SPODBUJANJE USTVARJALNOSTI 5-6 LET STARIH OTROK S POMOČJO IGRALNEGA

(1)

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

ANA ZAJEC

SPODBUJANJE USTVARJALNOSTI 5-6 LET STARIH OTROK S POMOČJO IGRALNEGA

MATERIALA

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2020

(2)

(3)

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

PREDŠOLSKA VZGOJA

ANA ZAJEC

Mentor: doc. dr. STANISLAV AVSEC Somentorica: asist. VERONIKA ŠULIGOJ

SPODBUJANJE USTVARJALNOSTI 5-6 LET STARIH OTROK S POMOČJO IGRALNEGA

MATERIALA

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2020

(4)

(5)

I

POVZETEK

Spodbujanje ustvarjalnosti predšolskih otrok, starih 5 in 6 let, s pomočjo igralnih materialov predstavlja velik izziv za vzgojitelje, ki s pomočjo vsakodnevnega načrtovanja igralnih dejavnosti spodbujajo igro za razvoj ustvarjalnosti. Razvoj ustvarjalnosti je ravno v tem predšolskem obdobju pomemben, saj bodo otroci v vrtcu pridobljeno ustvarjalnost potrebovali v šoli za napredovanje, pogajanje, kakovostnejše odnose in bogatejše življenje. Za doseganje uspešnosti razvoja ustvarjalnosti je pri vzgojitelju potrebno dobro prepoznavanje in spremljanje otrokovega znanja, sposobnosti, osebnih lastnosti in igralnih materialov. Le tako lahko vzgojitelj načrtuje izvajanje dejavnosti, ki največ prispevajo k otroškemu pridobivanju novih znanj in ustvarjalnosti. Teoretična izhodišča diplomskega dela predstavljajo glavne zakonitosti razvoja predšolskega otroka, simbolne igre in igralnih materialov. V celoti potrjujejo, da je poznavanje otrokovega razvoja ključno za razvoj ustvarjalne predšolske vzgoje v vrtcu, ki otroku omogoča pridobitev potrebnih spretnosti. Za otroke v starostni skupini 5 in 6 let je značilno, da dosegajo najvišjo raven razvoja simbolne igre ne glede na vrsto igralnega materiala. Otroci so zelo fleksibilni pri pretvarjanju igralnih materialov. Z uporabo strukturiranih igralnih materialov ustvarjajo nove ideje, kar izboljšuje njihove učne in razvojne sposobnosti. Uporaba nestrukturiranih materialov pa omogoča otrokom učenje sodelovanja, prilagajanja, raziskovanja ter krepitev spretnosti razmišljanja in koncentracije. Z nizko strukturiranimi materiali lahko otrok doseže največjo stopnjo ustvarjalnosti. V diplomskem delu z metodo anketiranja raziskujemo, katere igralne materiale vzgojitelji Vrtca Litija najpogosteje uporabljajo za doseganje ustvarjalnosti otrok, starih 5 in 6 let. Pri tem nas zanima, ali prihaja do razlik pri rokovanju otrok z nizko in visoko strukturiranim igralnim materialom, prav tako bi radi ugotovili, katere vrste igralnih materialov vzgojitelji najpogosteje uporabljajo za doseganje ustvarjalnosti in s katerimi lahko najbolj spodbudijo ustvarjalnosti pri otrocih v tej starostni kategoriji. V analizi rezultatov ugotovimo, da se spreminja čas uporabe igralnega materiala in zanimanja otrok za rokovanje z visoko in nizko strukturiranim materialom. Čas uporabe in zanimanje je daljše pri nizko strukturiranem igralnem materialu. Vzgojitelji najpogosteje uporabljajo nizko strukturiran material za doseganje ustvarjalnosti otrok v tej starosti, pri čemer se kot igralni material najpogosteje uporabljajo listje, kocke in blago.

Ustvarjalnost otrok je mogoče najbolj spodbujati z nestrukturiranimi igralnimi materiali. To so predvsem naravni materiali, med njimi pesek, glina in plastelin. Z metodo kvalitativnega raziskovalnega pristopa kritično analiziramo in ovrednotimo spoznanja glede uporabe igralnih

(6)

II

materialov z vidika spodbujanja ustvarjalnosti. Predstavljeni rezultati vrednotenja so pokazali, da so otroci najbolj vztrajni pri uporabi nestrukturiranega materiala, pri katerem so pridobili tudi največ asociacij, bili najbolj samostojni in vztrajali najdaljši čas od ideje do končnega izdelka. V analizi rezultatov vzajemno z rezultati anketiranja še ugotovimo, da otroci z uporabo nestrukturiranih in odpadnih materialov najbolj razvijajo ustvarjalnost.

KLJUČNE BESEDE:

predšolsko obdobje, tehnična vzgoja, nizko strukturiran material, visoko strukturiran material, odpadni material, ustvarjalnost, igra.

(7)

III

Promotion of Creativity of 5-6 old Children with Play Material

SUMMARY

Encouraging creativity of preschool children aged 5 to 6 through play materials is a great challenge for teachers who by daily planning of play activities encourage playing in order to develop creativity. Developing creativity in early childhood education is essential, since the children will need their creative skills later in school to prepare them for a successful future, for example to learn appropriate negotiation skills, to foster relationships and enrich their lives. In order to succeed in developing the creative abilities of children, the teacher needs to be able to recognise and monitor the child's knowledge, abilities, personality traits and play materials.

Only thus, the teacher can plan the implementation of activities that contribute most to children's acquisition of new knowledge and creativity. The main principles of preschool child development, symbolic play and play materials, represent the theoretical frame of this thesis, confirming that the knowledge of the child's development is of key importance to fully develop creativity in early childhood education in order to obtain the necessary skills. Children in the age group of 5 to 6 years are characterised by the achievement of the highest level of development of symbolic play regardless of the type of play material. Children are very flexible in shaping play materials. By using structured play materials children create new ideas, which contributes to their learning and development abilities. The use of unstructured materials allows children to be cooperative, adaptable, exploring, and at the same time it stimulates their way of thinking and concentration.

