PEDAGOŠKA FAKULTETA
DIPLOMSKA NALOGA
NINA PROKOFJEV VOGA
PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Predšolska vzgoja
PRIMERJAVA DNEVNE RUTINE MED SLOVENSKIM IN BELGIJSKIM VRTCEM
DIPLOMSKA NALOGA
Mentorica: Kandidatka:
dr. TATJANA DEVJAK, izr. prof. NINA PROKOFJEV VOGA Somentorica:
dr. SANJA BERČNIK, as.
Ljubljana, september 2016
Iskreno se zahvaljujem svoji somentorici dr. Sanji Berčnik za vso podporo, čas, usmeritve, razumevanje in pomoč pri nastajanju diplomske naloge in mentorici
dr. Tatjani Devjak za podporo.
Posebno zahvalo sem dolžna možu Martinu za pomoč, vztrajnost, potrpežljivost, razumevanje, spodbudo, ljubezen in zaupanje. Hvala, ker si to, kar si, in niti za
sekundo nisi podvomil, da bom zmogla.
Najinim sončkom Jonu, Zoe in Liu hvala za vašo potrpežljivost, razumevanje, spodbudo in veliko ljubezni.
Bodite oseba, za katero niste nikdar imeli poguma, da bi bili.
Postopno odkrivajte, da ste prav ta oseba in vse dokler tega jasno ne vidite, se morate truditi (Paulo Coelho).
Zahvaljujem se Barbari Ilec za pomoč pri angleškem prevodu in za vse vzpod- bude, Riti El Chami, Isabelle Deu za francoski prevod
in Madamme Sabine za vse.
Merci beaucoup!
Zahvala gre tudi mojim staršem za pomoč pri zbiranju in pošiljanju literature.
Zahvalila bi se tudi vsem tistim, ki so sodelovali, pomagali
in me spodbujali pri nastajanju moje diplomske naloge.
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisana Nina Prokofjev Voga, rojena 21. 11. 1977 v Ljubljani, študentka Univerze v Ljub- ljani - Pedagoška fakulteta, smer predšolska vzgoja, izjavljam, da je diplomska naloga z naslo- vom Primerjava dnevne rutine med slovenskim in belgijskim vrtcem pri mentorici dr.
Tatjani Devjak, izr. prof. in somentorici dr. Sanji Berčnik, as., avtorsko delo.
Uporabljeni viri in literatura so ustrezno navedeni oz. citirani. Poskrbela sem, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni element predložene naloge.
Diplomska naloga je lektorirana in urejena skladno s fakultetnim Pravilnikom o diplomah.
_______________________
V diplomski nalogi sem se osredotočila na podobnosti in različnosti dnevne rutine v vrtcih dveh evropskih držav, Slovenije in Belgije (slednji se nahaja v bazi Vrhovnega poveljstva zavezni- ških sil v Evropi − SHAPE). Dnevna rutina zagotavlja trden okvir, znotraj katerega lahko otroci dajejo pobude za aktivno učenje, o njih razmišljajo, jih spreminjajo, ponavljajo in širijo. Inte- resni kotički ustvarjajo fizični okvir za aktivno učenje, dnevna rutina pa operativni okvir. Mne- nje, da se otroci najbolj učijo tako, da uresničujejo svoje interese in konstruirajo znanje prek osebnih izkušenj ter z zavezanostjo sestavinam aktivnega učenja (materiali, razpolaganje in ro- kovanje, izbira, otrokov govor, podpora odraslega) oblikujejo proces vsakega dela dnevne ru- tine (Hohmann in Weikart, 2005).
V teoretičnem delu sem predstavila dnevno rutino v obeh vrtcih in opisala njene elemente (pri- hod in odhod otrok v vrtec, prehodi med dejavnostmi, skrb zase, hranjenje, počitek in spanje ter urejanje in pospravljanje prostora), prikriti kurikulum, kurikulum za vrtce in vloga odrasle osebe pri dnevni rutini. Odrasle osebe so tiste, ki lahko v največji meri omogočijo in spodbudijo možnost izbire in drugačnosti. S svojim ravnanjem so zgled otrokom, dajejo jim sporočila in sprejemajo skupne odločitve.
V nadaljevanju empirični del sestavljajo raziskovalna vprašanja in odgovori vzgojiteljic iz obeh vrtcev na elemente dnevne rutine, ki jih med seboj primerjam in natančneje opišem delo v SHAPE-u. V zaključku so zapisana objektivna opažanja in osebno razmišljanje lastnega mnenja o primeru dobre prakse.
KLJUČNE BESEDE: predšolski otrok, dnevna rutina, vloga odraslega pri dnevni rutini, pri- kriti kurikulum, SHAPE.
In the final thesis I focused on similarities and differences in the daily routines of kindergartens in two European countries, Slovenia and Belgium (in the NATO Headquarters of Allied Com- mand Operations – SHAPE). The daily routine ensures a solid setting in which children can give the initiative for active learning, think about it, modify it, repeat it and expand it. The corners of interest create the physical setting for active learning, while the daily routine creates the operative setting. The opinion, that children learn the most by realizing their interests and construct their knowledge based on personal experience, and the commitment to the compo- nents of active learning (materials, disposal and handling, selection, child’s speech, adult support), shape the process of every part of the daily routine (Hohmann and Weikart, 2005).
In the theoretical part I presented the daily routine of both kindergartens and describes its ele- ments (arriving and leaving the kindergarten, crossing between activities, care for oneself, ea- ting, rest and sleep, and tidying and cleaning of the room), hidden curriculum, curriculum for kindergartens and the role of the adult in the daily routine. Adult roles are those that have the most impact in enabling and encouraging the possibility of choices and differences. They are children’s role models with their behavior; they send messages and make unite decisions.
The empirical part consists of research questionnaire and answers of the kindergarten teachers on elements of daily routines of both kindergartens, which I compare between each other and further describe the work in SHAPE in detail. The conclusion consists of objective observations and personal rationale of own beliefs on example of good practice.
KEY WORDS: preschool child, daily routine, comparison of daily routines, role of an adult in daily routine, hidden curriculum, SHAPE.
UVOD ... 1
I. TEORETIČNI DEL ... 2
1. DNEVNA RUTINA IN PRIKRITI KURIKULUM ... 2
2. URNIK IN DNEVNA RUTINA V SLOVENSKEM VRTCU ... 3
2.1. Kurikulum za vrtce ... 3
2.2. Prihod otrok v vrtec ... 4
2.3. Prehodi med dejavnostmi ... 5
2.4. Skrb zase ... 5
2.5. Hranjenje ... 6
2.6. Počitek in spanje ... 7
2.7. Urejanje in pospravljanje prostora ... 8
2.8. Odhod otrok domov ... 9
3. POMEN DNEVNE RUTINE ZA DOBRO POČUTJE ... 10
4. URNIK IN DNEVNA RUTINA V BELGIJSKEM VRTCU ... 11
4.1. Podlaga za delo v belgijskem vrtcu ... 11
4.2. Ritem in vzpostavitev časovnega razporeda ... 12
4.3. Pravilnosti in raznolikosti ... 13
4.4. Prihod v vrtec... 13
4.5. Prosti čas ... 14
4.6. Hranjenje ... 14
4.7. Organizacija prostora ... 14
4.8. Počitek ... 15
II. EMPIRIČNI DEL ... 16
5. OPREDELITEV PROBLEMA IN NAMEN ... 16
6. SHAPE ... 17
7. CILJI IN RAZISKOVALNA VPRAŠANJA... 18
8. METODOLOGIJA ... 18
8.1. Raziskovalna metoda ... 18
8.2. Raziskovalni vzorec ... 19
8.3. Opis instrumenta ... 19
8.4. Opis pol strukturiranega intervjuja ... 19
8.5. Opis obdelave podatkov ... 19
9. REZULTATI IN INTERPRETACIJA ... 20
9.2. Intima v toaletnih prostorih ... 24
9.3. Hranjenje ... 27
9.4. Bivanje na prostem ... 34
9.5. Počitek ... 40
10. SKLEPNE MISLI ... 45
11. LITERATURA ... 48
12. PRILOGE ... 51
12.1. SLOVENSKI INTERVJU ... 51
12.2. BELGIJSKI INTERVJU ... 52
TABELA 1: Sprejem otroka v igralnico. ... 20
TABELA 2: Vzpostavljanje stika z otrokom ob prihodu v igralnico. ... 21
TABELA 3: Vsakodnevno preobuvanje v copate. ... 22
TABELA 4: Izmenjava informacij o otroku. ... 23
TABELA 5: Delitev sanitarij po spolu. ... 24
TABELA 6: Uporaba sanitarij. ... 24
TABELA 7: Skupinska uporaba sanitarij. ... 26
TABELA 8: Samostojnost pri uporabi sanitarij. ... 26
TABELA 9: Količina obrokov v vrtcu. ... 27
TABELA 10: Potek hranjenja. ... 28
TABELA 11: Prostor, namenjen hranjenju. ... 29
TABELA 12: Vloga vzgojiteljice pri hranjenju. ... 30
TABELA 13: Vloga otrok pri hranjenju. ... 31
TABELA 14: Preizkušanje nove hrane. ... 32
TABELA 15: Otroci pojedo cel obrok. ... 33
TABELA 16: Bivanje na prostem. ... 34
TABELA 17: Samostojnost otrok pri oblačenju za bivanje na prostem. ... 35
TABELA 18: Pogostost bivanja na prostem. ... 36
TABELA 19: Oblike bivanja na prostem: Sprehod ali otroško igrišče. ... 37
TABELA 20: Dejavnosti na otroškem igrišču. ... 38
TABELA 21: Vsakodnevni počitek. ... 40
TABELA 22: Kje počivajo – ležalniki, blazine, postelje … ... 41
TABELA 23: Čas počitka. ... 42
TABELA 24: Ali počivajo vsi otroci? ... 43
TABELA 25: Način za umiritev otroka in priprava na počitek. ... 44
SLIKA 1: Garderoba v slovenskem vrtcu (1) in v belgijskem vrtcu v SHAPE-u (2). ... 22
