LJUDSKE REVOLUCIJE V SLOVENIJI

(1)

INSTITUT Zfl NOVEJŠO ZGODOVINO

K

t

12848/4 B

019690198 _{COBISS •}

(2)

DOKUMENTI LJUDSKE REVOLUCIJE V SLOVENIJI KNJIGA 4

U R E D N I Š K I O D B O R :

Rozalija Lukman, Miroslav Luštek (odgovorni urednik), Marija Oblak-Čami

I Z D A L I N Z A L O Ž I L

I N Š T I T U T ZA Z G O D O V I N O D E L A V S K E G A G I B A N J A V L J U B L J A N I

(3)

INŠTITUT ZA ZGODOVINO DELAVSKEGA GIBANJA V LJUBLJANI

DOKUMENTI

LJUDSKE REVOLUCIJE V SLOVENIJI

KNJIGA 4

NOVEMBER 1942 — D E C E M B E R 1942

L J U B L J A N A 1968

(4)

t&48^

>w

n s, ^vA.-^Mh^i

(5)

ŠT. i

POROČILO FINANCNO-GOSPODARSKEGA ODBORA PRI IZ

VRŠNEM ODBORU OF¹

POROČILO I. Rezultat posojilne akcije .. ?

v gotovini Lit. 3,159.350.—

v naturi na račun posojila Lit. 594.115.—

skupaj torej Lit. 3,753.465.—

Kakor znano, se je široka komisija pred dobrim mesecem raz

šla zaradi konspiracije. Mi smo oddali naš material, imena, oce

nitve in informacije OK, ki je potem naložil rajonom, da to delo od spodaj nadaljujejo. Kaki rezultati so se tam dosegli do 31. VII.

vam v številkah ne morem povedati, ker oni zaključujejo 15. vsa

kega meseca. Najbrž še ni posebnih ttgpehov, ker so šele pričeli z delom. Kaj posebno velikega iz ^akcije rajonov tudi ne smete pričakovati. Kar bodo uspevali, bodo le manjše vsote, 5, 10 tisoč.

Ožja naša komisija, ki je ostala skupaj, si je pridržala še takoimenovane obrokarje, to je tiste, ki so a konto ocenitve že nekaj dali. Potem nekaj takih rib, ki dozdaj še niso dale, a ob

ljubljajo dati. Od obrokarjev in ostalih mazačev utegnemo dobiti še za 2 milijona. To bo pa vse, kar bomo po dosedanji poti lahko dosegli.

II. Uspehi niso veliki, vsaj taki ne, kakor ste pričakovali vi.

Jaz za svojo osebo si pa nikdar nisem delal posebnih iluzij. Lahko pa bi bili uspehi večji, in da niso, so subjektivni in objektivni vzroki. Subjektivni so: 1. da nismo takoj spočetka naslonili na

šega dela na množično bazo, dokler so bili na terenu še naši ak

tivisti bolj številni. Morali bi koj spočetka uvesti po vseh doljnih enotah referente za to stvar, podobno, kakor so za druge linije

1 Izvirnik je v arhivu CK ZKS v Ljubljani. Ohranjena je samo prva stran poročila. Napisal ga je verjetno Peregrin-Lovro Kuhar jeseni 1942:

2 Poškodovano besedilo.

(6)

dela. To bi bila nekaka gospodarska policija. Na ta način bi bili prišli tudi do vseh potrebnih informacij o posameznih denarnikih.

Pozneje sem jaz to predlagal, toda bilo je že prepozno, ker so se kadri že razredčili. 2. Škodovale so nam razne homatije, kakor vmešavanje nekompetentnih oseb in organov, kar nam je marsi- kako ribo odgnalo, ki je komaj čakala, da najde izgovor. Milijon najmanj nam je odnesla samovolja notranjskega odbora, ki je od ljudi, ki so nam že plačevali, sam izsilil denar. Dobil je menda za pol milijona. Napravil je zmedo in spravil naše kliente v slabo voljo. Od tam ne dobimo nič več. 3. Tista prepotrebna pisma smo dobili šele 27. V. itd.

Objektivne vzroke pa itak sami poznate. Začeli smo neugoden čas, ravno pred uvedbo talstva. Dogodki notranje fronte in oku

patorske represalije tudi ne vplivajo voljno. Potem pridejo zra

ven še dogodki na ruski fronti. Naši denarniki reagirajo nanje z barometersko natančnostjo. Če bi Nemci gori ne imeli uspehov, bi se dotok denarja podvojil. Neuspeh okupatorjev proti domači fronti, pri teh ljudeh, ne odvaga dogodkov na Ruskem. Vedeti je treba, da so denarniki, s par neznatnimi izjemami, naši nasprot

niki in plačujejo posojila predvsem kot računarji. Največ nam pa seve škodujejo Mihailovičevci. Obstoji organizirana protipo- sojilna akcija. — Denarni zavodi niso dali niti krajcarja, istotako vsi, ki so z njimi zvezani. Magnati, razen enega, istotako nič — tudi taki ne, ki so se štulili kot naši simpatizerji ali se kazali lojalne.

III. Kake so perspektive? Potom dosedanjih metod minimalne, ako se situacija na fronti ne spremeni. Uvodoma sem naznačil možnost skrajnega uspeha. Ne imejte nobenih iluzij. Mi bomo storili kar se da, a na čudeže ne verujemo. Mali ljudje, obrtniki, mali trgovci, ki dajejo, imajo omejene možnosti. Pomanjkanje de

narja se v gospodarstvu vedno bolj občuti. Denarni zavodi ne le, da ne dajejo posojil, temveč tudi hranilnih vlog ne izplačujejo.

Smejo izplačati le do 5% vlog. Okupator je zavodom naložil »tiho zaporo« do konca tega leta. Neki naš obrokar, ki ima dati še tričetrt milijona je šel z našim zaupnikom v tri denarne zavode, kjer ima vloge. Nikjer ni nič dobil zaradi tihe zapore! Tisti pa, ki imajo denar doma, so naši nasprotniki, ali pa zanje niti ne vemo. Razen tega je veliko denarja spravljenega...

(7)

H

ŠT. 2

POROČILO SEKRETARJA CENTRALNEGA KOMITEJA KPS FRANCA LESKOŠKA DNE i. NOVEMBRA 1942 EDVARDU

KARDELJU¹

ŠT. 3

POROČILO ŠTABA I. GRUPE ODREDOV DNE i. NOVEMBRA 1942 CENTRALNEMU KOMITEJU KPS O POLOŽAJU NA GO-

RENJSKEM¹

ŠT. 4

POROČILO ADOLFA ARIGLERJA 1. NOVEMBRA 1942 O STANJU TEHNIKE POKRAJINSKEGA KOMITEJA KPS ZA

GORENJSKO¹

Poročilo o tehničnem stanju na Gorenjskem

Ker po vsem videzu niste prejeli vseh poročil tovariša Šte

fana,² bom v kratkem opisal položaj tehnike od prve nemške ofenzive, to je po mojem prihodu na Gorenjsko do danes.

Po prvi nemški ofenzivi ni bilo razen pisalnega stroja nika- kega drugega tehničnega materiala. Tehnični material, ki smo ga zahtevali iz province deloma ni prispel preko meje, deloma pa je padel med potom. — Koncem avgusta je bila izvršena akcija v Kropi, kjer smo zaplenili precej tehničnega materiala. V za

četku septembra so bile v teku priprave, da postavimo na noge

1 Izvirnik, napisan s črnilom, je v arhivu CKZKS v Ljubljani. Do

kument je objavljen v zborniku dokumentov »Jesen 1942 — korespon

denca Edvarda Kardelja in Borisa Kidriča«, Inštitut za zgodovino delav

skega gibanja, Ljubljana 1963 (nadalje »Jesen 1942«), dok. št. 61, str. 179.

1 Izvirnik, napisan s črnilom in prepis izvirnika, ki je bil poslan Edvardu Kardelju v Ljubljano, sta v arhivu CK ZKS v Ljubljani.

Dokument je objavljen v zborniku »Jesen 1942«, dok. st. 62, str. 182.

1 Izvirnik, napisan s svinčnikom, je v arhivu CK ZKS v Ljubljani.

2 Lojze Kebe, sekretar PK KPS za Gorenjsko, padel 20. oktobra 1942 na Jamniku pod Jelovico.

(8)

tiskarno, katera bi bila tudi primerno skrita in varna. Toda v drugi nemški ofenzivi sta padla tovariš radio tehnik³ in tehnik,⁴ ki zaradi bolezni ni mogel nadaljevati pohoda z II. grupo. Šele koncem septembra smo postavili varen in dobro kamufliran pro

stor. Naredili smo več letakov. Za lasten list nam je primanjkoval pa predvsem papir in pa redno pošiljanje tekstov iz province.