With low-structured materials, it is possible for a child to achieve the highest level of creativity.

Therefore, a survey was conducted to find out what kind of play material is used by the teachers of the Litija Kindergarten to develop creativity among children aged 5 to 6 years.

Furthermore, the goal was to find out whether there are differences in children handling either low or highly structured play material as well as what kind of play materials teachers use most often in order to encourage and foster creativity in children at this age.

(8)

IV

The analysis of the obtained results proved that the time children spend on using play material and their interest in using low or highly structured play material varies, which means more time and interest is spent on low-structured play material. As a result, teachers most often use low- structured play material to develop a child's creativity at this age, including leaves, blocks and fabric. Unstructured play material offers a lot of potential for creativity, especially when natural materials are used, such as sand, clay and dough. By using the method of qualitative research, it is possible to critically analyse and evaluate the findings concerning the use of play materials from the aspect of stimulating children's creativity. According to the evaluation results, children were most persistent in using unstructured play material, whereby they also had most associations, were most independent and persisted the longest time when creating something from scratch. The obtained results of the analysis as well as of the survey show that the use of unstructured and waste materials enables children to develop their creative mind best.

Keywords: preschool years, technical education, low-structured play material, highly structured play material, waste materials, creativity, play.

(9)

V

KAZALO

1 UVOD ... 1

1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA ... 1

1.2 NAMEN, CILJI IN RAZISKOVALNA VPRAŠANJA DIPLOMSKEGA DELA .... 4

1.3 METODOLOGIJA DELA ... 5

1.4 PREGLED VSEBINE OSTALIH POGLAVIJ ... 7

2 USTVARJALNOST PREDŠOLSKIH OTROK ... 9

2.1 RAZVOJ PREDŠOLSKEGA OTROKA ... 9

2.2 POJEM IN NAČINI RAZVOJA OTROKOVE USTVARJALNOSTI ... 11

2.2.1 Simbolna (domišljijska) igra ... 13

2.2.2 Funkcijska igra ... 14

2.2.3 Konstrukcijska igra ... 14

2.2.4 Igra s pravili ... 15

2.2.5 Vodene (usmerjene) dejavnosti za spodbujanje ustvarjalnosti... 15

2.3 POMEN SPODBUJANJA OTROKA K USTVARJALNOSTI ... 17

2.4 VLOGA VZGOJITELJA PRI RAZVOJU USTVARJALNOSTI OTROKA ... 18

3 IGRALNI MATERIALI ... 20

3.1 VRSTE IGRALNIH MATERIALOV ... 20

3.1.1 Strukturirani igralni materiali ... 21

3.1.2 Nestrukturirani igralni materiali ... 22

3.1.3 Odpadni igralni materiali ... 23

3.2 ROKOVANJE OTROKA Z IGRALNIMI MATERIALI ... 23

4 ODNOS MED USTVARJALNOSTJO IN IGRALNIM MATERIALOM ... 26

4.1 VZGOJITELJEVA UPORABA IGRALNIH MATERIALOV ZA SPODBUJANJE USTVARJALNOSTI OTROKA ... 27

4.2 DOBRA PRAKSA UPORABE IGRALNIH MATERIALOV ZA SPODBUJANJE USTVARJALNOSTI PREDŠOLSKEGA OTROKA ... 29

5 MNENJA STROKOVNIH DELAVCEV VRTCA LITIJA O IGRALNIH MATERIALIH IN USTVARJALNOSTI – ANALIZA VPRAŠALNIKA ... 32

5.1 ANALIZA STANJA O UPORABI IGRALNIH MATERIALOV ... 33

(10)

VI

6 VREDNOTENJE IN ANALIZA UPORABE IGRALNIH MATERIALOV V VRTCU –

EMPIRIČNO PEDAGOŠKO RAZISKOVANJE ... 44

6.1 NAČRTOVANJE IN IZVEDBA DEJAVNOSTI 5- IN 6-LETNIH OTROK ... 44

6.1.1 Izvedba dejavnosti: 1. dan, petek 23. 10. 2015 ... 45

6.1.6 Izvedba dejavnosti: 6. dan, sreda 25. 11. 2015 ... 71

6.2 IZVEDBA EVALVACIJE DEJAVNOSTI GLEDE NA KRITERIJE: VISOKO STRUKTURIRAN MATERIAL, NIZKO STRUKTURIRAN MATERIAL, ODPADNI MATERIAL ... 73

7 DISKUSIJA – KRITIČNA ANALIZA IN VREDNOTENJE SPOZNANJ Z VIDIKA SPODBUJANJA USTVARJALNOSTI 5- IN 6-LETNIH OTROK ... 76

8 ZAKLJUČEK ... 82

9 VIRI IN LITERATURA ... 84 10 PRILOGI ... I 10.1 Anketni vprašalnik ... I 10.2 Opazovalni list ... V

(11)

VII KAZALO SLIK

Slika 1: Najpogosteje uporabljeni materiali za doseganje ustvarjalnosti ... 33

Slika 2: Najpogosteje uporabljeni specifični materiali ali izdelki za doseganje ustvarjalnosti 34 Slika 3: Vztrajnost otrok v dejavnosti ... 36

Slika 4: Oblika dela za omogočanje največje ustvarjalnosti ... 37

Slika 5: Spreminjanje rokovanja otrok z visoko in nizko strukturiranim materialom skozi njihove dejavnosti ... 38