SLIKA 2: Otrokov dnevnik »Mon journal de classe de maternell« v belgijskem vrtcu v SHAPE-u (1) in oglasna deska v slovenskem vrtcu (2). ... 24
SLIKA 3: Umivalnica, toaleta in previjalnica v slovenskem vrtcu. ... 25
SLIKA 4: Umivalnica, toaleta, toaletne kabine in pisoarji v belgijskem vrtcu v SHAPE-u. .. 25
SLIKA 5: Kosilo »lunch box« in omarica za shranjevanje v belgijskem vrtcu v SHAPE-u. .. 28
SLIKA 6: Priprava igralnice za obrok v slovenskem vrtcu. ... 30
SLIKA 7: Primer treh jedilnic:(1) za starejše otroke, ki jedo kosilo, kuhano v vrtcu, (2) za mlajše otroke, ki jedo kosilo, kuhano v vrtcu, in (3) jedilnica za otroke, ki imajo »lunch box« v belgijskem vrtcu v SHAPE-u. ... 30
SLIKA 8: Zunanja igrišča in atrij v jasličnem oddelku v slovenskem vrtcu. ... 34
SLIKA 9: Zunanja igrišča za mlajše otroke v belgijskem vrtcu v SHAPE-u. ... 35
SLIKA 10: Zunanja igrišča za starejše otroke v belgijskem vrtcu v SHAPE-u. ... 35
SLIKA 11: Prostor za rekreacijo: Zgornji sliki sta za mlajše otroke, spodnji dve za starejše otroke vrtcu v SHAPE-u. ... 37
SLIKA 12: Otroška igrala, ki nudijo otrokom različne dejavnosti v slovenskem vrtcu. ... 39
SLIKA 13: Otroška igrala, ki nudijo otrokom različne dejavnosti v belgijskem vrtcu v SHAPE-u. ... 39
SLIKA 14: Ležalniki v slovenskem vrtcu. ... 41
SLIKA 15: Ležalniki in blazine v belgijskem vrtcu v SHAPE-u. ... 41
UVOD
Dnevni urnik in dnevna rutina oblikujeta osnovno strukturo slehernega dne. Če sta načrtovana tako, da sledita razvojnim in individualnim potrebam otrok, potem bosta vsakemu otroku omogo- čila, da bo dan zanj stekel bolj tekoče in prijetno. Dnevna rutina posameznika oblikuje, oblikuje njegovo identiteto, oblikuje osebnost. Otroci se zelo hitro navadijo dnevne rutine, če je le-ta vedno v določenem zaporedju in z jasnimi navodili. Dober urnik za otroke pomeni uravnoteženo ponudbo dejavnosti, kot so: aktivne in umirjene dejavnosti, dejavnosti v velikih skupinah, dejavnosti v majhnih skupinah, čas, namenjen individualni igri in igri z drugimi, igra v notranjih prostorih in na prostem, čas, ko otroci sami izbirajo svojo lastno dejavnost, in čas, ko je otrokova dejavnost vodena s strani odraslih (Bahovec in Golobič, leto 2005).
Pomembno je, da je dneva rutina načrtovana, saj so učinkoviti dejavniki prikritega kurikula tesno povezani z organizacijsko kulturo vrtca. Dejavnikov prikritega kurikula ni mogoče odpraviti, lahko pa jih s pomočjo kritičnega sodelavca ali pedagoške vodje in seveda lastne refleksije pre- poznamo. Tako jih z občutkom vključimo med načrtovane dejavnosti. Pri tem pa je treba poudariti, da se ne omejujemo le na veščine, kot so deliti, poslušati, pospravljati in slediti rutini, kajti otroci potrebujejo veščine kritičnega razmišljanja, pripovedovanja in razpravljanja, zagovarjanja svojih misli, empatije, sočutja in sodelovanja (povzeto po Volavc, 2012).
Življenje me je odpeljalo v Belgijo, natančneje v Mons, v bazo Vrhovnega poveljstva zavezniških sil v Evropi − SHAPE. Pri vpisu najmlajše hčerke v belgijski vrtec v SHAPE-u sem se soočila z velikimi razlikami v delovanju vrtca primerjavi s slovenskim vrtcem. Največje spremembe sem opazila pri dnevni rutini. Zato sem se odločila, da bom primerjala dnevno rutino v slovenskih vrtcih z dnevno rutino v belgijskih vrtcih oz. vrtcem v SHAPE-u.
V teoretičnem delu bom najprej predstavila dnevno rutino v obeh vrtcih in opisala njene elemente (prihod in odhod otrok v vrtec, prehodi med dejavnostmi, skrb zase, hranjenje, počitek in spanje ter urejanje in pospravljanje prostora), prikriti kurikulum, kurikulum za vrtce in vlogo odrasle osebe pri dnevni rutini. V empiričnem delu pa bom raziskovala odgovore na vprašanja o elementih dnevne rutine in jih med seboj primerjala. Natančneje bom predstavila SHAPE in delo v belgij- skem vrtcu, ki se nahaja v njem. V zaključku bom zapisala svoja videnja in osebni pogled o primeru dobre prakse.
I. TEORETIČNI DEL
1. DNEVNA RUTINA IN PRIKRITI KURIKULUM
Dnevni urnik in dnevna rutina oblikujeta osnovno strukturo slehernega dne. Če sta načrtovana tako, da sledita razvojnim in intelektualnim potrebam otrok, potem bosta vsakemu otroku omo- gočila, da bo dan zanj stekel bolj tekoče in prijetno. Dnevna rutina, ki je vpletena v vsakodnevne dejavnosti v skupini in vrtcu, je sestavni del elementov vzgojnega vplivanja na otroke in mnogo- krat posredno učinkovitejša od dejavnosti, opredeljenih v zapisanem kurikulu (Bahovec in Golo- bič, 2004). Deli dnevne rutine so kot kamni, na katere stopamo na naši poti. Doslednost omo- goča otrokom izražanje, ustvarjalnost, varnost, reševanje problemov (povzeto po Hohmann in Weikart, 2005). Rutina omogoča otrokom nadzorovati in soustvarjati dan v vrtcu. Apple (1979) meni, če so se otroci naučili deliti igrače z drugimi otroki, pazljivo poslušati, pospravljati za sabo in slediti skupinski rutini, so osvojili glavne spretnosti, ki so potrebne za uspešno življenje v vrtcu.
Dober urnik za majhne otroke pomeni uravnoteženo ponudbo dejavnosti, kot so aktivne in umirjene dejavnosti, dejavnosti v velikih skupinah, dejavnosti v malih skupinah, čas, namenjen individualni igri in igri z drugimi, igra v notranjih prostorih in na prostem, čas, ko otroci sami izbirajo svojo lastno dejavnost, in čas, ko je otrokova dejavnost vodena s strani odraslih. Vklju- čevanje rutine in prehodov v sam urnik dnevnega dogajanja potrjuje njihov pomen in zagotav- lja, da si zanje vzamemo dovolj časa (povzeto po Bahovec in Golobič, 2004).
Dnevno rutino kot sestavino prikritega kurikula strukturira predvsem vzgojiteljevo vedenje o zakonitostih otrokovega razvoja in o strategijah zgodnjega poučevanja ter njene občutke o »do- brem za otroka«, ki skupaj tvorijo implicitno teorijo. Načelo odprtega kurikuluma vzgojitelju omogoči, da »brani« svoje poglede na vzgojo otrok, kaj je za njih dobro, še posebej takrat, ko se bolj kot prej začne ceniti spontana komunikacija in k otroku usmerjena pedagoška dejavnost (Vrbovšek, 2005). Kroflič (2001) opozarja na pedagoški pomen prikritega kurikuluma, kamor uvršča čustveni stik med vzgojiteljem in otrokom, pričakovanja vzgojitelja in med vrstniške odnose. Nickel ter Ryan (1985) in Cooper (1988) navajajo različna področja kompetentnosti vzgojitelja, med katerimi prepoznamo stališča do učenja in pristnih medsebojnih odnosov. Av- torji poudarjajo pomen stališč do samega sebe, do otrok, do staršev in drugih odraslih ter stališče do kurikuluma, ki ga izvajajo (Vrbovšek, 2005).
2. URNIK IN DNEVNA RUTINA V SLOVENSKEM VRTCU
2.1. Kurikulum za vrtce
Kurikulum za vrtce (1999) je nacionalni dokument, ki ima svojo osnovo v analizah, predlogih in rešitvah, ki so uokvirile koncept in sistem predšolske vzgoje v vrtcih (Bela knjiga o vzgoji in izo- braževanju v Republiki Sloveniji,1995, Zakon o vrtcih, Šolska zakonodaja l. 1996), kot tudi v sprejetih načelih in ciljih vsebinske prenove celotnega sistema vzgoje in izobraževanja (Izhodišča kurikularne prenove, Nacionalni kurikularni svet, 1996). Je dokument, ki na eni strani spoštuje tradicijo slovenskih vrtcev, na drugi strani pa z novejšimi teoretskimi pogledi na zgodnje otroštvo in iz njih izpeljanimi drugačnimi rešitvami in pristopi dopolnjuje, spreminja in nadgrajuje doseda- nje delo v vrtcih.
Nacionalni dokument – Kurikulum za vrtce je namenjen vzgojiteljem, pomočnikom vzgojitelja, ravnateljem, svetovalnim delavcem. Je dokument, ki ob rabi strokovne literature in priročnikov za vzgojitelje omogoča strokovno načrtovanje in kakovostno predšolsko vzgojo v vrtcu, ki se na ravni izvedbenega kurikula razvija in spreminja, pri tem pa upošteva neposredno odzivanje otrok v od- delku, organizacijo življenja v vrtcu ter vpetost vrtca v širše okolje (Kurikulum, 1999). Enako pomembni kot so zapisani cilji in vsebine v kurikulu, ki jih razvrščamo v naslednja področja: gi- banje, jezik, umetnost, družba, narava, matematika, so tudi vsakodnevne dejavnosti v vrtcu, kot so elementi dnevne rutine, komunikacija in interakcija z otroki in med otroki, raba pohvale ali graje, pravila za nadziranje časa in prostora. Ravno pri teh dejavnostih se prikriti kurikulum najmočneje uveljavlja. Prikriti kurikulum zajema mnoge elemente vzgojnega vplivanja na otroka, ki niso nikjer opredeljeni, ki so opredeljene v zapisanem kurikulu (Kurikulum,1999).