V istem času je postavil tehniko Gorenjski odred in izdal že par letakov. V Kokrški odred pa smo pred kratkim poslali izvež- banega tehnika in potreben material. Poročil o delu še nisem pre

jel. Tehnika v Poljanskem bataljonu bo v kratkem pričela delati, ker imajo že ves potreben material. — Na terenske delajce smo izdali nalog naj dobijo čimprej prostore za tiskarne v dolini, da bi lahko tudi v slučaju snega neovirano delali. Za utrditev in raz

širitev tehnike nam manjka predvsem izvežbanih tehnikov, ki so pa poleg tega tudi dovolj zanesljivi. Izkušnja je namreč pokazala, da je pri postavljanju tehnike ravno tako paziti na konspiracijo kot npr. v Ljubljani. Nadalje nam počasne in nestalne zveze s provinco onemogočajo, da bi lahko redno ponatiskovali poslane - tekste, ker so stvari preobširne in nam manjka za to papirja, dru

gič pa bi te stvari ne bile več tako aktualne, ker bi izšle več kot 1 mesec pozneje.

Zato nameravamo predvsem izdajati »Slovenski Poročevalec«

Gorenjska izdaja, v katerem bi objavljali glavne stvari iz posla

nih tekstov, radijska poročila, vojaške akcije in obravnavali raz

na politična vprašanja na Gorenjskem. Pred skoraj 4 tedni smo poslali v Dolomitski odred tovariša Metoda,⁵ da se osebno dogovori s tovarišem Miklavžem⁶ o naših zahtevah. Zahtevali smo namreč radio tehnika, več drugih tehnikov, nadalje radijski sprejemnik ter precej tehničnega materiala. Dogovoriti bi se moral tudi glede zvez. Če bi nam ugodili le del zahtev, bi se tehnično stanje močno dvignilo. Sicer pa se bodo z jačanjem in razširjanjem politične organizacije zboljšali tudi pogoji za tehniko.

Smrt fašizmu — svobodo narodu!

Bodin⁷ 1. novembra 1942.

3 Uredništvo ni moglo ugotoviti pravega imena.

4 Franko Rajšter-Fedor, študent iz Ljubljane.

5 Maks Krmelj.

6 Mirko Zlatnar.

7 Adolf Arigler.

(9)

ŠT. 5

PISMO BORISA KIDRIČA IN EDVARDA KARDELJA DNE 2. NOVEMBRA 1942 ZAUPNIKU CK KPS JOŽETU MOŠKRIČU¹

ŠT. 6

POROČILO SEKRETARJA PO VER JENIŠTVA CK KPS ZA NO

TRANJSKO FRANCA POPITA DNE 2. NOVEMBRA 1942 CEN

TRALNEMU KOMITEJU KPS¹

Centralnemu komiteju KPS . „ . na položaju Vaša pisma z 12. okt. 1942. sem prejel 25. oktobra 1942. prav- tako tudi pismo IOOF Poverjeništvu IOOF za Nfotranjsko], Slov.

Poroč. in razna pisma.²

Prejel sem tudi sporočilo o ukoru radi nastopa na Hrvaškem.

Priznam in žal mi je, da sem ga zopet polomil, vendar sem pre

pričan, da bom z delom kmalu popravil to bedarijo. Da pa bo stvar jasnejša o tem nekaj besed: Po razgovorih z Jugom³ in to

variši o akcijah na bego v Št. Joštu, Loški dolini in takratni pred

stojeći [akciji] v Begunjah in o težkočah njihovih izvedb radi po

manjkanja težkega orožja, mi je dejal, da naj gremo prositi za težko orožje na Hrvaško. Ko sem mu jaz rekel, da je to stvar partizanske komande, predvsem grupe in sem predlagal naj gre na hrvaško tov. Pogačnik⁴ sam, me je tov. Jug ostro prijel, češ da moram iti tudi jaz, da podprem prošnjo, ki naj jo napravi tov.

Pogačnik v imenu našega Gl[avnega] .pov[eljstva], po političnih zvezah pa naj jo podprem jaz v imenu CK KPS. Pripomnil je, da bo radi medsebojnih vojaških Ijubqsumenj naša prošnja uspeš

nejša, če jo bomo podprli tudi po civilni plati. Da pa sem poslušal tov. Juga je jasno, ker sem bil prepričan, da je moj predpostav

ljeni, ker se mi je predstavil kot zaupnik tov. Petra Kalana⁰ in

1 Izvirnik je v arhivu CK ZKS v Ljubljani.

Dokument je objavljen v zborniku »Jesen 1942«, dok. št. 65, str. 188.

1 Izvirnik, napisan s črnilom, je v arhivu CK ZKS v Ljubljani. Do

kument je poškodovan. Nečitljivo besedilo je označeno s pikami. Besedilo v dokumentu je verjetno podčrtano z rdečim svinčnikom naknadno.

2 Pisma verjetno niso ohranjena.

3 Dr. Dušan Kraigher, padel 15. junija 1943 na Dobrovljah.

4 Janez Hribar.

5 Boris Kidrič.

(10)

me je kot tak tudi krivil za razne pomanjkljivosti na Notranj

skem.

Kar se tiče imenovanja politikom-a NO sem predlagal v raz

govoru s tov. Posavcem⁶, tov. Staneta Krta (Dobovičnik). Tov. Po- savec je bil s predlogom zadovoljen in tov. Krt je takoj prevzel svoje posle. (Vendar o njegovem imenovanju še ni izšla naredba Gl. pov.) Tov. Krt je sicer mlad partijec (eno leto), doma iz Vrh

nike, kjer je bil tudi sprejet, star 28 let, montanist, toda brez intelektualnih muh, dober tovariš, ..., predan stvari in zelo pri

ljubljen pri moštvu... življenja. Tako, da upam, da bo uspešno koristil naši stvari. SI. Poroč. (3. pos. izdaja) sem dal napraviti 800 kom. in ga naročil razposlati, kakor je bilo naročeno. Napra

vili pa so ga radi pomanjkanja papirja (papir bomo sedaj dobili v Dolomitih) v 300 kom. in še to z veliko nerodnostjo. Izpustili so članek o Jugoslaviji, katerega pa sem zahteval, da priložijo prihodnji številki. Sedaj smo postavili vezo z Barjem od koder bomo dobivali tekst za ljubljansko izdajo SI. Poroč.

Na podlagi pisma o postavitvi Poverjeništva, sem takoj po

iskal tov. Tineta⁷ in Stepišnika (Vlado Zupančič!). Slednji me je prosil naj ga'počakam nekaj dni, da se pripravi za nove naloge, vendar bodo z njim težave, ker je od časa do časa skoro popol

noma gluh. Sicer bo pa, mislim, sam prosil IOOF za razrešitev?

No, pa bo kljub temu šlo delo odlično naprej!

Sedaj pa še malo o položaju v vrhniškem in cerkniškem okrožju. (Po OF liniji, bo poslalo Pover. v kratkem posebno po

ročilo IOOF).⁸

OK KPS — Vrhnika. (Prilagam poročilo z 10. sept., ki je v glavnem nespremenjeno.⁹ Pripomba: Poročilo'iz 2 bat. D. O.

pravi, da je 17 partijcev in 11 kandidatov. OO OF Vrhnika tvo

rijo Zaje¹⁰ (član OK KPS Vrhnika), Suhadolnik¹¹, Kajetan^{1 2} (Sokol).

Stanje Partije: Brezovica: rajon Borovnica 2 kand., 1 član;

Dol 1 član. RK Vrhnika: Verd 2 čl., Vrhnika 2 celice po 3 člane, Stara Vrhnika 3 celice, ki imajo 5 čl., 4 kand.. Drenov grič 1 kan

didatka, Sinja gorica 3 kand., Blatna Brezovica 3 kand., Horjul RK: Lesno brdo 1 kand., Zaklanec 2 kand., Logatec 2 kandidata.

Posrečilo se nam je zopet prodreti v Logatec! Radi pomanjkanja kadrov sem naročil, naj postavijo iz dosedanjih 6 RK, ki so ob

stojali samo na papirju, 2 realna. Delo Okrožnega komiteta je po

voljno, samo tov. Cene Logar je baje nekaj nakalil, o čemer pa

6 Ivan Maček.

7 Janez Stanovnik.

8 Poročilo verjetno ni ohranjeno.

9 Glej Dokumente ljudske revolucije v Sloveniji, knjiga 3, dok. št. 83.

10 Adolf Malavašič.

11 Jože Suhadolnik.

12 Kajetan Menart.

(11)

nimamo še točnih poročil. Bega je v Zaplani 250 (100 oborož.), Št. Jošt 300, Hotedršica 25, Borovnica z okolico 70, Rakitna 12.

Med bego so notranja trenja, ker se kmetje bojijo partizanov in se sprašujejo, zakaj so šli v bego, ter mečejo za to krivdo drug na drugega. Komandant... jim je baje rekel pred zborom predno so šli z Italj. v gozd, naj ne streljajo na partizane, če ne bodo oni streljali na njih. Oboroženi kmetje okrog Borovnice vzdržujejo vezo z nami in se pridušajo, da ne bodo šli v gozd na nas. Je med njimi velika demoralizacija, vendar sem kritiziral OK Vrhniko o popustljivosti napram bega in zahteval uvedbo ostrejšega kur- za. Ker, kateri moment je pravzaprav pripeljal ljudi v bego?