Slika 6: Materiali, s katerimi je mogoče spodbujati ustvarjalnost otrok ... 39

Slika 7: Pogovor o letnem času, ki prihaja ... 45

Slika 8: Urejanje črk v smiselno besedo ... 47

Slika 9: Iskanje besede bazar v SSKJ ... 48

Slika 10: Posnemanje črk s telesi ... 49

Slika 12: Tipanje in prepoznavanje vsebine mošnjička ... 52

Slika 11: Mošnjički v zaboju ... 52

Slika 13: Razvrščanje nizko strukturiranega materiala po kriterijih ... 53

Slika 14: Podajanje asociacij na slike z računalnika ... 54

Slika 15: Igra z nizko strukturiranim materialom ... 55

Slika 16: Igranje jezikovne igre ... 59

Slika 17: Barvne domine ... 60

Slika 18: Okraski smrečice iz kartona in vejic trte ... 60

Slika 19: Okraski storži ... 61

Slika 20: Posvetovanje o uporabi materiala ... 63

Slika 21: Povijanje kartona z žakljevino ... 65

Slika 22: Škatla z odpadnim materialom ... 67

Slika 23: Izdelovanje igre spomin iz odpadnega materiala ... 69

Slika 24: Stojnica na prazničnem bazarju ... 72

(12)

VIII KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Strukturiranost materialov (Marjanovič Umek in Zupančič, 2004) ... 20

Preglednica 2: Rezultati razvrščanja ocen (od 1 do 3) po pomembnosti za kategorije uporabljenih materialov ... 35

Preglednica 3: Razvijanje otrokovih sposobnosti ... 40

Preglednica 4: Evalvacija uporabe igralnega materiala dne 23. 10. 2015 ... 50

(13)

1

1 UVOD

Pojem ustvarjalnost najpogosteje povezujemo z besedama veščina oziroma spretnost, ki jo lahko otroci razvijajo s pomočjo staršev, vzgojiteljev in drugih sovrstnikov. Ustvarjalnost je ključ do uspeha, zato je njeno razvijanje pomembno za celovit razvoj otroka. Otroci jo lahko razvijajo tudi samostojno, skozi igro, ki jih spodbuja k iskanju rešitev. Odrasli in vzgojitelji nemalokrat opazimo, da se otroci pričnejo pri uporabi visoko strukturiranih igrač dokaj hitro dolgočasiti. Vzrok za to težavo najdemo največkrat v igrači, ki ima praviloma predpisano navodilo za uporabo. To zavira otrokovo ustvarjalnost in domišljijo. Da bo lahko otrok v igri raziskoval, dosegal nova obzorja in brezmejen način uporabe, mu moramo ponuditi igralni material, za katerega ni predpisanih navodil za uporabo. Večino materialov, ki jih najdemo v naravi, lahko prinesemo v igralnico oziroma dom. Igra se lahko nadaljuje in odvija v različne smeri, kar krepi otrokovo ustvarjalnost.

1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA

Ustvarjalnost predstavlja temeljni pogoj za napredek posameznika, tudi otrok, zato je pomembno razvijati njihovo ustvarjalnost in ustvarjalno mišljenje (Pečjak, 2006 v Štemberger, 2013). Ustvarjalna domišljija doseže višek pri otrocih v predšolskem obdobju in upade z vstopom otroka v šolo, zato je pomembno, da vzgojitelji zagotovijo otrokom čim več spretnosti, da bodo lahko uspešno premagovali in se prilagajali hitrim spremembam okolja (Štemberger, 2013).

V dobi odraščanja otrok kar nekaj časa preživi v vrtcu, zato slednji poleg družine vpliva na razvoj otrokove ustvarjalnosti (Štemberger, 2013). Pri tem ima pomembno vlogo vzgojiteljevo razumevanje pomena ustvarjalnosti za razvoj otroka ter njegova pripravljenost za spodbujanje ustvarjalnega okolja za otroke (Štemberger, 2014). V raziskavi, ki sta jo Štemberger in Cencič (2016) izvedla med 366 vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev, je bilo ugotovljeno, da imajo najpomembnejšo vlogo pri razvoju ustvarjalnosti otrok prav vzgojitelji v vrtcu, sledita visokošolsko izobraževanje in osnovna šola. Najmanjši pomen pri razvoju ustvarjalnosti pa pripisujejo srednješolskemu izobraževanju.

(14)

2

Igralni materiali spodbujajo telesni in kognitivni razvoj, kar se odraža v otrokovi ustvarjalnosti.

Naloga odraslih, vzgojiteljev in staršev, torej je, da omogočijo otroku uporabo ustreznih materialov in spodbudijo njegovo ustvarjalnost (Kranjski vrtci, 2018). V slovenskih vrtcih se uporabljajo gnetljivi igralni materiali, kot so plastelin, slano testo, glina in razne umetne snovi (npr. Play-doh) (Zupančič, 2014).

Otroci z neposrednim stikom z različnimi igralnimi materiali najbolje razvijajo taktilne občutke. Gnetljivi ter mehki materiali in igranje otrok imajo v predšolskem obdobju najpomembnejšo vlogo za razvoj otrokovih občutkov, čutil in ustvarjalnosti, zato je treba te nestrukturirane (nizko strukturirane) materiale dnevno vključevati v dejavnosti vrtca. Z vzgojno-izobraževalnega vidika omenjene materiale priporoča stroka, hkrati so neškodljivi zdravju in poceni dostopni (Zupančič, 2014). Manj kot je igrača strukturirana (strukturiranost igralnega materiala pomeni stopnjo izdelanosti igrače), več možnosti ima otrok za razvoj taktilnih občutkov in ustvarjalnosti (Marjanovič Umek in Lešnik Musek, 1998). Z nizko strukturiranim igralnim materialom lahko otroci izvedejo več predmetnih zamenjav (več posnemanj) kot z visoko strukturiranim. Z njegovo uporabo pokažejo več ustvarjalnosti in z raznolikostjo igralnih tem spodbujajo ustvarjalnost otrok (Fric Jekovec in Bucik, 2015).

