženske v povprečju pri uporabi Facebooka pogosteje pošiljajo sporočila prijateljem, pišejo sporočila na njihove »zidove«, se z njimi dogovarjajo o določenih stvareh in načrtih, pogosteje kot moški ohranjajo stike s svojimi prijatelji, tudi tistimi, ki jih ne vidijo pogosto, in z družino. Prav tako pogosteje na Facebooku navezujejo stike z ljudmi, ki so izven spleta težko dosegljivi, pogosteje ustvarjajo nove skupine uporabnikov in se pridružujejo obstoječim skupinam, pogosteje urejajo in spreminjajo svoj profil, spreminjajo profilno sliko in trenutni status na svojem profilu. Pogosteje pišejo in berejo komentarje, kot tudi odgovarjajo na sporočila. Ženske tudi pogosteje nalagajo in/ali komentirajo fotografije na Facebooku in pogosteje kot moški uporabljajo nekatere aktivnosti, ki jih ponuja Facebook (»poke«, »wink«

ali »send a gift«). Ženske poročajo o tem, da takrat, ko jim je dolgčas, na Facebooku preživljajo več časa kot moški,. Moški so v povprečju dosegali pomembno višje rezultate kot ženske pri pogostejšem spoznavanju novih ljudi, sklepanju novih poznanstev in iskanju potencialne ljubezenske zveze na Facebooku (Rančigaj, 2009).