Strah pred italj. terorjem; misel, da partizanov ni več; špekula

cija, češ, če grem v partizane, ne bom,imel miru, če pa stopim v bego in ne bom preveč aktiven, bom ohranil mirno življenje; par

tizani pa, če me dobijo — se bom predal — me razorožijo in zopet spustijo. Ko pa se vrne, ga zopet oborožijo. Je pa tako, da jih pe

ljejo v gozd na partizane in te zadene prav tako krogla takega kot aktivista bege. V svojem oportunizmu in špekulaciji je danes z nami, če smo .močnejši, jutri pa bo z vso srditostjo proti nam, če smo slabi. Ker mobilizacija bege še vedno traja (če ne prosto

voljno, pa prisiljeno) se mi zdi, da bomo že radi vprašanja šte

vilčne premoči prisiljeni streljati vsakega, ki nosi orožje in nam ga že v naprej ne odda. Treba je, da nosi isti riziko, če gre v bego, kot bi ga nosil, če bi šel v partizane. Danes je samo dvoje, ali z nami ali proti nam. Srednjega ni! Nepoučenih ljudi ni več!

Kdor ima poštene namene si je na jasnem. Zato nobenega posla v rokavicah. Zato sem postavil naj streljajo tudi na skupine obo

rožene, ki prihajajo v gozd po drva. Seveda je treba o vsem tem široke ustne in pismene propagande.

OK KPS — Cerknica, (sestavljajo 3 člani, 2 kand.).

Partija na terenu (Glejte poročilo!). Dela na postavitvi nove partijske mreže so v teku. Predvsem bomo pritegnili ženske, ker moških v tem okrožju skoraj ni več. V Osredku pod Sv. Vidom in Radljeku na Blokah so te dni odkrili grobove okrog 40 moških za katere so mislili, da so jih odpeljali med ofenzivo v interna

cijo. Tako, da se je število mrtvih civilov med to ofenzivo po

vzpelo čez 400.

Delo v bataljonih je razvidno iz priloženih poročil, je pa bilo ovirano r a d i . . . Postavili smo zopet stike z vsemi vasmi v okrožju!

Strah med bego pred našo močjo je ogromen, simpatije pri ljud

stvu za nas rastejo z dneva v dan. Vse vidi, celo sami begi — po- gubonosnost bege, preklinjajo tiste, ki so jih pripeljali v bego, iščejo in gojijo stike z nami, obljubujejo, da ne bodo streljali na nas, skratka vračajo se stari časi! Divja toda tudi preplašena je bega v Begunjah, Bezuljaku, Topolu, Dobcu (naši napadli vdru- gič, brez uspeha!) V Brezjah pri Begunjah so oborožili 19 moških,

11

(12)

pa so jih še isti dan razorožili, Hiteno 5 oborožencev, Otave 62 (večina oportunisti, ko so jih naši brezuspešno napadli, so se pre

govarjali, da ne bodo streljali na nas, da pa ne dajo pušk za no

beno ceno, ker se bojijo Italijanov). V Grahovem je še 28 oboro

ženih, 13 pa jih je vrnilo orožje, pravkar so oborožili v Planini 82 ljudi (točnih podatkov še ni). Na Blokah je 32 oboroženih in to v vaseh Nova vas 2, Topol 6, Hudi vrh 5, Vel[iki] vrh 5, Runar- sko 6, Ravne 5, Volčje 3, 5 jih je bilo tudi v Metljah, pa so jih It.

razorožili, češ, da niso streljali na partizane, ki so šli mimo vasi.

Bege v Loški dolini je 80, ki so vsi v Pudobu. Med njimi silno ne

zadovoljstvo in strah pred partizani. Ljudsko mnenje je za nas.

Odlično je tudi v Rakeku (s katerim nimamo pravzaprav nobene zveze).

Značilno za bego [v] Št. Joštu in Zaplani je, da jim neki oficir drži govore v katerih pravi, da so proti Italijanom, ki jih danes samo prinašajo okrog, da so za Anglijo in Jugoslavijo!

Posebno pažnjo posvečam tehniki, ki počasi okreva od izgub v ofenzivi. Uredili bomo tudi stalno kurirsko službo preko ka

ravel s kočevskim, ribniškim okrožjem, Primorsko, Hrvaško, Do

lomiti, Ljubljano. Odgovornost za to nosi tov. Dimač Tone^u, kand.

OK KPS-Cerknica.

Dokaj dela sem imel pri organiziranju U[darne] B[rigade]

Šercerja, za katero mislim, da bo naša najboljša! V komandi je odlična štimunga... Borbenost je na višku, tako, da uspeh ni iz

ključen. Sedaj grem v ribniško in kočevsko okrožje. O razmerah tam prihodnjič.

2. nov. 1942. Petrov Jokl¹⁴

Pripominjam, da manjka UB Šercerja in NO denarja za na

kup živil (fižola, krompirja itd.). Tako bi se lahko nabavilo, ka

kor poročajo... s Kočevske pri: Zalar Alojzu Lapinje, Poljanska dolina, St[ari] trg ob Kolpi okrog 10 vagonov krompirja, žita, ži

vine. Potrebno do 35.000 Lir. (To je poročilo Cvara). Pošljite de

nar, če se strinjate kar na NO.

Pošljite mi poverilnice za OF in partijsko delo!

Prilagam pošiljko s Hrvaške na naš CK, kar manjka materi

ala, je odvzel tov. Primož Tratnik.^{1 5}

2. XI. 1942 Pozdrav Jokl

13 Anton Preveč.

14 Franc Popit.

15 Dr. Aleš Bebler.

12

(13)

ŠT. 7

POROČILO SEKRETARJA OKROŽNEGA ODBORA OF STIČ

NA RADKA POLIČA DNE 2. NOVEMBRA 1942 O RAZMERAH V OKROŽJU¹

ŠT. 8

POROČILO OKROŽNEGA KOMITEJA ZKM ZA CERKNIŠKO OKROŽJE DNE 2. NOVEMBRA 1942 ZVEZI KOMUNISTIČNE

MLADINE SLOVENIJE¹ Poročilo O.K.

Zveze komunistične mladine Za Cerkniško okrožje 2.11. 42.

Zveza komunistične mladine

S l o v e n i j e Delo na terenu je po ofenzivi otežkočeno. Čeprav je ZKM ostala v strogi konspirativnosti in ni bilo glede organizacije no

bene izdaje, se je večina naših aktivov v toliko [pasivizirala], da nimajo sestankov. Vršimo delo pri posameznikih, katere obisku

jemo ponoči.

Dajejo nam informacije o beli gardi in Italijanih. Ostalo je še precej članov ZKM zvestih organizaciji. Drugače je po četah.

V L. O.² so bili takoj formirani aktivi. Vršili so se sestanki teden

sko dvakrat. Posebno se je povdarjalo to, da se ZKM formira na Primorskem po četah in na terenu. V L. O. je bilo 26 članov. Se

daj, ko se je formiral novi bataljon (2. bat. N. O.) smo v obeh četah formirali aktive. 2. četa ima 6 članov, 3. četa pa 7 članov.

Iz teh dveh čet smo formirali bataljonski biro ZKM. Bolnica in pa P. B.³ (civilni logor): iz teh dveh aktivov pa drugi biro (civilni logor 9 članov ^- bolnica 6 čl.). Mladina: smo nabrali tudi nekaj

1 Prepis izvirnika je v arhivu CK ZKS v Ljubljani.

1 Izvirnik, napisan s svinčnikom, je v arhivu CK ZKS v Ljubljani.

2 Loški odred.

3 Poliški bataljon.

13

(14)

gradiva za mladinski časopis. Poslali smo to preko RK na tehniko.

.. .⁴ baje odločil je, da bo izšla Mlad. Slovenija na dveh straneh kot priloga Poročevalca. Pričakovali smo.. .⁵ pretekli teden, pa nisi nič pisal in ničesar sporočil.

Smrt fašizmu — svoboda narodu!

Julka⁶ Marica⁷

ŠT. 9

PISMO JOŽETA BRADEŠKA DNE 2, NOVEMBRA 1942 BORISU KIDRIČU O PRIHODU NA HRVAŠKO¹

Tovariš Peter!²

Prišel sem v Hrvatsko in se sedaj vlačim po Gorskem Ko- tarju. Tu je krasna dezorganizacija. Dobiš spremstvo, ki ne pozna poti. Ko smo šli v Delnice smo padli v zasedo — bil sem 2 m od Italijanov — na hitro smo »uhvatili maglu« in smo se rešili. Veš, tu s plašljivim! kurirji (dajo ti neoborožene in take, ki ne po

znajo poti) stalno nosiš »glavo v torbi«. Samo, da pridem do Pri- morsko-goranskega odreda, kjer bodo prilike bolj urejene in bo šlo hitreje. Veš, na živce mi gre, ker pot ne gre tako hitro, kot smo mislili..'

Drugače, po prvih vtisih, ki sem jih dobil tu v Hrvatski je stvar ta, da smo mi Slovenci bolje organizirani in da smo napra

vili manj napak. Tu so se politkomisarji in komandirji še slabše obnašali kot pri nas. Ljudje govore o komisarjih in komandantih kot o »gospodi oficirima«. Vsi te vikajo in strašno jim je ne

ugodno, ko jim rečeš, naj te tikajo! Tudi partizani te vikajo!!!

Civilni logorji so slabo urejeni, kolektiva ne poznajo in tudi s strani komande se kolektiv ne forsira.