To temo smo izbrali, ker je ustvarjanje eno izmed glavnih področij dejavnosti v vrtcu poleg veččutnega učenja. Vse bolj se poudarja pomen vzgojiteljev za spodbujanje ustvarjalnosti otrok, še posebej v 5. in 6. letu starosti. LaFever (2004, v Štemberger in Cenčič, 2016) poudarja, da je kar 90 % otrok ustvarjalnih do petega leta ali do vstopa v šolo. Fric Jekovec in Bucik (2015) sta v raziskavi, ki je zajela 66 staršev otrok, starih 5 in 6 let, ugotovila, da igralni materiali pomembno prispevajo k razliki v meri ustvarjalnosti otrok. Prav tako sta ugotovila majhen porast ustvarjalnosti pri otrocih, ki so imeli na voljo nizko strukturiran igralni material (npr.

modelirno maso).

V diplomskem delu se bomo osredotočili predvsem na preučevanje odnosa med ustvarjalnostjo in igralnim materialom pri otrocih, starih 5 in 6 let. V tej starostni skupini je še posebej pomembno spodbujati ustvarjalnost, saj otrokova domišljija doseže višek ravno v zadnjem obdobju zgodnjega otroštva pred vstopom v šolo (Štemberger, 2013). Starejši otroci (stari od 3 do 6 let) v primerjavi z mlajšimi uporabljajo kompleksnejše oblike pretvarjanja igralnih materialov in dosegajo višjo stopnjo simbolne, tj. domišljijske igre (Marjanovič Umek in Lešnik Musek, 1998). Skozi igro otrok spodbuja ustvarjalnost in domišljijo. Zlasti igralni materiali pozitivno vplivajo, da se otrok z veseljem uči, raziskuje svet in bogati domišljijo (Celebi Oncu in Unsluer, 2010).

(15)

3

Za preučevanje tematike smo se odločili, ker tudi sama vsakodnevno izvajam dejavnosti v tej starostni skupini. Ustvarjalnost otrok želimo spodbuditi na podlagi izkušenj iz vseh 9 enot Vrtca Litija, vključenih v našo raziskavo. Opažamo, da je področje odnosa med ustvarjalnostjo in igralnimi materiali premalo raziskano za zagotavljanje učinkovitega pristopa k spodbujanju ustvarjalnosti otrok v vrtcu, še posebej 5- in 6-letnikov. Kasneje, ko otrok vstopi v šolo, veščine ustvarjalnosti, pridobljene v vrtcu, pomembno prispevajo k rezultatom testov matematičnih veščin in branja. Večina razlik v učnem uspehu izvira iz predšolskega obdobja oziroma z začetkov šolanja. Zatorej z izboljševanjem strukturiranega vzgojnega programa v predšolskem obdobju prispevamo k vzgoji in izobraževanju ter izboljševanju ustvarjalnosti otrok (Bregant, 2014). Tudi učitelj naj bi pouk oblikoval v smislu ustvarjalnosti. To zanj pomeni, da potrebuje dodaten čas in veliko energije. Samo tako so lahko odzivi učencev ustvarjalni. To pa za učitelja pomeni nagrado in spodbudo za nadaljnje ustvarjalno poučevanje (Horzelenberg, 2014).

Razvijanje ustvarjalnosti je kot splošni cilj navedeno v različnih predpisih, kot so Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanju (2011), Zakon o vrtcih (2010), Zakon o osnovni šoli (2010), prav tako pa tudi v strateških dokumentih, kamor uvrščamo Belo knjigo o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji 2011 (Hozjan, 2014). Vrtec lahko z odlično strukturiranim kurikulumom, prilagojenim otrokovemu razvoju, omogoča razvijanje ustvarjalnosti otrok vseh starostnih skupin (Bregant, 2014).

V diplomskem delu želimo prikazati, katere igralne materiale vzgojiteljice najpogosteje uporabljajo za doseganje ustvarjalnosti 5- in 6-letnikov, kar je tudi namen naše raziskave.

Zanima nas, s katerimi igralnimi materiali (nestrukturiranimi, strukturiranimi, odpadnimi) je mogoče najbolj spodbuditi ustvarjalnost otrok, starih 5 in 6 let. Ravno v tej starosti se pri otrocih spodbudi zaznavni in spoznavni čut za grupiranje predmetov, materialov po več kriterijih (Vrtec Konjice, 2016). Prav tako v tem obdobju otrokova simbolna igra poteka na višjem nivoju (Marjanovič Umek in Zupančič, 2004). (Uporaba plastelina v kuhinjskem kotičku mu simbolizira hrano, izdelana krogla iz plastelina žogo, s katero se lahko igra, iz črk, oblikovanih iz plastelina, lahko tvori zanj simbolične besede – npr. "zmaj leti".)

(16)

4

1.2 NAMEN, CILJI IN RAZISKOVALNA VPRAŠANJA DIPLOMSKEGA DELA

Namen diplomskega dela je raziskati, katere igralne materiale vzgojitelji najpogosteje uporabljajo za doseganje ustvarjalnosti otrok, starih 5 in 6 let.

Prav tako nameravamo ugotoviti, s katerimi igralnimi materiali je mogoče najbolj spodbuditi ustvarjalnost otrok v tej starostni kategoriji.

Cilji (C):

C1: Predstaviti razvoj otroka, še posebej v starostni skupini 5- in 6-letnikov.

C2: Predstaviti otrokovo simbolno igro v različnih starostnih obdobjih, še posebej v starosti 5 in 6 let.

C3: Predstaviti pojem ustvarjalnosti in pomen spodbujanja otrok k ustvarjalnosti v različnih starostnih skupinah, še posebej v starosti 5 in 6 let.

C4: Predstaviti visoko in nizko strukturirane igralne materiale.