Vzgoja v slovenskih vrtcih temelji na načelu demokratičnosti in pluralizma, načelu odprtosti kuri- kula, avtonomnosti ter strokovne odgovornosti vrtca in strokovnih delavcev v vrtcu, načelu enakih možnosti in upoštevanja različnosti med otroki, načelu omogočanja izbire in drugačnosti, načelu spoštovanja zasebnosti in intimnosti, načelu uravnoteženosti, načelo strokovne utemeljenosti ku- rikula, načelu pogojev za uvedbo novega kurikula, načelu horizontalne povezanosti, načelu verti- kalne povezanosti oz. kontinuitete, načelu sodelovanja s starši, načelu sodelovanja z okoljem, načelu timskega sodelovanja in izvajanja predšolske vzgoje ter strokovnega izpopolnjevanja, na- čelu kritičnega vrednotenja, načelu razvojno-procesnega pristopa, načelu aktivnega učenja ter za- gotavljanju možnosti verbalizacije in drugih načinov izražanja (prav tam). Vsa načela, še posebej
pravico do izbire in drugačnosti je tako treba na ravni načrtovanja dejavnosti razumeti kot ponu- jene možnosti, da otroci izbirajo med različnimi dejavnostmi in vsebinami glede na njihove želje, interese, sposobnosti, razpoloženja, pri tem pa je pomembno, da gre za izbiro med alternativnimi dejavnostmi in vsebinami, ne pa za izbiro med sodelovanjem ali nesodelovanjem, aktivnostjo in neaktivnostjo, usmerjeno zaposlitvijo in prosto igro, na ravni organizacije prostora in časa pa tudi kot možnost otrokovega umika od skupinske rutine oz. izražanja individualnosti pri različnih de- javnostih. To pa seveda pomeni, da je treba možnost izbire spoštovati tudi pri organizaciji dnevne rutine, se pravi, prihoda in odhoda otrok v vrtec, spanja in počitka, hranjenja in drugih potreb (Kurikulum, 1999).
2.2. Prihod otrok v vrtec
Zelo pomemben je že prvi prihod oz. stik otroka z vrtcem, ki se začne z uvajanjem v vrtec. V času uvajanja otroka v vrtec je zelo pomembna vloga staršev, saj le-ti pomagajo otroku pri navezovanju na drugo odraslo osebo. Zato je pomembno, da vrtec nudi staršem dovolj infor- macij v zvezi z uvajanjem, da se staršem približa in pri uvajanju prilagodi potrebam posame- znega otroka oz. starša (uvajanje v Vrtcu Šentvid). Kot poudari T. Bojinović v priročniku Pri- kriti kurikulum v kurikulu (2005) je ob prihodu v vrtec zelo pomemben čas, ki ga vzgojitelj in pomočnik vzgojitelja, namenijo pozdravu, prijaznemu sprejemu, izmenjavi informacij, kar ima velik vpliv na dobro počutje otroka. Pri sodelovanju s starši oziroma z vzporednim delovanjem ustvarjamo ugodnejšo podlago za razvoj otrokove osebnosti, uresničujemo načelo medseboj- nega sodelovanja ter tako ustvarjamo pogoje za kontinuirano vzgojno delovanje. Boljše je po- znavanje med starši in vzgojitelji, boljše je razumevanje otroka, njegovega razvoja, vedenja in komunikacije. Zaupanje je temelj dobrih odnosov, na katerih se gradi razvoj otroka (Žibert, 2005).
Otrok mora vedno dobiti občutek, da je v vrtcu dobrodošel, zato je pomemben tudi vsakodnevni prihod v vrtec. Za vsakega otroka je treba ugotoviti, kaj mu po prihodu v vrtec najbolj ustreza in mu to omogočiti (npr. individualno dejavnost, igro v dvoje, v skupini, pogovor z odraslim, umik v intimnost, počitek itn.) (povzeto po Bahovec in Golobič, 2004). V jutranjem času, ko otroci vsakodnevno prihajajo v vrtec, tako vzgojitelji pogosto izvajajo dejavnost, imenovano
»jutranji krog«. Čas v krogu je priložnost, da otroci razvijajo občutek pripadnosti skupini. So- cialne veščine se povečujejo, ko se otroci naučijo izmenjavati zamisli in poslušati zamisli dru- gih. Čas igre v krogu je najbolj uspešen, kadar so načrtovane dejavnosti starosti primerne in
kadar temu namenjen časovni obseg upošteva trajanje otrokove pozornosti, njihove interese in sposobnosti. Otroci najbolj uživajo v skupinskih dejavnostih, v katerih lahko neposredno sode- lujejo, kot so pripovedovanje zgodb, prstne igre, glasbene ali gibalne dejavnosti, vaje in igrice.
Dober kazalec uspešnosti je vedenje otrok med »krogom«. Če so otroci nemirni, je morda ta čas predolg. Če več otrok ni pozornih ali nagajajo sosedom, dejavnost morda ne vzbuja njiho- vega zanimanja. Taka opažanja nakazujejo vzgojitelju, da je čas za spremembo ali zaključek dejavnosti (Bahovec in Golobič, 2004).
Dnevna razporeditev dejavnosti je sicer odvisna od programa, ki ga otrok obiskuje, oziroma od programa, ki se izvaja v posameznem oddelku. Razporeditev dejavnosti je podrejena potrebam in interesom otrok, pa tudi dogovorjenim možnostim znotraj izbrane teme, seveda z upošteva- njem specifičnosti okolja ( povzeto po Vrbovšek, 2005).
2.3. Prehodi med dejavnostmi
Pozornost, ki jo posvetimo prehodnemu času, je bistvena za učinkovito vodenje skupine. Pre- hodni čas je lahko kaotičen; lahko pa je sproščen in daje možnost za učenje in utrjevanje pojmov in veščin. Kot piše v Kurikulumu (1999), je treba čas čakanja omejiti. Tekočo prehodnost med dejavnostmi lahko omogočimo z individualiziranjem postopkov, kjer otroci kot skupina preha- jajo iz ene dejavnosti v drugo. Preden začnemo z novo dejavnostjo, otroke pet do deset minut opozorimo, da počasi zaključujejo z dejavnostjo, nato pa jim damo dovolj časa pri pospravlja- nju, da ne dobijo občutka da jih preganjamo. Lahko jim dodelimo naloge, kjer sodelujejo pri pripravi obrokov, pri pospravljanju ali pobiranju smeti po obroku. Pri vsem tem pa moramo biti jasni in dosledni, dajati moramo jasna navodila, primerna starosti otrok. Rutina naj bo enaka vsak dan, tako da otroci točno vedo, kaj morajo sami storiti. Pomembno pa je, da smo prilagod- ljivi, in kadar je mogoče, damo otrokom dodaten čas, da dokončajo posebne projekte ali dejav- nosti, v katere so posebej poglobljeni (povzeto po Bahovec in Golobič, 2004).
2.4. Skrb zase
Pri osnovnih higienskih navadah se otroke navaja na samostojnost, se jih spodbuja in nudi pomoč, če jo potrebujejo. Pomembno je izogibanje skupinski rutini in dolgemu čakanju v vrsti ter zagotavljanje intime (povzeto po Bahovec in Golobič, 2004). E. D. Bahovec in Kodelja
(1996), predlagata pri straniščnih navadah čim manj siljenja in skupinskega odhajanja na stra- nišče. Pravita, da otroci lahko hodijo kadarkoli (tudi med počitkom) in s komerkoli (v paru ali sam). Pomembno je, da so stranišča zaprta, a na ta način, da so vseeno varna. Zapisno upošteva tudi Pravilnik o normativih in minimalnih standardih za prostor in opremo vrtca (Uradni list RS, št. 12/96 in 44/00), ki ima v 22. členu jasno zapisano, da morajo biti tako otrokom prvega starostnega obdobja kot otroci drugega starostnega obdobja na voljo straniščne kabine, katerih vrata se odpirajo navzven.
2.5. Hranjenje
Stanje v zvezi s hranjenjem se je skozi čas precej spremenilo. Včasih so bila določena pravila hranjenja. Pri obrokih so morali otroci pojesti vso postreženo hrano. Organizacija je bila takšna, da si otroci niso mogli postreči hrane sami. Tudi pribor se ni uporabljal, hrana je bila vnaprej odmerjena in narezana. Tudi časa za obroke (priprava, hranjenje, pospravljanje) je bilo manj (povzeto po Bahovec in Golobič, 2004).
Danes je v Kurikulumu za vrtce (1999) poudarek na tem, da naj hranjenje v vrtcu poteka čim bolj umirjeno, brez nepotrebnega čakanja, pripravljanja, pri obrokih naj se ne hiti. Dopušča naj se izbiro in možnost, da si otroci postrežejo sami, če to želijo. Kot je zapisano v priročniku Šola in vrtec skozi ogledalo (2004), imajo otroci na izbiro količino hrane, ravno tako pa se lahko odločajo ali si postrežejo hrano sami ali jim razdelijo dežurni. Otrok ne silimo, da morajo pojesti vso hrano, ampak jih spodbujamo, da hrano poskusijo, predvsem preko pogovorov o hrani. V času obro- kov, kot že rečeno, ne hitimo in kot piše v Kurikulumu (1999) se moramo pri hranjenju izogibati tekmovanju in nepotrebnemu primerjanju otrok. Pozorni pa moramo biti tudi na posebne navade družin, npr. vegetarijanska prehrana. Velik poudarek pa dajemo tudi uporabi pribora ter primer- nemu ravnanju s hrano.