Beda je huda. Italijani so divjali kar se da. V primeri s Slo

venijo so tu divjali kot pri nas v Loški dolini. Ljudje so drugače

4 Nečitljivo besedilo.

5 Nečitljivo besedilo.

6 Julka Mihelčič.

7 Marica Debevc.

1 Izvirnik, napisan s črnilom, je V arhivu CK ZKS v Ljubljani.

Glej Dokumente ljudske revolucije v Sloveniji, knjiga 3, dok. št. 139 in 170.

2 Boris Kidrič.

14

(15)

dobri, dajo ti k a r imajo, le d a se politično zanje nihče n e briga in o položaju, posebno svetovnem, nič n e vedo.

Živi d o b r o !

Smrt fašizmu — svobodo n a r o d u !

2. XI. 42. Boštjan³

ŠT. 10

POROČILO SEKRETARJA CENTRALNEGA KOMITEJA KPS F R A N C A LESKOŠKA D N E 3. NOVEMBRA 1942 E D V A R D U

KARDELJU¹

ŠT. 11

POROČILO ČLANICE CENTRALNE KOMISIJE VARNOSTNO- OBVEŠČEVALNE SLU2BE ZDENKE KIDRIČ D N E 3. NOVEM

BRA 1942 E D V A R D U KARDELJU¹

ŠT. 12

POROČILO ZAUPNIKA CENTRALNEGA KOMITEJA KPS JO

ŽETA MOŠKRICA D N E 3. NOVEMBRA 1942 E D V A R D U KAR

DELJU¹

ŠT. 13

ŽETA MOŠKRICA D N E 3. NOVEMBRA 1942 E D V A R D U KAR

DELJU IN BORISU KIDRIČU¹

3 Jože Bradeško, padel 18. marca 1943 pri Ambrusu kot namestnik politkomisarja Tomšičeve brigade.

1 Izvirnik, napisan ,s črnilom, je v arhivu CK ZKS v Ljubljani.' Dokument je objavljen v zborniku »Jesen 1942«, dok. št. 69, str. 199.

1 Izvirnik, napisan s črnilom, je v arhivu CK ZKS v Ljubljani.

15

(16)

ŠT. 14

POROČILO SEKRETARJA CENTRALNEGA KOMITEJA KPS FRANCA LESKOŠKA DNE 4. NOVEMBRA 1942 EDVARDU

KARDELJU¹

ŠT. 15

POROČILO ZAUPNIKA CENTRALNEGA KOMITEJA KPS JO

ŽETA MOŠKRIČA DNE 4. NOVEMBRA 1942 EDVARDU KAR

DELJU¹

ŠT. 16

POROČILO EDVARDA KARDELJA DNE 5. NOVEMBRA 1942 SEKRETARJU CENTRALNEGA KOMITEJA KPS FRANCU LE- SKOŠKU IN KOMANDANTU GLAVNEGA POVELJSTVA SLO

VENSKIH PARTIZANSKIH ČET IVANU MAČKU O POLOŽAJU V LJUBLJANI¹

ŠT. 1?

PROGLAS VRHOVNEGA PLENUMA OF (SLOVENSKEGA NARODNOOSVOBODILNEGA ODBORA) DNE 6. NOVEM

BRA 1942¹

-Dokument je objavljen v zborniku »Jesen 1942«, št. 75, str. 214.

/ Prepis izvirnika, ki ga je takrat napravil Edvard Kardelj v Ljub

ljani, je v arhivu CK ZKS v Ljubljani.

1 Izvirnik in izvirna kopija sta v arhivu CK ZKS v Ljubljani.

1 Osnutek proglasa ki ga je Vrhovni plenum sprejel na svojem petem zasedanju v Ljubljani dne 6. novembra 1942, je izšel v posebni izdaji Slo

venskega poročevalca, ki je izšla 5. decembra 1942.

(17)

ŠT. 18

POSLANICA VRHOVNEGA PLENUMA OF DNE 6. NOVEMBRA 1942 IZVRŠNEMU ODBORU OF SLOVENSKEGA NARODA¹

ŠT. 19

POSLANICA VRHOVNEGA PLENUMA OF DNE 6. NOVEMBRA 1942 GLAVNEMU POVELJSTVU SLOVENSKIH PARTIZANSKIH

ČET¹

ŠT. 20

POROČILO EDVARDA KARDELJA DNE 6. IN 12. NOVEMBRA 1942 VRHOVNEMU KOMANDANTU NOV IN PO JUGOSLAVIJE JOSIPU BROZU-TITU IN KOMINTERNI O POLOŽAJU V SLO

VENIJI¹

ŠT. 21

PISMO ČLANA IZVRŠNEGA ODBORA OF JOSIPA VIDMARJA DNE 6. NOVEMBRA 1942 EDVARDU KARDELJU¹

1 Osnutek poslanice, ki jo je Vrhovni plenum OF naslovil na Izvršni odbor OF, je sestavil Edvard Kardelj. Dne 7. novembra 1942 jo je poslal Izvršnemu odboru OF v Dolomite. Objavljena je v posebni izdaji Slo

venskega poročevalca.

1 Osnutek poslanice, ki jo je Vrhovni plenum OF naslovil na Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet, sta sestavila Edvard Kardelj in Boris Kidrič. Dne 7. novembra 1942 sta ga poslala Glavnemu poveljstvu slovenskih partizanskih čet v Dolomite. Poslanico so objavili v posebni izdaji Slovenskega poročevalca.

1 Izvirni kopiji sta v arhivu CK ZKS v Ljubljani.

17

(18)

ŠT. 22

ŽETA MOŠKRICA DNE 6. NOVEMBRA 1942 EDVARDU KAR

DELJU¹

ŠT. 23

PROGLAS CENTRALNEGA KOMITEJA KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE OB PETINDVAJSETI OBLETNICI VE

LIKE OKTOBRSKE REVOLUCIJE¹

ŠT. 24

PREDLOG TEZ ZA RAZPRAVO NA ZBOROVANJU ZASTOP

NIKOV SLOVENSKEGA DELAVSTVA DNE 7. NOVEMBRA 1942 V LJUBLJANI¹

CK KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE IN VODSTVO SKUPINE KRŠČANSKIH SOCIALISTOV

P R E D L O G

za diskusijo kot priprava na skupno zborovanje zastopnikov slovenskega delavstva

L

1. Slovensko delavstvo predstavljajo danes KPS, skupina krščanskih socialistov in socialistični predstavniki strokovno or

ganiziranega delavstva: KPS kot organizirana avantgarda delav-

1 Prepisi, ki jih je napravil Edvard Kardelj v Ljubljani in enega po

slal Glavnemu poveljstvu slovenskih partizanskih čet v Dolomite, so v arhivu CK ZKS v Ljubljani.

1 Osnutek proglasa, ki ga je redigiral Edvard Kardelj, je v arhivu CK ZKS v Ljubljani. Proglas je bil razmnožen na ciklostilu, tiskan kot letak in priobčen v peti številki »Dela«.

Dokument je on javi jen'v zborniku »Jesen 1942«, dok. št. 88, str. 247.

V krogu CK KPS in IOOF je že poleti 1942 dozorela misel o skli

canju sestanka, ki naj bi trdneje povezal dotedanje skupine Delavske 18

(19)

stva, krščanski socialisti pa kot izraz organiziranega demokratič

nega in revolucionarnega napora ter razvoja med slovenskimi krščanskimi delavci.

2. Slovensko delavstvo je, v dobi najusodnejših trenutkov slovenske narodne zgodovine, kot narodno in družbeno najzaved- nejši in najborbenejši del našega naroda prevzelo vodilno vlogo v narodno-osvobodilni borbi, postalo borbeno jedro OF ter slo

venske partizanske vojske in združilo okrog sebe najširše na

rodne plasti. Ugotavljamo, da bi brez tega odločnega posega slo

venskega delavstva v reševanje narodnega obstanka Slovenci ne imeli niti OF, niti svoje narodnorosvobodilne vojske ter bi bili zato neizbežno obsojeni na popolni narodni pogin.

3. Razvoj v Jugoslaviji, še prav posebno pa skupen nastop v narodnoosvobodilni borbi, sta ustvarila najlepše pogoje za ustvaritev popolne enotnosti slovenskega delavstva. Slovensko ko

munistično in krščansko-socialistično delavstvo ugotavljata, da so padle tiste ovire, ki so delavstvo medsebojno delile ter mu pre

prečevale enoten nastop v vseh življenjskih vprašanjih delavnega ljudstva. Skupno zborovanje naj to enotnost samo potrdi in slo

vesno razglasi s poudarkom, da različna svetovna nazorska pri

padnost nikomur ne sme vzbujati pomislekov pri doseganju in ustvarjanju delavske enotnosti. Vsak zaveden slovenski delavec mora spoštovati svetovni nazor svojega tovariša ter v ničemer ovirati njegovega izpovedovanja. KPS in skupina k[rščanskih]

s[ocialistov] sta v tem duhu že prevzeli medsebojne obveznosti pri ustvarjanju OF. Te obveznosti še tem bolj veljajo za delav

stvo, ki pripada obema skupinama.