Z anketiranjem vzgojiteljev/-ic in pomočnikov/-c vzgojiteljev/-ic v skupini otrok, starih 5 in 6 let:

C5: Ugotoviti, ali se rokovanje otrok z visoko in nizko strukturiranimi igralnimi materiali v Vrtcu Litija spreminja skozi njihove dejavnosti (čas otrokove uporabe materiala, zanimanje otroka za posamezni material, vrsta uporabe materiala).

C6: Ugotoviti, katere vrste igralnih materialov vzgojitelji v Vrtcu Litija najpogosteje uporabljajo za doseganje ustvarjalnosti otrok v starosti 5 in 6 let.

C7: Ugotoviti, s katerimi igralnimi materiali lahko vzgojitelji v Vrtcu Litija najbolj spodbudijo ustvarjalnost otrok, starih 5 in 6 let.

(17)

5 Z metodo kvalitativnega raziskovalnega pristopa:

C8: Načrtovati postopek izvedbe dejavnosti otrok, predstaviti izvedbo dejavnosti z uporabo igralnega materiala in z metodo igre opazovati ustvarjalnost otrok v starosti 5 in 6 let glede na vrsto uporabljenega igralnega materiala.

C9: Izvesti evalvacijo dejavnosti glede na kriterije: visoko strukturiran, nizko strukturiran in odpadni material.

C10: Kritično analizirati in ovrednotiti spoznanja glede uporabe igralnih materialov z vidika spodbujanja ustvarjalnosti pri otrocih, starih 5 in 6 let.

Raziskovalna vprašanja (RV):

R1: Katere igralne materiale vzgojitelji v Vrtcu Litija najpogosteje uporabljajo za doseganje ustvarjalnosti otrok, starih 5 in 6 let?

R2: S katerimi igralnimi materiali je mogoče v Vrtcu Litija najbolj spodbuditi ustvarjalnost otrok v starosti 5 in 6 let?

R3: Pri uporabi katerega igralnega materiala so otroci najbolj vztrajni v dejavnosti?

R4: Ali se otroci v večini lotijo uporabe igralnih materialov?

1.3

METODOLOGIJA DELA

V diplomskem delu smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop:

- zbiranje in študij ustreznih virov in literature;

- opisna metoda teoretičnih prispevkov;

- načrtovanje, zbiranje materiala in priprava dejavnosti;

- fotografiranje, dokumentiranje;

- vrednotenje na podlagi določenih kriterijev;

- analiza podatkov na podlagi določenih kriterijev (spremenljivk).

(18)

6

Empirično pedagoško raziskovanje bo vključevalo:

- metodo anketnega vprašalnika za vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev Vrtca Litija, - statistično obdelavo zbranih podatkov in evalvacijo.

Vzorec v dejavnostih: 24 otrok, starih 5 in 6 let.

Opazovanje posamezne skupine otrok s pomočjo vrednotenja, pri katerem bomo spremljali uporabo igralnih materialov s pomočjo naslednjih kriterijev (spremenljivk):

- pristop skupine otrok k materialu: da, ne;

- opazovanje materiala s strani skupine otrok (otip, vonj);

- čas vztrajanja skupine otrok v dejavnosti;

- asociacija igralnega materiala za skupino otrok;

- uporaba določenega igralnega materiala (za sestavo, oblikovanje, preoblikovanje, dodajanje drugih materialov posameznemu igralnemu materialu) v skupini otrok;

- samostojnost skupine otrok pri uporabi igralnega materiala (sami, potrebujejo pomoč vzgojitelja);

- potreben čas od ideje do končnega izdelka;

- zanimanje skupine otrok za posamezno vrsto igralnega materiala (so zaključili dejavnost, niso zaključili dejavnosti s posamezno vrsto igralnega materiala);

- vrsta težav skupine otrok pri uporabi posameznega igralnega materiala.

Opazovanje je potekalo 6 tednov, po en dan v tednu. Otrokom smo pripravili 6 vrst igralnih materialov, vsak teden drug igralni material za dejavnosti. To so bili nestrukturirani materiali:

savski okrogli kamni za izdelavo barvnih domin, karton in vejice trte za izdelavo smrečic, storži, barva in bleščice za izdelavo okraskov za novoletno jelko, karton in lubje, orehove lupine, lešniki za izdelavo venčkov, pokrovčki plastenk in material za izdelavo igre spomin.

Prav tako je bila otrokom na voljo jezikovna igra z navodili (strukturiran material).

Med dejavnostjo smo opazovali posamezno skupino otrok in si zapisovali njihove odzive ter vrednotili vsako skupino na podlagi zgoraj navedenih kriterijev.

V anketo smo vključili 36 vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev iz devetih enot Vrtca Litija.

Anketni vprašalnik smo poslali vzgojiteljem in njihovim pomočnikom, ki imajo v svojih skupinah vključene otroke, stare 5 in 6 let. Anketni vprašalnik je bil posredovan v spletni obliki.

(19)

7

1.4 PREGLED VSEBINE OSTALIH POGLAVIJ

Drugo poglavje bomo namenili predstavitvi ustvarjalnosti predšolskih otrok, poseben poudarek bomo dali 5- in 6-letnikom. Predstavili bomo razvoj predšolskega otroka, pojem in načine razvoja otrokove ustvarjalnosti. Opisali bomo posamezne igre, vodene dejavnosti za spodbujanje ustvarjalnosti, pomen spodbujanja otroka k ustvarjalnosti ter vlogo vzgojitelja pri razvoju otrokove ustvarjalnosti.

V tretjem poglavju bomo predstavili igralni material. Opredelili bomo posamezne lastnosti strukturiranega, nestrukturiranega in odpadnega materiala z vidika ustvarjalnosti otrok ter pomen otrokovega rokovanja s temi materiali.

Četrto poglavje bo orisalo odnos med ustvarjalnostjo in igralnim materialom. Predstavili bomo uporabo igralnih materialov, ki jih uvajajo vzgojitelji za doseganje otroške ustvarjalnosti.