Čas hranjenja je, tako kot druge načrtovane dejavnosti, izredno dobra priložnost za učenje.
Otroci se lahko naučijo postreči si sami, jesti s skupino in poskušati nove jedi. Dobre izkušnje v času obrokov lahko otrokom pomagajo razviti pozitiven odnos do hrane in prehranjevanja.
Obstaja veliko načinov, s katerimi lahko vzgojitelji naredijo hranjenje prijetno in spodbujajo pozitivne odnose. Najprej je pomembno, da vzgojitelji upoštevajo, da imajo otroci individualne prehranjevalne navade, ki jih je treba spoštovati ravno tako, kot je treba spoštovati prehranje-
valne navade njihovih družin. Hranjenje v vrtcu naj bo družaben dogodek, za katerega ustva- rimo mirno in prijetno vzdušje. Tiha dejavnost, kot je branje pravljice pred kosilom, pomaga vzpostaviti mirno razpoloženje. Otroke spodbujamo, naj se pogovarjajo o tem, kaj jedo, kako je hrana pripravljena ali o čem podobnem, ki ima družabno funkcijo. Prijetni pogovori bodo ustvarili sproščeno, udobno ozračje. Obroke organiziramo tako, da ne bo treba vstajati ves čas obroka, otrokom pa zagotovimo dovolj časa, da pojedo v svojem ritmu. Med obroki se ne sme hiteti, dovolj časa naj bo na voljo za pripravo, hranjenje in pospravljanje. Otroke spodbujamo, da pomagajo pri pripravi, brisanju in pospravljanju mize. Poskrbimo za majhne plastične vrče, košare in servirne pripomočke, ki jih otroci lahko uporabljajo, da si lahko sami nalijejo vodo, mleko ali čaj in si naložijo hrano. Hrane ne smemo nikoli uporabljati za kazen ali nagrado, saj lahko tako postane sredstvo manipulacije. Izogibamo se obljubam ali grožnjam, da jim bomo odnesli hrano. Če je otrok med obrokom nemiren, se je najbolje odzvati tako, da ukrepamo ob neprimernem vedenju in otroka odstranimo od skupine otrok ali pa se usedemo poleg njega. S starši se pogovorimo o otrokovih prehranjevalnih navadah, o hrani, ki jo ima rad, in o tem, kako se prehranjuje doma (povzeto po Bahovec in Golobič, 2004).
2.6. Počitek in spanje
V priročniku Šola in vrtec skozi ogledalo (2004) je zapisano, da so se v tem delu dnevne rutine skozi čas oblikovale velike spremembe. Včasih je veljalo prepričanje, da vsak otrok potrebuje popoldanski spanec, zato so morali vsi otroci počivati. Vsak otrok je imel svoj ležalnik, označen z njegovim imenom. Med počitkom se otroci niso smeli pogovarjati ali igrati. Prostor, v katerem so otroci spali, je bil zatemnjen. Pogosto so jim pripovedovali ali brali zgodbe. Danes Kuriku- lum za vrtce (1999) jasno poudarja, da počitek in spanje ne bi smela biti ne obvezna ne časovno preveč strogo določena; organizacija počitka pa mora biti odvisna od individualnih potreb, orga- nizacije posebej utrudljivih dejavnosti, sprehodov, obiskov različnih institucij, izletov. Prehod iz dejavnosti ali od kosila k počitku naj bo postopen in naj poteka brez pretirane naglice, hitenja s pospravljanjem, pripravljanjem ležalnikov itn., ravno tako pa je pri organizaciji dnevne rutine v vrtcu treba čim bolj omejiti čas čakanja, pospravljanja, neaktivnosti (prav tam).
Pri počitku je nujna stalna prisotnost odrasle osebe. Otroci spijo v rahlo zasenčeni in prezračeni sobi. Spijo le otroci, ki spanec potrebujejo. Vsakemu otroku na začetku šolskega leta določimo njegov ležalnik, na katerem počiva celo šolsko leto. Ko pripravljamo otroke na počitek, načr- tujemo mirne dejavnosti za celo skupino, kot so pripovedovanje pravljice, tiho petje, prstne
igre, poslušanje glasbe. Otroci lahko od doma prinesejo ljubkovalne igrače ali posebne odejice.
Če otrok za umiranje potrebuje ljubkovalno igračo, mu to omogočimo. S tem mu približamo občutek varnosti – doma. Te predmete lahko shranimo v vrtcu. Med samim počitkom otrokom pustimo, da se umirijo v svojem tempu. Pomembno je, da se otroci zbujajo v svojem tempu, da se zbudijo dobre volje (povzeto po Bahovec in Golobič, 2004).
Otrokom, ki spanca ne potrebujejo, omogočimo miren kotiček, kjer lahko izbirajo med različ- nimi igrami ali bolj umerjenimi dejavnostmi (listanje slikanic, risanje, sestavljanje puzzel, ipd.).
Tako je zagotovljeno upoštevanje otrokovih pravic in posebnosti. Pomembno je, da znamo do- ločiti čas počitka. Dolžina počitka se namreč spreminja glede na to, koliko časa preživijo otroci v vrtcu. Za otroke, ki v vrtcu preživijo šest ur in več, je počitek krepčilo za popoldanski pro- gram. Ker se spanje pogosto povezuje z domom, se bodo mnogi otroci težko umirili. To je običajno in pričakovano. Pomembno je tudi, da si zapomnimo, da imajo otroci različne spalne navade in zaspijo na različne načine: nekateri zaspijo v hipu, nekateri morajo sesati palec, da se sprostijo, drugi pa imajo oči odprte prav do zadnjega trenutka. Vsak otrok potrebuje nekaj drugega (povzeto po Volavc, 2012).
2.7. Urejanje in pospravljanje prostora
V Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju (2011) je zapisano, naj ima otrok v prostoru možnost zaznavati pomen stalnosti in možnost prostor spreminjati. Notranja urejenost vrtca in posame- zne igralnice naj dajo otrokom dovolj možnosti za gibanje, za otrokovo izbiro dejavnosti in prostora, različne socialne stike med otroki in odraslimi in tudi možnost umika v zasebnost.
Naše igralnice spremenimo včasih v kuhinjo, delavnico, zobozdravstveno ambulanto, atelje, trgovino, gledališče, travnik, naš majhen dom. Vsak vzgojitelj s pomočnikom vzgojitelja pred začetkom šolskega leta uredita svojo igralnico, v kateri razporedita kotičke, igrače in predmete v njih. Pomembno je, da so kotički smiselno razporejeni in da se ujemajo tako z letnim načrtom, kot starostjo skupine (povzeto po Vrbovšek, 2005).
Otroci včasih niso sodelovali pri urejanju igralnice, niti s svojimi željami ali idejami. Sodelovali so zgolj pri pospravljanju, vendar le delno, kasneje so odrasle osebe v oddelku pospravile do konca. Vseskozi je bilo treba uresničevati zadane cilje. Danes je drugače. Popravljanje in ure- janje prostorov je del dnevne rutine, kjer so otroci vključeni. Za to si vzamemo čas, starejši otroci pri pospravljanju pomagajo mlajšim. Otroci lahko s svojimi idejami, željami in predlogi
sodelujejo pri urejanju igralnice in garderobe. Pomembno je, da imajo možnost razstaviti, pri- lepiti, obesiti svoje izdelke (povzeto po Bahovec in Golobič, 2004). Pospravljanje ni obvezni ritual, je pa pogoj za nemoteno življenje v vrtcu in ohranjanju čistoče. Tako ima vsaka igrača, predmet svoj prostor v igralnici (povzeto po Bahovec in Golobič, 2004).
V članku Prostor kot element kurikula (2005) je zapisano, da ni dovolj, da otrokom nudimo igrače, nuditi jim moramo tudi igralni prostor, to pomeni kotiček, ki je namenjen igri in igralni dejavnosti in ima določeno vsebino. Igralnica ima lahko stalne kotičke, občasne kotičke in priložnostne ko- tičke. V igralnici, ki je organizirana s kotički, je lahko vloga vzgojiteljice vsak trenutek drugačna.
Od organizatorja do načrtovalca dejavnosti, od soigralca do mentorja. Vzgojitelj hodi od kotička do kotička in je na razpolago, če otroci potrebujejo pomoč, spodbudo … Sproti opazuje otrokovo dejavnost in spremlja njihov individualni razvoj.
2.8. Odhod otrok domov
Ta del dnevne rutine se je v primerjavi s preteklostjo nekoliko spremenil. Včasih je po drugi uri v oddelku ostal pomočnik vzgojitelja sam z vsemi otroki v svoji skupini, ki so v večini še spali, in še z drugimi otroki iz drugih oddelkov. Zaradi velikih skupin je bila komunikacija s starši onemogočena, razen nujnih sporočil. Danes ni tako. Skupine so manjše, otroci ostajajo dlje časa v svoji matični sobi. Starše predvsem zanima, kako se je počutil njihov otrok. Pomembno je, da namenimo vsakemu otroku in njegovemu staršu prijazen pozdrav in odgovor v primeru, ko želijo starši kakšno informacijo (povzeto po Bahovec in Golobič, 2004).
Upoštevanje in spoštovanje osebnosti staršev je temelj za vzpostavljanje medsebojnih odnosov.
Če vzgojitelj izkazuje sprejemanje osebnosti staršev, bodo tudi starši upoštevali njegovo osebnost.
Spoštovanje staršev pomeni, da jim je vzgojitelj pripravljen prisluhniti in jih poslušati (Vrbovšek, 2005). Tudi J. Lepičnik Vodopivec (1996) opozarja, da mora vzgojitelj upoštevati , da starši svojo otroke poznajo bolje od njih samih in da so starši do svojih otrok velikokrat nekritični in nerealni.
3. POMEN DNEVNE RUTINE ZA DOBRO POČUTJE
Otroci in njihove družine naj doživljajo red in navade v vrtcu tako, da se v njih dobro počutijo.