4. Osnovni pogoj delavske enotnosti je popolna enakoprav

nost obeh sodelujočih sestavnih delov, kakor tudi posameznikov v tej skupnosti. Skupina krščanskih socialistov v tem smislu ugo

tavlja in priznava KPS i njeno proletarsko avantgardno vlogo, med tem ko priznava KPS krščanskim socialistom njihovo raz

redno stališče in revolucionarnost, ki se je izrazila posebno v nji

hovi borbeni udeležitvi pri narodno-osvobodilnem gibanju.

enotnosti (DE) in osnoval tudi posebno vodstvo DE. Po končani ofenzivi proti vodstvu narodnoosvobodilnega gibanja avgusta 1942, je Tone Fajfar v dogovoru z Borisom Kidričem začel že na Kočevskem Rogu sestavljati teze. ki naj bi postale programska osnova organizacije DE. Teze je CK KPS z manjšimi nebistvenimi spremembami odobril na Podlipoglavu konec septembra 1942. Konferenca DE je bila 7. novembra 1942 v Ljubljani pri Mitji Žnidaršiču v Ipavčevi ulici 6. Vodil jo je Boris Kidrič, ki je zastopal tudi KPS, svobodne strokovne organizacije je zastopal France Svetek, krščanske socialiste pa Tone Toman in Stane Kovač. Teze, napi

sane na Kočevskem Rogu, je konferenca sprejela z malenkostnimi po

pravki. Popravljene teze so objavljene skupno z resolucijo v zborniku

»Jesen 1942«, dok. št. 94, str. 263.

2' 19

(20)

II.

1. Izhajajoč iz dejstva, da je slovensko delavstvo prevzelo, kot družbeni razred, vodilno vlogo v slovenskem narodu in zbralo okrog sebe njegovo velikansko ljudsko večino, kar je dokazalo s svojim doprinosom k osvobodilni narodni borbi, bodisi vsebin

sko, kakor po žrtvah svojih pripadnikov, naglašamo, da hočemo to vodilno vlogo tudi v prihodnje obdržati ter zbirati okrog sebe vse ustvarjalne sile ostalih plasti naroda, posebno kmetov, obrt

nikov in izobraženstva, ki naj potem skupno ustanovijo novo slo

vensko narodno in socialno življenje.

2. Slovensko delavstvo poudarja, da je enotnost slovenskih^- narodnih množic, kakršno predstavlja OF, neizogiben pogoj za zmago slovenskega naroda v tej težki osvobodilni vojni. Kdor razbija danes slovensko ljudsko enotnost, ta deluje tako proti slovenskim narodnim interesom, kakor proti razrednim interesom proletariata Slovenije.

3. Odločni vodilni delež pri narodno-osvobodilni borbi daje slovenskemu delavstvu pravico, da odločilno poseže tudi v uredi

tev slovenskega političnega in socialnega življenja po osvobo

ditvi.

4. Kot skupni politični cilj postavljamo, poleg popolne na

rodne osvoboditve in združitve ter pravice slovenskega naroda do samoodločbe, tako ureditev nove Slovenije, kakor jo bodo za

htevale koristi slovenskega delovnega ljudstva, ki bo tudi o tem, kakor o vseh skupnih narodnih vprašanjih, demokratično od

ločalo.

5. Smatramo, da je za uspešno slovensko narodno, politično in socialno življenje neizogibno potrebna najtesnejša naslonitev na socialistično in slovansko Sovjetsko zvezo, z željo, da tudi Slo

venci po svoje pripomoremo k ustvaritvi medsebojnega bratstva vseh evropskih narodov, ki mu bodi jedro tovariška skupnost vsega evropskega proletariata.

6. Ugotavljamo, da ima današnja politična izdajalska reakcija na Slovenskem, s svojim jedrom belo gardo, svoje korenine v so

cialni reakciji in da je boj zoper družabno in socialno napredne sile v slovenskem narodu njen glavni smoter. Zaradi tega sma

tramo belo gardo ne samo za narodno-političnega škodljivca slo

venskega ljudstva, ampak prav tako za zapreko, ki hoče zajeziti val skupne volje slovenskega delovnega ljudstva po njegovi sreč

ni bodočnosti.

Slovensko delavstvo ima zato dolžnost, da tudi iz svojih raz

rednih interesov vodi boj proti beli gradi do njenega popolnega uničenja.

20

(21)

KPS in s k u p i n a k r š č a n s k i h socialistov pozivata vse delavce in delavke, da gornje gradivo t a k o j in vsestransko obravnavajo, svojim članom delavcem pa naročata, da povsod: po t o v a r n a h , na deželi, posebno pa po vseh p a r t i z a n s k i h edinicah razvijejo n a j večjo delavnost, da se za a k t i v n o udeležbo p r i vzpostavljanju de

lavske enotnosti zainteresirajo in navdušijo vsi delavci in de

lavke. Politkomisarji in politični aktivisti imajo dolžnost, da isto izvedejo n a svojih področjih, p r e d v s e m pa za to delo angažirajo vse zavedne delavce k o m u n i s t e in k r š č a n s k e socialiste.

Konferenca delavske enotnosti bo sklicana v dveh do t r e h tednih in bodo n a njo pozvani p r e d v s e m vsi delavci in delavke, člani obeh podpisanih enot, ki se udeležujejo dela O F , bodisi k o t partizani, politični aktivisti ali t e r e n s k i delavci O F .

Smrt fašizmu — svobodo n a r o d u !

Za C K K P S : Za vodstvo skupine k r š č a n s k i h socialistov:

Gašper Jeraj² Pavle Tratar³

ŠT. 25

POROČILO SEKRETARJA CENTRALNEGA KOMITEJA KPS F R A N C A LESKOŠKA D N E 7. NOVEMBRA 1942 E D V A R D U

KARDELJU¹

ŠT. 26

ŽETA MOŠKRIČA D N E 7. NOVEMBRA 1942 E D V A R D U KAR

DELJU1 2 Tone Fajfar.

3 Edvard Kocbek.

1 Prepis, ki ga je napravil Edvard Kardelj v Ljubljani, je v arhivu CK ZKS v Ljubljani.

21

(22)

ŠT. 2?

POROČILO SEKRETARJA CENTRALNEGA KOMITEJA KPS FRANCA LESKOŠKA DNE 8. NOVEMBRA 1942 EDVARDU

KARDELJU¹

ŠT. 28

POROČILO ZAUPNIKA CENTRALNEGA KOMITEJA KPS JO- ŽETA MOŠKRIČA DNE 8. NOVEMBRA 1942 EDVARDU KAR

DELJU IN BORISU KIDRIČU¹

ŠT. 29

PISMO EDVARDA KARDELJA DNE 10. NOVEMBRA 1942 SE

KRETARJU CENTRALNEGA KOMITEJA KPS FRANCU LE- SKOŠKU V DOLOMITE¹

ŠT. 30

KOMUNIKE IZVRŠNEGA ODBORA OF DNE 10. NOVEMBRA 1942 O PETEM ZASEDANJU VRHOVNEGA PLENUMA OF V

LJUBLJANI¹

1 Osnutek komunikeja sta sestavila Edvard Kardelj in Boris Kidrič v Ljubljani in ga 7. novembra 1942 poslala Izvršnemu odboru OF v Do

lomite. Ta je o njem razpravljal na seji 10. novembra 1942 in jima ga drugi dan vrnil. Izšel je v posebni izdaji Slovenskega poročevalca.

(23)

ŠT. 31

ZAHVALA GLAVNEGA POVELJSTVA SLOVENSKIH PARTI

ZANSKIH CET DNE 10. NOVEMBRA 1942 VRHOVNEMU PLE

NUMU OF ZA ZAUPANJE, KI MU GA JE IZREKEL NA SVOJEM PETEM ZASEDANJU¹

ŠT. 32

POROČILO RAJONSKEGA ODBORA OF ZA LOŠKO DOLINO DNE 10. NOVEMBRA 1942 O SEJI ROOF DNE 1?. OKTOBRA

1942¹ Št. 1. • .

O. K. za Cerkniško okrožje 1. Poročilo od 10/10 42 do 10/11 42 seje ROOF.

Seja se je vršila dne 17/10 42 na položaju s sledečim dnevnim redom:

1. Poročilo o rekviziciji v Podložu.

2. Ugotovitev belogardistov, kateri so prišli na Polico po žito.

3. Posprava hrane na Polici.

4. Obisk terena v dolini.

1. toč. ROOF ugotovi, da so partizani, dne 16/10 42 rekvirirali sporazumno z ROOF za L. d.² pri posestniku Petrič Edvardu v Podložu, zagrizenemu belogardistu in voditelju istih.

Petrič Edvard je bil istega dne justificiran ravno ko se je odpravljal v patrolo. Bil je oborožen s puško, dvema bombama in 100 kom. municije, kar mu je naša vojska vse zaplenila.

Istočasno je bila ustreljena tudi belogardistka in klepetulja Strle Frančiška iz Podloža. Ona je namreč prenašala pošto it.

oblastem. Pri Petriču se je zaplenilo 1 vola, nekaj hrane in nekaj obleke. Ker so se vršile razne nepravilnosti v postopanju parti

zanov niso odpeljali vsega, kar bi morali.