Opisali bomo še nekaj primerov dobre prakse uporabe igralnih materialov za spodbujanje razvoja predšolskega otroka.

V petem poglavju sledi empirično pedagoško raziskovanje – analiza stanja o uporabi igralnih materialov in ustvarjalnosti med vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev v Vrtcu Litija.

V šestem poglavju bomo ovrednotili in analizirali uporabo igralnih materialov v vrtcu.

Predstavili bomo tudi načrtovanje in izvedbo dejavnosti, ki so potekale 6 tednov, po en dan v tednu. Vsaka izvedba evalvacije bo podana v samostojni tabeli. Prav tako se bomo posvetili interpretaciji rezultatov.

Sedmo poglavje bo namenjeno diskusiji glede doseganja ciljev in odgovorom na raziskovalna vprašanja.

V zadnjem, osmem poglavju bomo zapisali zaključne misli.

(20)

8

(21)

9

2 USTVARJALNOST PREDŠOLSKIH OTROK

Pečjak (2013) opredeljuje ustvarjalnost kot sposobnost reševanja problemov na nov način.

Ustvarjalnost povezuje tudi z oblikovanjem nečesa novega, kar lahko povežemo tudi z inovativnostjo oziroma iznajditeljstvom. Iz tega pa izhaja praktična ustvarjalnost, ker se največkrat opredeli kot ustvarjalnost v tehniki, ki se kaže v izvedbi izdelkov ali predmetov z novimi funkcijami.

Trstenjak (1981) povzema mnenja tujih avtorjev in navaja, da je pri ustvarjalnosti kljub različnim opredelitvam vendarle na prvem mestu poudarek na »novosti«. Natančne opredelitve pojma ustvarjalnosti ni moč zaslediti. Opisana pa je razlika med produktivnostjo, ki pomeni pridelovanje nečesa »novega«, ter ustvarjalnostjo, ki pomeni izražanje »novosti« proizvodov na nov, korenitejši način. Produktivnost je torej preoblikovanje že obstoječega predmeta v

»nove oblike«; tako pridemo tudi do »novih« proizvodov. Ustvarjanje pa je preoblikovanje že obstoječega predmeta v drugačno, »novo« obliko, s čimer pridemo do »novih stvari«.

Ustvarjalnost je temeljnega pomena za napredek posameznika in družbe kot celote (Štemberger in Cenčič, 2016). Za razvoj ustvarjalnosti je treba otrokom dopustiti izražanje individualnih idej, potreb, čustev, želja tako v domačem, družinskem okolju, še posebej pa v vrtcu, kjer otroci preživijo večino časa delovnih dni (Koren in Malus, 2014).

Ustvarjalnost predšolskih otrok temelji na temeljnih vrednotah, kot so radovednost, izvirnost, domišljija in refleksija, ki predstavljajo odlično sredstvo za razvijanje miselnih navad. S pomočjo teh lahko predšolski otroci povezujejo pretekle izkušnje in oblikujejo nova spoznanja, kar jim omogoča ustvarjano delo (Petek, 2012).

2.1 RAZVOJ PREDŠOLSKEGA OTROKA

Poznavanje otrokovega razvoja je ključen dejavnik za oblikovanje koncepta predšolske vzgoje v vrtcu. Pri poznavanju otrokovega razvoja si lahko pomagamo z različnimi teoretskimi okvirji, v katerih so zapisane nekatere zakonitosti stopenj njegovega razvoja. Prva zakonitost se navezuje na določeno zaporedje sprememb v razvoju. To so spremembe v intuitivni stopnji

(22)

10

mišljenja, sledi ji zaznavno-gibalna stopnja, zatem pride na vrsto sprememba v razumevanju medosebnih odnosov, na koncu še stopnja sprememb v razumevanju samega sebe. V vseh razvojnih obdobjih se razvijajo vsi psihični procesi, povezani s čustvi, govorom, mišljenjem, socialno kognicijo. Področja razvoja se med seboj prepletajo, saj se vzporedno in povezano odvijajo različne psihične funkcije, saj otrok na primer spoznava sebe, zaznava in doživlja svet okoli sebe, raziskuje različne odnose s čustvenega, socialnega in spoznavnega vidika. T. i.

kritično obdobje v otrokovem razvoju (tj. predšolsko obdobje) je tisto, ki je najbolj primerno, da se otrok nekaj nauči in na najbolj učinkovit način pridobi določeno spretnost (Kurikulum za vrtce, 2011; Bajt, 2012).

V predšolskem razvojnem obdobju so med otroki velike individualne razlike, zlasti v prvih letih življenja, kljub temu pa ta različnost ostaja znotraj razvojnih norm. Med otrokovim razvojem in učenjem je stalna povezava, ki se kaže v razmerju med otrokovim aktualnim in potencialnim razvojem (Kurikulum za vrtce, 2011).

Igra ima z razvojnega vidika zelo pomembno mesto v kurikulumu za predšolske otroke.

Dejavnost otroške igre se izvaja zaradi nje same. Igra je notranje motivirana, svobodna in za otroka prijetna. Vsaka vrsta otroške igre (funkcijska, simbolna (domišljijska), sociodomišljijska, družabna) oblikuje prostor, ki je določen z razmerjem med otrokovim aktualnim in potencialnim razvojem. Vsebina in način igre pa omogočata prostor, v katerem so prepoznavna različna področja razvoja otroka, kot so: spoznavanje samega sebe, razvoj in učenje jezika ob pretvarjanju v simbolni igri. V posnemalnih igrah in ustvarjanju se odvija ustvarjalna prezentacija, kjer otroci pridobivajo izkušnje, npr. pri igri z vodo, mivko, peskom, ustvarjanju na igrišču v peskovniku, ki od otrok zahteva še transformacijo igralnega materiala v predmete oziroma pripomočke, ki jih potrebujejo pri igri. Soigralci med seboj snujejo dogovore in tako se oblikuje domišljijska igra (Kurikulum za vrtce, 2011).