Za najmlajše otroke (od rojstva do osemnajst mesecev) mora veljati stalna, vendar fleksibilna struktura dneva. Program naj vključuje pesmi, rime, napeve, ki so otrokom domači. Tempo in čas dejavnosti naj, kolikor je le mogoče, sledita otrokom. Poudarek je na vsakdanjem in uteče- nem, nove elemente pa se vpeljuje postopno in premišljeno (povzeto po Bahovec in Golobič, 2004).
Za otroke, stare od enega do treh let, je pomembno, da program vključuje igre in razna družabna srečanja z nastopi, ki so med otroki te starosti najbolj priljubljeni. Odrasli so pripravljeni vedno znova prebirati isto zgodbo. V tej starosti otroci izumljajo lastne rituale in načine ukvarjanja s stvarmi, kot je npr. nošnja priljubljenega pokrivala. Ob zagotavljanju dnevne rutine, ob kateri se otroci dobro počutijo in jim je razumljiva, je število pravil majhno. Program nudi mnoge priložnosti za sodelovanje v posameznem delu dnevne rutine, kot je npr. sprehod ali pa čas za glasbo (povzeto po Bahovec in Golobič, 2004).
Pri starejših otrocih (od dveh let in pol do vstopa v šolo) program dopušča dovolj časa za vra- čanje k najljubšim dejavnostim in področjem, ter za ponavljanje in vadbo razvijajočih se veščin in interesov. Poudarjeno je dejstvo, da so navade, rituali in red dogodkov v drugih okoljih lahko drugačni. Program vključuje dejavnosti in dogodke, ki omogočajo otrokom razvoj njihovega občutka za red. Otroci imajo čas in možnosti, da zaključijo dlje časa trajajoče projekte, in pro- stor, da jih spravijo. Pri tem odrasli sprejemajo otrokov drugačen in oseben način ukvarjanja s stvarmi kot del razvoja njihovega (občutka) jaza. Vzgojitelji si vzamejo čas za pogovore z otroki o prihodnjih dogodkih, ki so zunaj običajnega reda (povzeto po Bahovec in Golobič, 2004).
Doslednost je pomembna lastnost dnevnega urnika. Majhni otroci se počutijo varnejše, če lahko predvidijo zaporedje dogodkov in imajo tako nadzor nad potekom dneva. Dosledni urnik hkrati pomaga graditi zaupanje. Seveda pa doslednost ne ovira fleksibilnosti in spontanosti. Poseben dogodek je lahko zadosten razlog za spremembo dnevne rutine. Podobno, se v primerih, če je neka dejavnost posebej uspešna ali pa so otroci tako zavzeti v nekem skupinskem projektu, dodeli dodatni čas s tem, da prekinemo ali skrajšamo drugo dejavnost. Kot vsi vidiki ustvarjal-
nega kurikula mora biti tudi urnik razvojno prilagojen. Čas čakanja mora biti zmanjšan na mi- nimum, dovolj časa mora biti namenjenega oblačenju, obedovanju, malicanju, pospravljanju.
Čas za igro mora biti dovolj dolg, da otroci lahko izbirajo med materiali in dejavnostmi, načr- tujejo, kaj želijo početi, in pospravljajo, ne da bi občutili pritisk naglice. Da bi otrokom poma- gali pri spoznavanju urnika, se urnik oziroma zaporedna časovna obdobja lahko nariše in nato obesi v igralnico, da ga otroci lahko vidijo (Bahovec in Golobič, 2004).
4. URNIK IN DNEVNA RUTINA V BELGIJSKEM VRTCU
4.1. Podlaga za delo v belgijskem vrtcu
V Belgiji predšolska vzgoja nima uradnega kurikula. Osredinja se predvsem na razvoj psiho- motoričnih veščin, ročnih spretnosti, jezikovnih, matematičnih, glasbenih, naravoslovnih in družboslovnih dejavnosti, ki so prilagojene otroškim interesom (Bahovec in Kodelja, 1996). V Belgiji, natančneje v francosko govoreči skupnosti, in v Franciji skrbijo za to, da institucije same oblikujejo vzgojne načrte. Predpise, ki določajo priporočene programske možnosti, izda- jajo državni ali regionalni organi. Opaziti pa je mogoče tudi težnje, da bi odgovornost za kuri- kulum in načrtovanje programa prevzeli lokalni organi ali delovne skupine v institucijah za predšolsko vzgojo in varstvo (povzeto po Barle Lakota, 2009).
Vrtec ni obvezen, vendar so vanj vključeni skoraj vsi otroci od 3 do 6 let. Vrtec ima glavni cilj, da zagotovi vsakemu otroku uspešno prvo učno izkušnjo. Učijo se je skozi igro. Izobraževanje v vrtcu je prvi cikel, t. i. "zgodnje učenje". Ker se v vrtcu veliko učijo, imenujejo potek dneva
»pouk«. Programi so opredeljeni z uradnimi navodili in zajemajo šest področij: francoski jezik, opismenjevanje, zadovoljevanje potreb, igra, bivalni prostori, pridobivanje različnih spretnosti.
Vsakemu otroku mora biti omogočeno napredovanje v lastnem ritmu in glede na njegovo oseb- nost (prevedeno in povzeto po Les enjeux de l’écolematernelle, 2016).
V priročniku za delo v vrtcu Grandir à l'écolematernelle (2016) je napisano da so v belgijskem vrtcu rutinske dejavnosti zelo pomembne. Veliko časa posvetijo prihodu v vrtec, prav tako je velik poudarek na toaleti, obrokih, higieni, sprostitvi, oblačenju in slačenju, torej skrbi zase.
Pomembno je, da vzgojitelj pri rutinskih dejavnostih upošteva demokratičnost, spoštuje otro- kove potrebe in urnik, ter vse to uravnoteži v dnevni urnik. V največji možni meri je treba
spoštovati in upoštevati razvojno stopnjo posameznega otroka ter hkrati spodbujati samostoj- nost. Posamezne elemente dnevne rutine, kot so prihod otroka, malica, higiena, lahko vzgojitelj, nadgradi z verbalno komunikacijo. Rutinske dejavnosti so v belgijskem vrtcu pojmovane kot dejavnosti, ki zagotavljajo otrokom priložnosti, za pridobivanje samozavesti, samostojnosti, iz- ražanje osnovnih potreb in spoznavanje zdravega načina življenja. Kot take predstavljajo stalne izzive tako za vzgojitelja kot za otroke. Časovna organizacija, varnost in preprečevanje so sred- stva za lažje izvajanje elementov dnevne rutine.
Starši pogosto niso dejavno vključeni v otrokovo predšolsko varstvo in vzgojo. Najpogosteje je stik med starši in vzgojitelji omejen na zagotavljanje informacij, na primer na roditeljskih sestankih ali s posredovanjem nasvetov in navodil. Pravo partnerstvo s starši ali drugačen način dela z njimi je sistemsko umeščeno v predšolsko vzgojo in varstvo le v redkih državah (povzeto po Barle Lakota, 2009).
4.2. Ritem in vzpostavitev časovnega razporeda
V belgijskem vrtcu je dnevna rutina izrazita in poteka vedno po istem zaporedju. Velik pouda- rek dnevni rutini dajejo pri vpisu otroka v vrtec (dve leti in pol), kasneje pa ne več toliko. S tem zagotovijo otroku, da se počuti dovolj varno, da sprejme tako vzgojitelje kot otroke, doživi vrtec kot pozitivno izkušnjo in ne kot tesnobo in strah. Dnevno rutino imajo vzgojitelji zapisano v »evidenci za vzgojitelje«, kjer je natančno zapisano, kako naj izgleda dan v skupini. Treba je uskladiti hranjenje, nego, počitek, bivanje na prostem in rekreacijo. Za otroke je pomembna vsakodnevna enaka dnevna rutina, ki se začne že pri dveh letih in pol. Vsak dan je enako zapo- redje dejavnosti, spreminjajo se samo oblike dela (na primer pri likovni dejavnosti: slikanje s čopičem, gnetenje testa …). Pomembne so igre z žogo, ples, fino motorika in motorika. Vsak dan so tihe in glasne dejavnosti. V tihe dejavnosti sodi branje pravljic, pogovor, pripovedovanje zgodb, igre vlog z lutkami … Med glasne dejavnosti sodijo igra na prostem (prevedeno in pov- zeto po Collection R. Tavernier, b. l.).
Kljub dnevno enakem zaporedju dejavnosti je pomembno, da so le-te raznolike in zanimive, ter da motivirajo otroke, da osvojijo dnevno rutino v čim krajše času. Velik poudarek dajejo na poseben prostor, pripravljen za določeno dnevno rutino, kar jim omogoča lažje in nemoteno prehajanje (jedilnica, spalni prostor, igralnica, igrišče in toaleta). Velik poudarek je na umivanju rok (prav tam).
4.3. Pravilnosti in raznolikosti
Pri uporabi dnevne rutine je treba upoštevati veliko stranskih, nenadnih in nepričakovanih spre- memb, saj moramo upoštevati želje otrok in njihovo raznolikost. Nekatere dejavnosti se lahko izvajajo vsak dan po enakem vrstnem redu, druge pa izmenično en dan, enkrat tedensko ali enkrat mesečno. V določenem obdobju v letu prevladujejo dejavnosti, ki so povezane z dogod- kom (priprava na božično zabavo, karneval, glasbena dejavnost za določen dogodek). Bivanje na prostem se izvaja v vsakem vremenu, zato poteka velik del dejavnosti na prostem. Skupina ostaja z eno vzgojiteljem od meseca septembra do junija in tako lahko oceni napredovanje otrok v skupini. Naslednje šolsko leto skupino prevzame drug vzgojitelj. Nepredvidljivi dogodki, kot so sneg, odsotnost vzgojitelja, izobraževanje, imajo pravico, da skupino otrok razdelijo v drugo starostno skupino otrok. Glede na otrokovo rast, razvoj, zrelost se spreminja načrtovanje urnika skozi šolsko leto (prevedeno in povzeto po Collection R. Tavernier, b. l.).