1 Osnutek zahvale je sestavil Boris Kidrič v Ljubljani in ga je Edvard Kardelj 7. novembra 1942 poslal komandantu Glavnega poveljstva sloven

skih partizanskih čet in Izvršnemu odboru OF v Dolomite. Dne 11. no

vembra 1942 ga je Franc Leskošek poslal Edvardu Kardelju v Ljubljano.

Edvard Kardelj ga je priobčil v posebni izdaji Slovenskega poročevalca.

2 Loška dolina.

23

(24)

Za te nepravilnosti so se morali partizani zagovarjati pri svoji komandi Vendar pa se sklene, da se priporoča komandantu L O³ da naj v bodoče bolje organizira akcijo.

2. toč. Glede ugotovitve ljudi bg, ki so prišli na Polico po žito, oziroma tistih ki so si razdelili živež odnosno poljske pri

delke tistih ljudi, ki imajo koga pri partizanih, ni bilo mogoče se točno ugotoviti: ugotovilo se je le v vasi Podlož, Viševk Vrh

nika, Podgora, Vrh in Markovec. Ostale vasi se ugotovi še nak-

• p % £ £ ? "T i z r O Č i l i k o m a i l d i LO' Popisi pa se nahajajo pri KOOF za L. d.

T n³' V^{) Č}-^V.R 0 0 F z a L-^d-^{s k l}e n e , da stopi takoj v stik s komando L. U., da čimprej m čim več pospravi hrane z Police, ker se bliža zima, da si preskrbimo hrane za našo narodno vojsko.

4. toč. ROOF sklene, da se gre dne 17/10 42 v dolino po infor

macijo in dobi nadaljne veze z prebivalci doline..

Sejo zaključi tov. Bogo.⁴ Na položaju, dne 10/11 42.

Smrt fašizmu — svoboda narodu!

bi.⁵ Bogo

ŠT. 33

POROČILO RAJONSKEGA ODBORA OF ZA LOŠKO DOLINO DNE 10. NOVEMBRA 1942 O SEJI ROOF DNE 25. OKTOBRA

1942¹ St. 2.

O. K. za Cerkniško okrožje 2. poročilo od dne 10/10² 42 seje ROOF za L. d.³ Seja se je vršila dne 25/10 42 na položaju.

Dnevni red:

1. Poročilo posameznih članov

2. Potreba zbiranja hrane in obleke za zimo

3. Zbiranje raznega orodja za gradnjo bunkerjev in barak 4. Obiskovanje ljudi na terenu.

3 Loški odred.

4 Fran Leveč.

(izja^AntonaAvsci).'^{1 1} ^ " ^ " ^ ^ R O O F Z a L o š k o d o l i-

»Izvirnik, napisan s črnilom, je v arhivu CK ZKS v Ljubljani f omota v izvirniku. Biti mora 10. novembra 1942

đ Loška dolina.

24

(25)

N a tč. 1. d n e v n e g a r e d a poročajo tov. glede izvršenega dela, da se j e delo, k a t e r o smo si zadali za izvršitev točno izvršilo.

2. toč. R O O F j e p o k r e n i l akcijo za zbiranje h r a n e in obleke na t e r e n u . K a r se tiče h r a n e j e bilo n e k a j uspehov, glede obleke pa so ljudje sami p r e c e j izčrpani in ni bilo mogoče mnogo dobiti.

3. toč. K e r smo dobili navodila od strani O. K. in uvideli po

trebo g r a d n j e b u n k e r j e v ali b a r a k , se sklene, dobiti p o t r e b n o orodje in da začnemo t a k o j z delom, k a k o r n a m bodo dopuščale razmere. Za g r a d n j o b u n k e r j e v n a t e r e n u smo obiskali .tudi rav

natelja⁴ v M a r k o v c u za dovolitev, n a k a r j e t u d i pristal.

4. toč. Ker smo ugotovili p o t r e b o po naši l i t e r a t u r i n a t e r e n u , se sklene stopiti v čim tesnejše stike s tehniko, da izdeluje čim več letakov in »Slovenskih poročevalcev«, da p r e s k r b i m o našim l j u d e m več p o t r e b n e g a in resničnega čtiva, k e r o k u p a t o r in bela g a r d a širi neresnične in izmišljene laži v svrho svoje podle pro

p a g a n d e .

D a s i ljudstvo n e verjame, v e n d a r spravijo koga v dvom, zato j e p o t r e b n o , da j i h mi obveščamo z resničnimi vestmi.

Sklene se tudi, da začnemo t a k o j z g r a d n j o b a r a k e , da se p r i p r a v i m o za zimo, t a k o za nas, k a k o r za našo tehniko.

N a položaju dne 10/11 42.

Smrt fašizmu — svoboda n a r o d u !

bi. Bogo⁵

ŠT. 34

POROČILO RAJONSKEGA O D B O R A OF ZA LOŠKO DOLINO D N E 10. NOVEMBRA 1942 O SEJI ROOF¹

Št. 3.

O. K. Za C e r k n i š k o okrožje

3. poročilo od dne 10/11²42 do 10/11 42 n a položaju s sledečim dnevnim r e d o m :

1. Poročilo posameznih članov

2. O r g a n i z i r a n j e T O O F za L. d. na t e r e n u 3. Izpopolnitev R O O F

4. Rekvizicije

4 Misli na Lešnjaka, ki je bil ravnatelj žage Karla Žagarja.

5 Franc Leveč.

1 Izvirnik, napisan s črnilom, je v arhivu CK ZKS v Ljubljani. Seja je bila verjetno 10. novembra 1942.

2 Pomota v izvirniku. Biti mora 10. oktobra 1942.

25

(26)

5. Potreba obleke, obutve in smučk 6. Podpore

K 1 toč. dnevnega reda podaja poročilo tov. Bogo,³ da smo ugotovih ljudi na terenu potrebnih podpore, katera se jim je tudi nakazala, kar je razvidno iz bi. dnevnika ROOF.

Tov. Jelka⁴ poroča, da smo redno obiskovali naše ljudi na terenu in navezali stike še z drugimi, ki so pripravljeni sodelo

vati v Oh. Raztrosili smo tudi v ta namen letake, kateri so po

trebni za propagando OF.

Tov. Ludvik⁵ poroča, da smo popisali približno vse belogar

diste na terenu, tiste ki so oboroženi in tudi tiste, ki bi mogli ko

ličkaj škodovati pokretu OF.

toč. 2. Sklene se, da začnemo organizirati TOOF na terenu T r S v J0 d a l l a m o ž n o s t P0 v s e h v a s e l l> kjer pa ni mogoče ILKJ* pa, da si preskrbimo vsaj enega zaupnika, kateri nam je pripravljen podajati potrebne podatke.

toč 3. Ker se čuti potreba povečati ROOF za L. d. se sklene na predlog tov. iz sokolske skupine sporazumno z ROOF da se vključi tov. iz Račne gore v ROOF, ako on sprejme to funkcijo.

toe. 4. a) ROOF ugotovi, da so se vršile pri rekviziciji v Koča vasi dne 31,10. 1942. razne nepravilnosti, zato si zadaja ROOF na

logo, da bo moral v bodoče bolj paziti, da se rekvizicija izvrši nacrtno, ne pa, kakor je bilo opaziti v tem slučaju,

v « b ) 1 K e r J s e č u t i Potrebo, na predlog naših zaupnikov v vasi

Visevek, nadaljna rekvizicija in to pri Šoštarič Antonu, Viševek, zagrizen m oborožen belogardist, ker stalno govori, kako bo stre

ljal partizane, denuncira naše ljudi it. oblasti, krade in odkopava obleko in živila našim ljudem in tako povzroča ogromno škodo OF sklene ROOF da ga predloži za likvidacijo. Nakradeno obleko m hrano pa zapleni za dobrobit naše narodne partizanske vojske.

Sklene se, da se takoj stopi v stik s komando NO, da se ta rekvizicija čim prej izvrši.

• u^Ci^{R O <}^^{F u}S^{o t o v}i . da se nahaja pri simpatizerju Mihailovića m bele garde, učitelju Južini Francetu, stanujočem sedaj v Ljub

ljani, pred it. ofenzivo stanujočem v Markovcu, smučke, smu

čarsko obleko obutev in ostalo obleko zapleni v prid OF. Učitelj Južina se je umaknil sporazumno z it. oblastjo v Ljubljano za časa it ofenzive. Zaznalo se je, da je tudi med ofenzivo držal veze z belogardisti in tako sodeloval proti OF. V slučaju pa da mogoče sedaj v Ljubljani sodeluje v OF, sklene ROOF za L. d.

povrniti mu vso nastalo škodo narejeno pri zaplembi.

3 Franc Leveč.

''_ Ivanka Zigmund.

5 Stanko Bavec.

26

(27)

toč. 5. ROOF sklene, da bo po možnosti skrbel, da se zbere čim več obleke, obutve, hrane in smučk za našo narodno parti

zansko vojsko.

toč. 6. Ker se je zaznalo na terenu veliko revščino pri naših ljudeh, ki imajo pri partizanih sina, brata ali moža, sklene ROOF, da nakloni najpotrebnejšim družinam kake podpore v obliki de

narja, kar je razvidno iz bi. dnevnika. ROOF.