Vzporedno se v igri povezujejo in prepletajo različne dejavnosti, povezane s cilji predšolske vzgoje razvoja otroka, ki so za posamezno starostno obdobje predpisane v kurikulumu (Kurikulum za vrtce, 2011). Otroci v starostnem obdobju od 3 do 6 let so na predoperativni stopnji mišljenja. Po Piagetovi teoriji je spoznavna teorija druga razvojna stopnja, za katero je značilno simbolno mišljenje. Ta se kaže predvsem v posnemanju v simbolni igri, ki je pogostejša in poteka na višjih razvojnih stopnjah (otrok lahko npr. uporabi metlo, ki mu simbolizira konja, lahko kopa dojenčka v banjici, kjer sploh ni vode). Za rabo teh simbolov otrok potrebuje sposobnosti, ki mu omogočajo fleksibilno razmišljanje, kar pomeni, da istočasno razmišlja o preteklih in prihodnjih dogodkih (Marjanovič Umek in Zupančič, 2004).

(23)

11

Od otrokove sposobnosti je odvisna kakovost odkrivanja pojmov oziroma značilnosti predmetov, ki se pri otroku spreminja skozi razvoj. Ko otrok oblikuje posamezni pojem, ga poveže v spoznavno strukturo oziroma predstavo o predmetih. Struktura pojma pa je odvisna od razvoja govornih sposobnosti, miselnih struktur in ključnega načina otrokove reprezentacije posameznega pojma. Če torej otroci upoštevajo ključne značilnosti, ki sestavljajo pojem oziroma značilnosti predmeta, potem živali, pohištvo in vozila urejajo v skupine. Predšolski otroci, ki praviloma še nimajo razvite sposobnosti za oblikovanje posameznih pojmov, odnosov med njimi ter značilnosti posameznih predmetov, pa na primer v isto skupino uvrstijo mačko in stol, ker mačka rada sedi na stolu. Predšolski otroci tako predmete najprej povezujejo med seboj glede na dejavnost, medtem ko v kasnejšem obdobju srednjega otroštva oblikujejo taksonomske pojme oziroma razvrščajo predmete po poimenovanju (Marjanovič Umek in Zupančič, 2004).

Rezultati raziskav (Mandler idr., 1987) z vidika razvoja otroka kažejo, da otroci v zgodnjem otroštvu predmete ne urejajo zgolj po tematiki, temveč tudi po taksonomiji oziroma jih urejajo v skupine. Tako bo 2-letnik uredil predmete glede na tematske kriterije (skupaj dajo stekleničko in dojenčka), pojavlja se tudi možnost, da jih uredi glede na skupino (panter in hišna muca dobita oznako "muca"). Na vse te odločitve vplivajo tudi čustva in motivacija, saj je npr. bolj zanimivo povezati igrači psa in obroča kot igrači psa in medveda. Če povzamemo, lahko rečemo, da teorije verjetnosti govorijo o tem, da otroci oblikujejo pojme glede na značilnosti, ki jih najpogosteje zaznavajo skupaj z določenimi predmeti, vendar to ni pravilo (Marjanovič Umek in Zupančič, 2004).

Dejstvo je, da razvoj otroka poteka tako, da otroci najprej oblikujejo splošne povezave med skupinami, npr. pes in ptica lahko pijeta vodo iz skodelice. Iz te nižje razvojne stopnje prehajajo na višjo raven oblikovanja pojmov, vendar to ni pogojeno z otrokovo starostjo. Šele ko otroci razumejo povezavo med predmetom in funkcijo, se lahko zgodi prehod na naslednjo stopnjo (Marjanovič Umek in Zupančič, 2004).

2.2 POJEM IN NAČINI RAZVOJA OTROKOVE USTVARJALNOSTI

"Etimološko beseda kreativnost (ustvarjalnost) izvira iz latinskega glagola "creare", ki pomeni narediti, ustvariti, proizvesti v fizičnem smislu" (Goetz 1981, str. 297), "in grške besede

"krenein", ki pomeni izpolniti, dovršiti" (Pompe 2011, str. 22, v Oven, 2016).

(24)

12

Z raziskovanjem in spoznavanjem sveta, ki je zanj neizčrpen vir inspiracije, lahko otrok razvija pojem umetnosti, ki mu omogoča udejanjanje ustvarjalnih potencialov. Vsa področja dejavnosti omogočajo otrokom ustvarjalnost in izumiteljstvo. Tako z jezikovnimi strukturami, ko si izmišlja pesem, kot tudi z umetniškimi deli, ki nastajajo, ko ima otrok pri delu proste roke in se od njega pričakuje drugačnost in izvirnost. Te odlike otroške umetnosti je treba gojiti, ceniti in vrednotiti. Otroški izrazi, ki jih opredeljujejo s pojmi lepo, smešno, grdo, odražajo otrokov čut za umetniški red, ki ga oblikuje socialno in kulturno življenje. Sposobnost uporabljanja simbolov otroku omogoča izražanje in komuniciranje z umetnostjo tako v risbi kot pri plesu, tudi v glasbi lahko ustvari nekaj, kar predstavlja nekaj drugega (Kurikulum za vrtce, 2011).

Eden od pogojev za uspešen razvoj otrokovih ustvarjalnih sposobnosti je njegov telesni razvoj.

Otrok mora imeti na voljo dovolj gibanja, branja oziroma poslušanja različne literature, seznanjen mora biti tudi z različnimi orodji in materiali. Pogoj za ustvarjalnost je še okolje oziroma prostor, kjer bo imel priložnost za delo z različnimi materiali. Za razvoj ustvarjalnih sposobnosti je ključen trud, ki ga otrok vlaga v proces samostojnega reševanja problemov. Pri tem je pomembno, da odrasli otroku pustimo čas, ki ga potrebuje za iskanje rešitve za nastali problem. Prav tako kot okolje je za uspešen razvoj ustvarjalnosti pomemben tudi prosti čas.