4.4. Prihod v vrtec
Že pri prvem prehodu otroka iz doma v vrtec je pomembno, da je ustvarjena prijetna čustvena klima, ki poudarja zaupanje in poslušanje otroka. V belgijskem vrtcu je zelo pomembno zago- tavljanje povezave med družino in vrtcem ter kakovostno porabljenim časom ločitve. Sprejem otrok poteka vedno po enakem ritualu. Vzgojitelj v soglasju z izobraževalnim osebjem določa pravila, ki se nanašajo na varnostne cilje, informacijsko samostojnost, prilagajanje ... Zavedajo se, da je delo v vrtcu bolj kakovostno, če so otroci sprejeti in vodeni na oseben način (prevedeno in povzeto po Collection R. Tavernier, b. l.).
Otroku se tako takoj ob vstopu v vrtec omogoči raziskovanje, odkrivanje in se mu dopusti, da si otrok sam najde prostor, v katerem se počuti dobro, da si sam najde dejavnost, ki mu ustreza.
V igralnici vzgojitelj vnaprej pripravi določene igre, med katerimi otroci sami izbirajo, pomaga pa jim pri vzpostavitvi dialoga (prav tam).
Ob jutranjem prihodu v vrtec pa vzgojitelj pripravi jutranje mirne dejavnosti, kot so gledanje knjig, barvanje, risanje, namizne tihe igre ipd. se pravi igre, ki potekajo za mizo. Zato ima vzgojitelj možnost, da si s starši izmenja informacije, ki so potrebne (kdo pripelje in odpelje otroke v vrtec, kako poteka dan – odpiranje in zapiranje vrtca, sporočanje, ko so otroci bolni
…) (prevedeno in povzeto po Collection R. Tavernier, b. l.).
4.5. Prosti čas
Ta del dneva je zelo pomemben. Izvaja se v dopoldanskem času. Predstavlja popolno sprostitev otrok, čas, ki je namenjen bivanju na prostem, kjer se otroci sami igrajo, skačejo, tečejo, kričijo.
Ta čas bivanja na prostem poimenujejo rekreacijski odmor in v tem času so otroci vedno na prostem, ne glede na vreme (prevedeno in povzeto po Collection R. Tavernier, b.l.).
Rekreacija v času »pouka1« sodi med dnevno rutino. Poteka ločeno v telovadnici z učiteljem športne vzgoje. V tem času se vzgojitelj pripravi na nadaljevanje »pouka«, ali si vzame čas za otroka, ki to potrebuje. Tega je več na začetku šolskega leta, ko imajo otroci težave z odtujitvijo od mame.
Seveda je treba biti pozoren, da se intenzivnost športne vzgoje stopnjuje. Na začetku se začne s sprehodi. Te so različno časovno omejeni in zahtevni. Ne smemo pozabiti na zaščito za sonce in mraz (prevedeno in povzeto po Collection R. Tavernier, b. l.).
4.6. Hranjenje
Kot zapišejo v Collection R. Tavernier (b. l.), je čas hranjenja za otroke zelo pomemben. V vrtcu imajo možnost izbire – hrano lahko zagotovi vrtec, lahko pa jo prinesejo od doma. V času hranjenja mora biti v prostoru tišina in vsak otroke je sam. Vzgojitelj je v prostoru, da pomaga, če kdo to potrebuje. Hranjenje je priložnost, da se otroci navadijo socialnega življenja, se nau- čijo lepega vedenja in uporabo jedilnega pribora. Dobro je, da je jedilnik na vidnem mestu, da ga vidijo starši in lahko preberejo otroku, kaj bo jedel.
4.7. Organizacija prostora
Pohištvo mora biti prilagojeno starosti otrok. Pomembno je, da je dekorirano in prijazno otro- kom in da nudi prijeten, domač občutek. Predno otroci odidejo v jedilnico, morajo pospraviti igralnico. Vse stvari na točno določeno mesto. Igralnico prezračijo. Otroci odidejo v kopalnico, se uredijo in v tišini odidejo v jedilnico.
Kjer kapacitete omogočajo, imajo dve ločeni jedilnici, prilagojeni za manjše in večje otroke. V jedilnici otroci niso sami. Vedno so pod nadzorom odrasle osebe, ki jim po potrebi nudi pomoč.
1 »Pouk« – čas, v vrtcu, ko potekajo različne dejavnosti pod vodstvom vzgojiteljice.
V tišini morajo otroci zapustiti jedilnico. Otroci odidejo v kopalnico, da si umijejo roke, obraz in zobe (prevedeno in povzeto po Collection R. Tavernier, b. l.).
4.8. Počitek
Zaželeno je, da ko se otroci najedo in uredijo, odidejo k počitku. Otroci se sami slečejo do spodnjega perila. Od doma prinesejo vzglavnik in odejo ter − kdor želi − tudi ljubkovalno igračo.
Če otrok ne želi počivati, mu mora vzgojitelj nuditi miren prostor, kjer lahko prebira knjige, riše, sestavlja puzzle … Nikakor pa v tem času ne morejo otroci na igrišče. Med počitkom se otroci umirijo z mirno glasbo, branjem pravljic, zgodb ... Otroci z vzgojiteljem tako vzpostavijo tesnejši stik, tako čustveni kot kognitivni (prevedeno in povzeto po Collection R. Tavernier, b.
l.).
Otroci se zbujajo zelo individualno. Nekateri otroci potrebujejo več časa kot drugi. Eni so pri- pravljeni, da se uredijo in pristopijo k mirnim dejavnostim, drugi pa potrebujejo več časa, da se prebudijo.
Po počitku potekajo mirne dejavnosti za mizo. Velikokrat potekajo dejavnosti, ki potrebujejo veliko koncentracije – rezanje, sestavljanje težke konstrukcije, učenje pesmice ali prstne igre.
(prevedeno in povzeto po Collection R. Tavernier, b. l.).
II. EMPIRIČNI DEL
5. OPREDELITEV PROBLEMA IN NAMEN
Enako pomembni kot zapisani cilji in vsebine v kurikulu so tudi vsakodnevne dejavnosti v vrtcu, komunikacije in interakcije z otroki in med otroki, raba pohvale ali graje, pravila za nad- ziranje časa in prostora. Ravno pri teh dejavnostih se prikriti kurikulum lahko najmočneje uve- ljavlja. Prikriti kurikulum zajema mnoge elemente vzgojnega vplivanja na otroka, ki niso nikjer opredeljeni, a so mnogokrat v obliki posredne vzgoje učinkovitejši od neposrednih vzgojnih dejavnosti, ki so opredeljene v zapisanem kurikulu (Kurikulum za vrtce, 1999).
Dnevni urnik in dnevna rutina oblikujeta osnovno strukturo slehernega dne. Če sta načrtovana tako, da sledita razvojnim in individualnim potrebam otrok, potem bosta vsakemu otroku omo- gočila, da bo dan zanj stekel bolj tekoče in prijetno. Dober urnik za majhne otroke pomeni uravnoteženo ponudbo naslednjih dejavnosti: aktivne in umirjene dejavnosti, dejavnosti v veli- kih skupinah, dejavnosti v majhnih skupinah, čas, namenjen individualni igri in igri z drugimi, igra v notranjih prostorih in na prostem, čas, ko otroci sami izbirajo svojo lastno dejavnost, in čas, ko je otrokova dejavnost vodena s strani odraslih. Vključevanje rutine in prehodov v sam urnik dnevnega dogajanja potrjuje njihov pomen in zagotavlja, da si zanje vzamemo dovolj časa. Glede na dolžino dnevnega programa bodo vzgojitelji čas posvetili vsem ali samo neka- terim delom dnevne rutine: prihod in odhod, obedovanje in malica, spanje/počitek, osebna nega:
toaleta, oblačenje, umivanje, pospravljanje, prehod iz ene dejavnosti v drugo (Bahovec in Go- lobič, 2004). V slovenskem kurikulumu za vrtce je poudarjeno, da je treba pri organizaciji dnevne rutine v vrtcu čim bolj omejiti čas čakanja, pospravljanja in neaktivnosti. Hranjenje naj bi tako potekalo čim bolj umirjeno, brez nepotrebnega čakanja, pripravljanja, hitenja, pri tem pa naj bi se dopuščalo izbiro in možnost, da si otroci postrežejo sami. Pozorni moramo biti tudi na posebne navade družin, npr. vegetarijanska prehrana. Tudi počitek in spanje ne bi smela biti ne obvezna ne časovno preveč strogo določena; predvsem odvisna od individualnih potreb, organizacije posebej utrudljivih dejavnosti, sprehodov, obiskov različnih institucij, izletov. Pre- hod iz dejavnosti ali od kosila k počitku mora biti postopen in naj poteka brez pretirane naglice, hitenja s pospravljanjem, pripravljanjem ležalnikov itn. (Kurikulum za vrtce, 1999).
Tudi v belgijskem vrtcu so rutinske dejavnosti zelo pomembne. Veliko časa posvetijo prihodu v vrtec, prav tako je velik poudarek na toaleti, obrokih, higieni, sprostitvi, oblačenju in slačenju.
Pomembno je, da vzgojitelj pri rutinskih dejavnostih upošteva demokratičnost, spoštuje otro- kove potrebe in urnik ter vse to uravnoteži v dnevni urnik. V največji možni meri je treba spoš- tovati in upoštevati razvojno stopnjo posameznega otroka ter hkrati spodbujati samostojnost.
Posamezne elemente dnevne rutine, kot so prihod otroka, malica, higiena, lahko vzgojitelj nad- gradi z verbalno komunikacijo. Rutinske dejavnosti so v belgijskem vrtcu pojmovane kot de- javnosti, ki zagotavljajo otrokom priložnosti, za pridobivanje samozavesti, samostojnosti, izra- žanje osnovnih potreb in spoznavanje zdravega načina življenja. Kot take predstavljajo stalne izzive tako za vzgojitelja kot za otroke. Časovna organizacija, varnost in preprečevanje so sred- stva za lažje izvajanje elementov dnevne rutine (prevedeno in povzeto po Grandir à l'écolema- ternelle, 2016).