P . p . • Dne 6. 11.42 je bila likvidirana, že spomladi na smrt obsojena

takozvana »Žingo« in njena hči iz Babnega polja.

Njeno imetje je bilo zaplenjeno v prid OF.

Na položaju, dne 10. 11. 42.

Smrt fašizmu — Svobodo narodu!

ŠT. 35

bi. Bogo

PISMO EDVARDA KARDELJA DNE li. NOVEMBRA 1942 SE

KRETARJU CENTRALNEGA KOMITEJA KPS FRANCU LE- SKOŠKU V DOLOMITE¹

ŠT. 36

POROČILO SEKRETARJA CENTRALNEGA KOMITEJA KPS FRANCA LESKOŠKA DNE 11. NOVEMBRA 1942 EDVARDU

KARDELJU¹

ŠT. 3?

ŽETA MOŠKRIČA DNE 11. NOVEMBRA 1942 EDVARDU KAR

DELJU¹

Dokument je objavljeii v zborniku »Jesen 1942«, dok. št. 106, str. 285.

Dokument je objavljen v zborniku »Jesen 1942«, dok. št. 10?, str. 286.

Dokument je objavljen v zborniku »Jesen 1942«, dok. št. 108, str. 28".

27

(28)

ŠT. 38

POROČILO SEKRETARJA OKROŽNEGA KOMITEJA KPS MA

RIBOR TONETA GRČARJA OKOLI 11. NOVEMBRA 1942 CEN- TRALNEMU KOMITEJU KPS O POLOŽAJU NA ŠTAJERSKEM¹

ŠT. 39

POROČILO ČLANICE CENTRALNE KOMISIJE VARNOSTNO- OBVEŠČEVALNE SLUŽBE ZDENKE KIDRIČ DNE 12. NOVEM

BRA 1942 EDVARDU KARDELJU¹

ŠT. 40

PISMO ZAUPNIKA CENTRALNEGA KOMITEJA KPS JOŽETA MOŠKRIČA DNE 12. NOVEMBRA 1942 EDVARDU KARDELJU¹

ŠT. 41

PISMO INŠTRUKTORJA CENTRALNEGA KOMITEJA KPS ZA PRIMORSKO DR. ALEŠA BEBLERJA DNE 12. NOVEMBRA

1942 MIRKU BRAČIČU IN DUŠANU PIRJEVCU¹ Draga Mirko² in Ahac!³ 12. nov. 1942.

Kakor sem si želel, sem končno res prišel za vama in sicer za stalno. Moja funkcija tu je: politični in vojaški poverjenik IOOF ter instruktor CK. Delali bomo torej mnogo skupaj čeprav

1 Poročilo (izvirnik ni ohranjen) je prejel sekretar Poverjeništva Centralnega komiteja KPS za Ljubljano Vladimir Krivic, ga prepisal in prepis poslal skupno s spremnim pismom Edvardu Kardelju. V spremnem pismu pravi: »Dobil sem to sporočilo čez Rudnik in po Karlu (Jaku).

Pisava je skoraj gotovo Andrejeva (Sergej Kraigher, op. ured.). Izvirnik je v arhivu CK ZKS v Ljubljani.

1 Izvirnik je v arhivu IZDG v Ljubljani.

' Mirko Bračič.

3 Dušan Pirjevec.

28

(29)

mislim prvi čas posvetiti več pažnje terenskim organizacijam, ki imajo večji zaostanek in slabše kadre.

Ker sem tu izvedel, da sta jo mahnila nekam na Tolminsko in ne vem za koliko časa, jaz pa iz zgoraj navedenih razlogov zaenkrat ne grem daleč od Lojzeta,⁴ sem se odločil za to malo daljše pismo. Pričakujem tudi od vaju čim bolj obširnih poročil (priložita tudi kopije vseh poročil, ki jih pišeta za Glavno po

veljstvo). Čim se pokaže možnost sestanka v Lojzetovi bližini — sporočita. Upam, da bo to kmalu. Dogodki se bodo odslej razvijali hitreje in bomo morali družno in krepko delati, da nas ne pre

hitijo.

Najprej nekaj informacij. Rezultati ofenzive v Ljublj. pokra

jini so zdaj jasni. Od čet je odpadlo kakih 8—10% najslabših elementov in znebile so se velikanskega bremena: teritorija. Po

stale so bolj enotne in bolj gibljive. Udarne brigade se zdaj po

dijo križem pokrajine in onemogočajo Italijanom orijentacijo o naših silah in gibanju. Italijani so popolnoma zmedeni. Ker se razen tega še vedno zanašajo na belo gardo imamo z njimi prav malo opravka. Večji del skušajo opraviti z avijacijo, pehota pa spet tiči v svojih luknjah. Posadka v Loškem potoku si niti po hrano v Ribnico ne upa in pošilja ponjo belo gardo — ki jo pa mi lovimo. Tako je Ronko⁵ zaplenil okoli tone riža. Mi se temu primerno svobodno gibljemo. V Želimljah spet vidiš partizane pri belem dnevu, da ne govorim o zakotnih vaseh, kjer smo -spet doma. — Bela garda je v krizi. Razen njenih dveh glavnih cen

trov — Št. Rupert in Zaplana — so vse njihove postojanke dobile občutno batino. Prav zadnji čas jih je zgorelo 40 v Bizoviku pri Ljubljani (23. okt.) Najbolj izrazit znak razpada so stiki, ki jih iščejo z nami oboroženi kmetje. 2. nov. so se trije z orožjem javili brigadi Ljube Šercerja in prosili za sprejem.

Iz tega ugodnega razvoja po ofenzivi pa ne smemo sklepati, da je naše delo to poletje bilo brezhibno. Po mojem smo grešili zlasti v dveh pogledih: 1. pomanjkljivo politično delo v četah, kar je zvišalo procent dezertacij in 2. narodna represivna poli

tika, ki je preplašila del srednjega kmetstva. Obeh napak se mo

ramo tu izogibati:

1. Politično delo v četah mora biti neprimerno intenzivnejše nego je bilo v večini čet III. in V. grupe, a) partija se mora gra

diti v hitrem tempu paralelno, z vojaško izgradnjo čet; zato je treba rekrutirati širokogrudno kakor je bilo sklenjeno na part, posvetovanju na Rogu in česar doslej še nikjer niso pričeli izva

jati; glavno organizacijsko delo partijcev je organiziranje ZKM⁶

4 Tomo Brejc.

5 Lado Mavsar.

6 Zveza komunistične mladine.

29

(30)

rt

'<U

in ZDM' v četah (sprejem po načelih posvetovanja). Nagla iz

gradnja partije je danes, ko se bliža razplet, posebno važna, b) Delo političnih komitejev mora biti neprimerno boljše nego tam preko; dnevne politične ure morajo biti absolutno obvezne;

zato se mi zdi glavna naloga Ahaca, da doseže visoko raven teh političnih ur kljub nizki politični kvalifikaciji četnih komisarjev (dajati jim je treba teme s shemami za uvodne besede itd.). S tem vprašanjem se bom tudi sam bavil in bom v prihodnjem pismu pisal kaj več o tem. Zaenkrat to: teme naj ne bodo sektaške — tu na Krasu sem našel komisarja, ki predava zgodovino socializma!

Medtem ko je jasno, da so danes primerne teme: pogodba med SSSR in Anglijo, kdo hoče in kdo noče druge fronte, itd. poleg naših starih tem: kaj je OF, njen program, nastanek in uspehi, naša partizanska vojska, njene posebnosti, zakaj je propadla Jugoslavija (danes zlasti: kakšno Jugoslavijo hočemo?), kaj je bela garda in komu služi itd.

2. Represivna politika mora biti skrajno previdna. Justifika- cije, za kaj drugega kot nedvomno dokazano grobo izdajstvo, so sploh nedopustne. Vedno je treba dobro prisluhniti terenu in pre

tehtati slučaj. Ponekod bo kazalo celo (zlasti v neizrazitih pri

merih) nadomestiti justifikacijo z bojkotom ali drugimi sredstvi pritiska in izolacije.

Ker so čete danes za velik del Primorja edini organizator in politični voditelj, bo dobro, če se seznanita s splošnimi političnimi smernicami IOOF ki jih prinašam.

1. Boj za večjo širino OF: Poudarek na osnovnih skupinah (KP, KS, SOK.), ki je bil pravilen, bi bil danes spričo relativnega razmaha bele garde, sektaški. Treba je okrepiti boj za omahljive elemente in zlasti za srednje sloje. Za to je treba gledati, da je naš odnos do srednjega kmeta skrupulozno pravilen. Organizacij

sko je naša dolžnost, da pritegnemo v OF predstavnike doslej nevtralne sredine. Za Primorje to pomeni vse kar se ni prodalo.

V Ljubljani se pravkar vrši plenum OF,⁸ ki se poleti ni skliceval, in so v teku pogajanja s sredino (gl. proglas v Poročevalcu).