6. SHAPE
Belgijski vrtec, katerega dnevno rutino sem raziskovala v diplomski nalogi, se nahaja v vojaški bazi Vrhovnega poveljstva zavezniških sil NATO v Evropi, imenovan SHAPE (Supreme He- adquarters Allied Powers Europe). SHAPE leži na jugu Belgije v provinci Hainaut, poleg sa- mega strateškega vojaškega pomena tudi dom mnogim družinam, pripadnikom različnih naci- onalnih vojaških sil in civilnih sodelavcev NATO. NATO sestavlja 28 članic ter štiri druge države, ki jih NATO šteje med partnerske države. Največji delež pripadnikov SHAPE-a je Američanov, Nemcev, Francozov, Britancev in Belgijcev, najmanj pa predstavnikov partner- skih držav ter manjših članic NATO-a, kot so Islandija, Črna gora, Albanija in tudi Slovenija.
SHAPE ni omejen samo na delovna mesta, temveč je pravo mesto v sebi. Baza vključuje bi- valne objekte – hiše in stanovanjske bloke – v katerih živijo pripadniki različnih držav članic.
Celotna baza je ograjena z varnostno ograjo ter ima tri aktivne vstopne točke s kontrolo na vstopu. Poleg hiš in stanovanj imamo v bazi še pošto, radijsko postajo, policijo, gasilsko enoto, splošno bolnišnico in zobozdravstvene ambulante, različne trgovine, knjižnico, restavracije in bare, hotel, športne objekte, bazen ter seveda izobraževalne ustanove. Slednje imamo na voljo v prav vseh starostnih obdobjih – od vrtca do univerz, največji pa sta ameriška osnovna in srednja šola ter belgijska mednarodna šola. Nekateri narodi imajo svoje šole oz. oddelke, na primer Nemci, Kanadčani, Grki, Italijani, Turki, Norvežani, Poljaki ter Britanci, ki imajo celo posebne ustanove.
Čeprav so učenci šol v večini pripadniki držav, ki jim pripadajo ustanove, so šole na vseh ni- vojih odprte vsem državam (proti plačilu vpisnine). Različne ustanove imajo različne učne na- črte in jezike, v katerih učijo, in tako na primer v belgijskem vrtcu, osnovni šoli in srednji šoli pouk poteka v francoskem jeziku.
7. CILJI IN RAZISKOVALNA VPRAŠANJA
V empiričnem delu diplomske naloge sem primerjala dnevno rutino v slovenskem vrtcu in dnevno rutino v belgijskem vrtcu. Belgijski vrtec, ki sem ga vzela za primerjavo s slovenskim, se nahaja v vojaški bazi Poveljstva zavezniških sil NATO v Evropi, imenovan SHAPE (v na- daljevanju SHAPE2).
Zastavila sem si naslednja raziskovalna vprašanja:
R1: Ali poteka prihod in odhod otroka v igralnico v slovenskih in belgijskih vrtcih enako?
R2: Ali imajo otroci v belgijskih vrtcih v toaletnih prostorih enako zagotovljeno intimo kot v slovenskih vrtcih?
R3: Ali poteka hranjenje enako v slovenskem in belgijskem vrtcu?
R4: Ali je priskrbljeno, da otroci bivajo na prostem ob vsakem vremenu tako v slovenskem in belgijskem vrtcu?
R5: Ali poteka počitek enako v slovenskem in belgijskem vrtcu?
8. METODOLOGIJA
8.1. Raziskovalna metoda
Uporabila bom deskriptivno raziskovalno metodo, ki proučuje na nivoju opisovanja stanja ozi- roma iskanja odgovorov na raziskovana vprašanja, torej brez vzročnega razlaganja. Pri tem bom podatke zbrala z branjem slovenske in tuje literature ter z intervjujem štirih slovenskih in štirih belgijskih vzgojiteljic (prvo in drugo starostno obdobje). Odgovore vzgojiteljic bom med seboj primerjala.
2SHAPE – Supreme Headquarters Allied Powers Europe – Vrhovno poveljstvo zavezniških sil v Evropi.
8.2. Raziskovalni vzorec
V raziskavo sem vključila štiri slovenske in štiri belgijske vzgojiteljice iz vojaške baze SHAPE, ki delajo v prvem in drugem starostnem obdobju.
8.3. Opis instrumenta
Za zbiranje podatkov sem uporabila pol strukturiran intervju (prilogi 1 in 2), preko katerega sem vzgojiteljicam zastavila vprašanja odprtega tipa. Vprašanja si sledijo v smiselnem zapo- redju, tako kot poteka dnevna rutina vsak dan v vrtcu.
8.4. Opis pol strukturiranega intervjuja
Intervju sem sestavila iz petih glavnih vprašanj in štirimi podvprašanji. Vprašanja so odprtega tipa in dovoljujejo vzgojiteljicam, da opišejo dnevno rutino po svojih besedah.
8.5. Opis obdelave podatkov
Vprašanja bom med seboj primerjala in tako ugotovila podobnosti in različnosti med slovenskim in belgijskim vrtcem v vojaški bazi SHAPE.
9. REZULTATI IN INTERPRETACIJA
9.1. Prihod in odhod otrok v igralnico
Prvo vprašanje sem zastavila v povezavi s prihodom in odhodom otrok v vrtec. Postavila sem štiri podvprašanja, ki sem jih razporedila v tabele, saj so tako odgovori bolj pregledni.
TABELA 1: Sprejem otroka v igralnico.
Oseba: SLOVENSKI VRTEC BELGIJSKI VRTEC − SHAPE
1
Starši otroka oddajo ob vhodu v igralnico, kjer ga vzgojiteljica sprejme, pozdravi in po navadi reče kakšno vljudnostno frazo s starši.
Starši pripeljejo otroka v vrtec. Če ga pripe- ljejo ob 8.00 zjutraj, ga morajo odpeljati v de- žurno skupino. Ob 9.00 dežurna delavka pri- pelje otroka v skupino. Če pripeljejo otroka v času 9.00–9.15, če si želi starš vstopiti, mu to dovolimo.
2 Starš pripelje otroka do igralnice, me ga pre- vzamemo v naročje pri vratih in se poslovimo.
Kakor starši želijo. Če imajo željo biti v sku- pini, mu to omogočimo.
3
Starši pripeljejo otroke v garderobo, jih preo- bujejo ali se sami in pridejo do vrat igralnice.
Seveda imajo starši možnost
tudi jutranjega varstva, ki traja od 5.30−8.00 v dežurni sobi. Kasneje vsaka vzgojiteljica pride iskat svoje otroke in jih odpelje v svojo igralnico.
Nekateri starši pustijo otroke v garderobi, drugi starši, ki delajo pripeljejo otroka v jutra- nje varstvo ob 8.00.
4
Starš otroka pospremi do igralnice, kjer se po- zdravimo in za otrokom, ko je v igralnici, za- pre vrata.
Nekateri jih pripeljejo ob 8.00 in so v jutra- njem varstvu do 9.00, nato jih dežurna de- lavka pripelje v skupino. Ostali otroci pridejo v vrtec med 9.00 in 9.15. Kasneje je vrtec za- klenjen.
V tabeli 1 je razvidno, da se urnika prihoda razlikujeta, prav tako tudi jutranje varstvo. Seveda je jutranje varstvo prilagojeno staršem, ki zgodaj začnejo z delom. V SHAPE-u je to nekoliko lažje, ker je le približno tretjina staršev, kjer sta zaposlena oba. Narava dela je takšna, da pred 8.00 starši ne potrebujejo varstva.
Prihod otrok v vrtec je zanimiv in raznolik. V slovenskem vrtcu lahko starši svoje otroke pri- peljejo v vrtec skozi cel dan (vendar imajo starši in vzgojiteljice nekakšen »tihi dogovor« do zajtrka oz. najkasneje po zajtrku), v SHAPE-u je to strogo določeno. Prihod otrok v vrtec je
možen med 8.00−8.30 (samo za otroke, kjer delata oba starša), nato se vrtec zaklene in zopet odpre ob 8.45 in se zaklene ob 9.15 uri. Če v tem času ne pripelješ otroka v vrtec, ga tisti dan obdržiš doma. Edino v primeru, da ima otrok zdravniški pregled, mora starš pridobiti od zdrav- nika potrdilo, da je res obiskal zdravnika in en dan prej obvestiti vzgojiteljico ustno in pisno v otrokovem dnevniku (»journal de class«). Razlika, ki sem jo zasledila, je tudi ta, da otroke iz jutranjega varstva v SHAPE-u odpelje in razdeli v skupino dežurna delavka. V slovenskem vrtcu to naredi vsaka vzgojiteljica sama.
Podatki kažejo, da so torej vzgojiteljice v slovenskih vrtcih bolj fleksibilne glede odpiralnega časa in da se, kolikor se da, prilagajajo staršem. Kot zapišeta E. D. Bahovec in Kodelja (1991), lahko starši otroke pripeljejo v vrtec v kateremkoli delu dneva, omogočeno je jutranje varstvo za otroke, ravno tako tudi popoldansko varstvo po potrebi.
TABELA 2: Vzpostavljanje stika z otrokom ob prihodu v igralnico.
Oseba: SLOVENSKI VRTEC BELGIJSKI VRTEC- SHAPE
1
Ja. Večino krat. Meni osebno je to zelo po- membno, saj se s tem gradi odnos, spoštova- nje, predstavlja neko varnost …
Seveda. Vsakega ogovori in prav tako tudi starša.
2
Da, še posebej v prvem starostnem obdobju, dokler vrtca otrok še ni sprejel. S starši takrat komuniciramo manj, saj je lahko to »stresno«
za otroka. Na vratih se tako hitro poslovimo od starša, na voljo pa smo mu za morebitna vprašanja, a brez prisotnosti otroka.
Seveda. Vsak dan do vsakega otroka in starša.
3 Ja, večinoma. Absolutno.
4 Le če je treba oziroma ima starš kaj vprašati.
V nasprotnem primeru se le pozdravimo.
Seveda. Vedno, brez izjeme.
Tabela 2 prikazuje, kako poteka sprejem staršev in otrok ob prihodu v vrtec. V Kurikulumu za vrtce (1999) sicer ni pravila, kako mora sprejem otroka potekati, ta interno oblikuje vsak vrtec posebej. Kot sta zapisali vzgojiteljici, je v slovenskem vrtcu v jutranjem času izmenjava infor- macij med vzgojiteljico in starši redka oz. poteka samo kratka izmenjava informacij (npr. če je otrok slabo spal, se ne počuti najbolje, spremembe v družini ...).
V SHAPE-u vzgojiteljica vsako jutro ob sprejemu vsakega otroka ogovori, seveda tudi starša, vedno v francoščini. V tem času se otroci v miru igrajo za mizami otroka na vratih, saj vzgoji- teljica predhodno pripravi mirne dejavnosti za čas, ko otroci prihajajo v vrtec. Ob sprejemu
vsakega posebej pozdravi in poljubi na čelo (v Belgiji je navada, da se ljudje, ki se med seboj poznajo, dvakrat poljubijo na lice). Razlika, ki se meni zdi zanimiva, je, da se v SHAPE-u trudijo, da tako v jutranjem kot popoldanskem času starši in vzgojiteljica izmenjujejo informa- cije, medtem ko imajo otroci v tem času mirne igre.
TABELA 3: Vsakodnevno preobuvanje v copate.
Oseba: SLOVENSKI VRTEC BELGIJSKI VRTEC − SHAPE
1 Vsi se moramo preobuti v copate. Ne, vendar če imajo željo, lahko.
2
Vsekakor. Še posebno v prvem starostnem obdobju, kjer so otroci, ki se veliko plazijo po tleh in še ne hodijo.
Ne, samo če si sami želijo.
3 Seveda, tako otroci kot vzgojiteljice. Samo če imajo željo.
4 Preobuvajo se le otroci in zaposleni. Starši ne, a prav tako ne vstopajo v igralnico.
Ne, pri meni ne, vendar če si starši in otroci to želijo, jim ne nasprotujem.
Pri vprašanju, ali se morajo tako otroci kot vzgojiteljice preobuvati v copate, ki je prikazano v tabeli 3, so se pokazale največje razlike. V slovenskem vrtcu je preobuvanje v copate nekaj vsakdanjega in pričakuje se, da se tako otroci kot vzgojiteljica preobujejo, preden vstopijo v igralnico. V SHAPE-u pa ni tako. Tako zaposleni kot otroci so ves čas obuti v svoje čevlje, nekatere vzgojiteljice imajo obute tudi čevlje z visoko peto. Pri rekreaciji v telovadnici se otroci sezujejo in so samo v nogavicah ali bosi. Seveda imajo lahko tudi nedrseče copate, vendar je to zgolj na željo staršev. Tudi če starši želijo, da se otrok preobuva v copate, mu to dovolijo. Starši, ki želijo v slovenskem vrtcu vstopiti v igralnico, se morajo sezuti, medtem ko v SHAPE-u lahko vstopijo v čevljih.
(1) (2)
SLIKA 1: Garderoba v slovenskem vrtcu (1) in v belgijskem vrtcu v SHAPE-u (2).
TABELA 4: Izmenjava informacij o otroku.
Oseba: SLOVENSKI VRTEC BELGIJSKI VRTEC − SHAPE
1
Velikokrat ja, ne pa vedno. Odvisno je od tega, ali se je ta dan zgodilo kaj posebnega (pohvala, obvestilo o nezgodi …) in pa ali starši vprašajo. No, če je kaj posebnega, vse- eno povemo, tudi če ne vprašajo.
Ja, kratka obvestila vsak dan. Prenesem jih ustno. Izmenjava informacij.
2
Da. Če so bile kakršne koli posebnosti pri otroku. Drugače se reče le, da je bilo vse v redu in se poslovimo.
Ne, razen če je kaj zelo pomembno. Sicer pa imamo tudi dnevnik, v katerega pišemo vzgo- jitelji in starši nujna obvestila. Ta zvezek vsak dan potuje domov z otrokom.
3 Ja, pomembna obvestila. Drugače pa ne, če ni nič posebnega.
Seveda. Vsakodnevno. Vsakemu staršu pose- bej, kako je bilo, oz. kar starše zanima.
4
Če ni nikakršnih posebnosti, si rečemo le na- svidenje. V nasprotnem komunikacija poteka sproti.
Ja, vendar preko zvezka » journal de classe«.
V ta zvezek pišejo tako starši kot vzgojitelji sporočila, ki so pomembna za naslednji dan.
V Kurikulumu za vrtce (1999) je zapisano, da je sodelovanje med starši in vzgojiteljico po- memben vidik kakovosti predšolske vzgoje, saj prav to sodelovanje veliko prispeva k ustrez- nemu dopolnjevanju družinske in institucionalne vzgoje. Poleg tega pa imajo starši pravico do sprotne izmenjave informacij o otroku, se lahko tudi ob prihodu v vrtec v dopoldanskem ali popoldanskem času, se lahko krajši ali daljši čas zadržijo v igralnici in se vključujejo v različne dejavnosti v dogovoru z vzgojiteljem (prav tam). Starši so tako v slovenskem vrtcu kot v SHAPE-u deležni sprotnih informacij o otroku, najverjetneje je razlika samo v tem, kako po- membna informacija je za določeno vzgojiteljico in kako jo predstavi. V SHAPE-u je otrokov dnevnik (»journal de class«) dodatna komunikacija med vzgojiteljico in starši. Preko njega vzgojiteljica sporoči staršem pomembne datume in vsa pomembna obvestila, tako da če ne vidi starša, starši dobijo sporočilo. V slovenskih vrtcih pa tak način informiranja poteka prek ogla- snih desk.
(1) (2)
SLIKA 2: Otrokov dnevnik »Mon journal de classe de maternell« v belgijskem vrtcu v SHAPE-u (1) in oglasna deska v slovenskem vrtcu (2).
9.2. Intima v toaletnih prostorih
Drugo vprašanje sem zastavila v povezavi s toaletnimi prostori v vrtcu. Kako poteka uporaba, kako je zagotovljena intimnost in koliko so otroci samostojni.
TABELA 5: Delitev sanitarij po spolu.
Oseba: SLOVENSKI VRTEC BELGIJSKI VRTEC-SHAPE
1 Ja, tako je. Ne, prav ločeno ni. Imamo kabine z straniščno
školjko in pisoarje.
2 Ne. Imamo skupne toalete. Ne, ni ločeno.
3 Imamo za oba spola en prostor. Ne, ni ločeno.
4 Ne. Toaletni prostori v vrtcu so za oba spola. Ne, ni ločeno.
V tabeli 5 je razvidno, da je zagotovljeno načelo spoštovanja zasebnosti in intimnosti, ki otroku omogoča, da ne kaže tistih delov svojega telesa, ki jih ne želi kazati (Kurikulum, 1999). Intimni prostor v toaletnih prostorih je zagotovljen v obeh vrtcih, v slovenskih vrtcih je tudi predpisano, da morajo biti v toaletnih prostorih stranišče kabine (Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca, 2013, 7. člen). Tako v slovenskem vrtcu kot v SHAPE-u imajo ponekod sanitarije prostorsko ločene po spolu, pone- kod pa ne.
TABELA 6: Uporaba sanitarij.
Oseba: SLOVENSKI VRTEC BELGIJSKI VRTEC-SHAPE
1 Pri nas 2, drugače v drugih delih vrtca pa tudi do 3.
Več skupin, ampak se stranišča čistijo večkrat na dan.
2 Ena skupina. Odvisno koliko otrok je v skupini.
3 4 skupine imajo na razpolago 1 pisoar in 3 straniščne školjke ter 2 umivalnika.
4 skupine. Vendar se stranišča čisti večkrat dnevno.
4 Ena skupina uporablja en toaletni prostor. 3 skupine, včasih tudi 4 skupine. Vendar so čista skozi cel dan.
Pri vprašanju »Kako skupina uporablja toaletne prostore« so si odgovori vzgojiteljic dokaj podobni. V večini se toaletni prostori delijo na 3 do 4 oddelke.
Kot je zapisano v 22. členu Pravilnika o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca (2000) morajo biti sanitarije za otroke prvega in drugega starostnega obdobja urejene v prostoru, ki je razdeljen na dva sklopa: prostor z umivalniki in prostor s straniščnimi kabinami. Če je za otroke prvega starostnega obdobja prostor za nego del sanitarij, so razdeljene v tri sklope, od katerih predstavlja tretji sklop prostor za nego. Prostor za nego naj bo urejen čim bližje vhodu v sanitarije, v neposredni bližini je umivalnica z vgrajenimi umivalniki, naj- bolj odmaknjene od vhoda v sanitarije pa so straniščne kabine z vrati, ki se odpirajo navzven in so brez mehanizmov za zaklepanje ali samo zapiranje in pisoar s pregrado. Sanitarije za otroke prvega starostnega obdobja in otroke razvojnega oddelka morajo biti dostopne iz igralnice. Če so sanitarije skupne za dva oddelka, se zagotovi 18 m² oziroma 20 m² površine za razvojni oddelek in oddelek otrok prvega starostnega obdobja, če je v sanitarijah urejen tudi prostor za nego.
Zanimivo je, da so vzgojiteljice v SHAPE-u poudarile, da toalete čistijo večkrat na dan, medtem ko v slovenskem vrtcu čiščenje potek v času počitka in ob koncu dneva.
SLIKA 3: Umivalnica, toaleta in previjalnica v slovenskem vrtcu.
SLIKA 4: Umivalnica, toaleta, toaletne kabine in pisoarji v belgijskem vrtcu v SHAPE-u.