V zvezi s tem je: a) povdarjanje našega pozitivnega odnosa do nove Jugoslavije. Tu v Primorju je to še posebno važno (gl. članek v Poročevalcu) b) pozivanje londonske vlade, naj obsodi belo gardo — čeprav ostanemo proti tej vladi v najostrejši opoziciji ali bolje v uporu (gl. poziv vladi v proglasu IOOF) c) povdarjanje prijateljstva z angleškim narodom in zahteva druge fronte;

paziti na aktivni odnos do vprašanja druge fronte — z našim lastnim bojem to fronto omogočamo in približujemo njen nasta-

7 Zveza delovne mladine.

8 Misli na V. zasedanje Vrhovnega plenuma OF dne 6. novembra 1942. Glej dok. št. 17, 18, 19, 30, 31.

30

(31)

nek; razkrinkavanje angl. pete kolone, ki jo sabotira (napad na franc, sev. Afriko je lahko uvod, ni pa še druga fronta — ta mora biti po pogodbi na evropski celini!! (gl. uvodnik v Delu št. 5.)

Končno par besed o vaši vojaški politiki. Gotovo vama je jasno, da se etap preskakovati ne da in da smo tu nekako na tisti razvojni stopnji na kateri smo bili tam aprila meseca. Treba je torej zlasti gledati na to, da razpredemo široko mrežo čet, ki mo

rajo biti žarišča uporniškega gibanja. Čete morajo zajemati čim večja področja t. j . se pojavljati in vršiti svojo »budilno« vlogo v čim večjem številu vasi. Zato je posebno važno, da tabori vsaj ena četa v bližini vsakega večjega proletarskega centra. Ti se morajo prebuditi, če naj osvobodilno gibanje dobi trdno domačo hrbtenico. Ne vem še kako izgleda v tem pogledu okolica Trsta in Gorice. Za Idrijo vem, da je njena okolica za partizane ide

alna. Tam mora nastati knapovska četa!

Prilagam vam Poročevalca. Za vašo novorojeno tehniko mora to biti prva stvar, ki jo objavite. Ker je obširen, lahko napravite iz njega dve zaporedni številki. Vojna poročila, ki so zastarela lahko nadomestite s svojimi. Za glavo veljaj: isto leto in štev.

kakor ljubljanska izdaja z opazko: Izdaja za Primorje.

Kakor rečeno, upam, da se kmalu vidimo ali vsaj, da se kmalu oglasita.

Iskrene pozdrave!

Primož⁹

P. S. — 16. 11. 42. Odkar nosim pri sebi gornje pismo, sem do

bil malo več vpogleda v organizacijo zvez in tehnike. Zato doda

jam tole:

1. Zveza z Glavnim poveljstvom, IOOF in CK bo najboljša preko Trnovske čete bataljona Simona Gregorčiča (pri Črnem Vrhu nad Idrijo). Ustanovite torej direktno zvezo s to četo in pošiljajte poročila v dvojni kuverti. Na zunanji pišite: Za tov.

Juga¹⁰ preko Štaba Dolomitskega odreda. Na notranji kuverti pa naziv foruma, ki mu dopis pošiljate (Gl. pov., CK itd.). Ta pot bo skoro za teden dni hitrejša. .

2. Preko trnovske čete smo dobili iz Ljubljane veliko količino literature, zlasti letakov in Dela (150 izvodov št. 4). Porazdelili smo jo enakomerno med tri bataljone ter tri glavne centre (Trst, Gorico in Idrijo). Vam pošiljamo samo delež Tolminskega bata

ljona oziroma terena na področju tega bataljona. Z »Delom«

ravnajte previdno: dobiti in študirati ga mora vsak partijec in

9 Dr. Aleš Bebler.

10 Konspirativno ime za bazo CK KPS.

31

(32)

kandidat (ki jih imate gotovo že lepo število). Njegova vsebina naj se diskutira na partijskih sestankih.

3. Silno sem se začudil ob informaciji, da naj bi centralna tehnika za vso Primorsko bila pri vas. Čigav sklep je to? Center partizanskega gibanja, v redu, toda ne center vsega političnega dela! Kaj pa Gorica in zlasti Trst — skoro polovica vsega prebi

valstva »Venezie Giulie«? Zato nisem dovolil, da bi se ves mate

rial za tehniko prinesel k vam, kakor je 2. vipavska četa dobila nalogo, temveč vam pošiljam le ročni ciklostil in del ostalega materiala. Smatrali vas bomo v tem pogledu kot okrožno tehniko, plus tehniko za vaše odredne t. j . striktno vojaške publikacije.

Kot okrožna tehnika boste razmnoževali stvari, ki jih dobite od nas, kot odredna pa menda mislite izdajati »Soškega, parti

zana«. Temu, ki naj bo namenjen edinole četam, ni treba visoke naklade. Vse to seveda ne pomeni kake nezaupnice Ahacu — bog ne daj! Ničesar si bolj ne želim, kakor take tovariše za pomoč pri splošno političnem delu. Gre le za red. Sicer pa ima Ahac striktno komisarskega dela za enkrat zelo veliko. — Trenutno imate kot okrožna tehnika razmnožiti priloženega Poročevalca v nakladi primerni za vaše okrožje (Organiziramo še štiri »take tehnike).

Primož

ŠT. 42

POROČILO ČLANA POKRAJINSKEGA KOMITEJA KPS ZA SEVERNO SLOVENIJO DR. DUŠANA KRAIGHERJA DNE 13. NOVEMBRA 1942 EDVARDU KARDELJU O POLOŽAJU

NA ŠTAJERSKEM¹

1 Izvirnik in prepis, ki ga je napravil Edvard Kardelj v Ljubljani, sta v arhivu CK ZKS v Ljubljani.

32

(33)

ŠT. 43

PISMO EDVARDA KARDELJA DNE 14. NOVEMBRA 1942 SEKRETARJU CENTRALNEGA KOMITEJA KPS FRANCU

LESKOŠKU V DOLOMITE¹

ŠT. 44

POROČILO POLITKOMISARJA GLAVNEGA POVELJSTVA SLOVENSKIH PARTIZANSKIH ČET BORISA KIDRIČA DNE

14. NOVEMBRA 1942 EDVARDU KARDELJU¹

ŠT. 45

POROČILO POLITKOMISARJA II. GRUPE ODREDOV DU

ŠANA KVEDRA DNE 14. NOVEMBRA 1942 CENTRALNEMU KOMITEJU KPS O POLOŽAJU NA ŠTAJERSKEM¹

ŠT. 46

POROČILO ČLANA OKROŽNEGA KOMITEJA KPS ŠKOFJA LOKA ANTONA PETERNELA DNE 14. NOVEMBRA 1942¹

14. n o v e m b r a 1942.

V zadnjem času sem postavil 2 nova odbora in pridobil več novih z a u p n i k o v ter imel sestanek že s p r e j postavljenim odbo-

1 Izvirnik, napisan s črnilom, in prepis, ki ga je napravil Edvard Kardelj v Ljubljani, sta v arhivu CK ZKS v Ljubljani.

Poročilo je bilo objavljeno v Zborniku dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov, del VI, knjiga 4, dok.

št. 86 in v zborniku »Jesen 1942«, dok. št. 121, str. 315.

Poročilo je bilo verjetno poslano sekretarju OK KPS Škofja Loka, Maksu Krmelju.

5 33

(34)

rom. Ta odbor je pripravil za nas 1500 kg krompirja. V kratkem bo nakupil še drugih živil. Morala se ljudem s pomočjo naše pro

pagande in zunanjih dogodkov dviga, toda po hribih je še vedno na bolj nizki stopnji.

Sedaj ljudje že z večjim zaupanjem gledajo nas in obsojajo početje bele garde. Toda sem pa tja ima tudi bela garda kakega privrženca med nezavednimi in nepoučenimi ljudmi. Kakega orga

niziranja do sedaj še nisem zasledil, pač pa sem izvedel, da sta Medvedov Vrban in Tine ter nekateri drugi baje propagirali za belokožce. V kratkem bom vse poizvedel. V splošnem so pa ljudje naši, vsaj 80%, so pa zelo plašni in bojazljivi in se bojijo sodelo

vanja [z] nami.

S Francljem sva tudi prišla skupaj in sva se pogovorila glede veze, ki je v glavnem sedaj urejena. Tratomirju² sporoči glede tistega sladkorja namreč 40 kg in 200 kom. limon, da nisi nikdar prejel. V kratkem se oglasim pri Tebi.³ Prilagam Ti 100 RM, izdal sem bon na F. 83003421

Pozdrav Igor⁴ Smrt fašizmu — svobodo narodu!

ŠT. 47

POZIV IZVRŠNEGA ODBORA OSVOBODILNE FRONTE IN GLAVNEGA POVELJSTVA SLOVENSKIH PARTIZANSKIH

ČET DNE 15. NOVEMBRA 1942 »ZAVEDENIM IN PRISILNO

2 Adolf Sluga.

3 Misli verjetno Maksa Krmelja.

4 Anton Peternel.

1 Poziv je najbrž sestavil Boris Kidrič po svojem prihodu iz Ljub

ljane v Dolomite. Osnutek je poslal Edvardu Kardelju v Ljubljano. Poziv je izšel kot tiskan letak. Natisnili sta ga ilegalni partijski tiskarni »Tone Tomšič« v Ljubljani in »Podmornica« v Kozarjah. .

34