Takrat je pomembno, da otroka spodbujamo h kreativnosti in izkazujemo naklonjenost njegovim idejam (Ustvarjalne sposobnosti otrok in odraslih. Kako razvijati otrokovo ustvarjalnost, 2019).

K razvoju otrokove ustvarjalnosti lahko stremimo na vsakem koraku. Pri risanju lahko recimo otroku ponudimo različne podlage in materiale. S svinčniki in barvicami lahko rišejo na različne oblike in velikosti podlage oziroma formate. Risanje z ogljem otrokom ponuja posebno doživetje. Uporabo krede kar v igralnici ali otroški sobi lahko omogočimo tako, da z barvo iz skrilavca pobarvamo steno in že je nared za ustvarjanje. Risanje v pesku, mivki, na mizi, posuti z moko, na meglenem oknu spet ponuja nove dimenzije umetnosti. Najpomembneje pri vsem tem pa je, da otrok v dejavnostih uživa in se zabava (Ustvarjalne sposobnosti otrok in odraslih.

Kako razvijati otrokovo ustvarjalnost, 2019).

Način za razvoj otrokove ustvarjalnosti je predvsem uporaba igre za razvoj otrokove domišljije.

Igra krepi otrokovo ustvarjalnost (Žnidaršič, 2013). Prav tako je način razvoja otrokove ustvarjalnosti uporaba vodenih dejavnosti, pri katerih uporabljamo različne predmete (igralne materiale iz okolja).

(25)

13 2.2.1 Simbolna (domišljijska) igra

Simbolna (domišljijska) igra vpliva na otrokov razvoj socialnih čustev, tj. sočustvovanja, naklonjenosti. Skozi domišljijsko igro lahko otrok v svojem svetu predela situacije, ki jim v stvarnem življenju ni kos (Kropec, 2014). Avtorji Vigotski (1976), Bruner (1972), Sylva (1977), Sutton-Smith (1979) v Marjanovič Umek in Lešnik Musek (1999) ključno prednost simbolne (domišljijske) igre vidijo v kognitivnem razvoju. Pri tem ima pomembno vlogo razvoj mišljenja, za katerega je potrebna simbolna igra. Prav tako otroci s simbolno igro razvijajo ustvarjalnost in spretnost (Marjanovič Umek in Lešnik Musek, 1999).

Simbolna igra predstavlja tudi ključni element za razvoj govornega razumevanja in doseganje ustvarjalnosti. Ta je zelo pomembna pri interakciji med otroki, saj le tako lahko steče proces verbalne transformacije vlog, pa tudi igrač in igralnih materialov, ki v simbolni igri vplivajo na razvoj jezika (Marjanovič Umek in Lešnik Musek, 1999). Fric Jekovec in Bucik (2015) pravita, da se v simbolni igri odvijajo številni razvojni procesi na spoznavnem, čustvenem in socialnem področju.

Marjanovič Umek in Lešnik Musek (1999) v svoji raziskavi med vrtčevskimi otroki, starimi od 3 do 6 let, ugotavljata vpliv stopnje strukturiranosti in stopnje realizma igrač na simbolno igro.

V igralnih kotičkih so se igrali simbolno igro najprej z visoko strukturiranimi igračami, kot so vozički, punčke, jedilni pribor, potem so se igrali tudi z nestrukturiranim igralnim materialom, kot so lesene palice, listje, storži, kosi blaga. Rezultati raziskave kažejo, da se glede na uporabo strukturiranega in nestrukturiranega igralnega materiala spreminja simbolna igra pri otrocih v starosti od 3 do 6 let. Otroci v najstarejši starostni skupini (5 in 6 let) dosegajo najvišjo razvojno raven simbolne igre ne glede na vrsto igralnega materiala. V njihovi igri vlog lahko zasledimo izjemno fleksibilnost oziroma pretvarjanje igrač in igralnih materialov. Otroci so jih preoblikovali v tiste igrače, ki so jih trenutno potrebovali. Pri tem je vzporedno potekala tudi uporaba jezika za funkcijo določanja vlog, scene in igrač, predvsem iz nestrukturiranih igralnih materialov, ki so jih potrebovali za igro (Marjanovič Umek in Lešnik Musek, 1999).

Kot pravita Marjanovič Umek in Lešnik Musek (1999), je simbolna igra odvisna ne le od posameznikove simbolne zrelosti in razvoja, ampak tudi od vrste drugih pomembnih dejavnikov, ki se nanašajo na oblikovanje skupin, vrste igrač in igralnega materiala. S simbolno igro otrok skozi različne igralne materiale spodbuja svoje potenciale, kamor uvrščamo tudi ustvarjalnost (Fric Jekovec in Bucik, 2015).

(26)

14

Na področju predšolske vzgoje v vrtcu je simbolna igra ključna pri izvajanju dejavnosti vrtca.

Za učinkovito izvajanje simbolne igre je treba otroke z vidika doseganja ustvarjalnosti razvrstiti glede na starostno skupino, vrsto igralnega materiala, potrebo po vključenosti vzgojitelja v igro (Marjanovič Umek in Lešnik Musek, 1999). Izsledki več empiričnih raziskav (Fisher 1992 v Russ, 2011) potrjujejo povezanost simbolne igre z razvojem ustvarjalnosti tako na spoznavnem kot tudi govornem, čustvenem in socialnem področju (Fric Jekovec in Bucik, 2015).

2.2.2 Funkcijska igra

To je najpreprostejša igra, ki se najprej pojavi v razvoju otroka. Poteka tako, da otrok ogleduje, preizkuša in raziskuje svoje telo, sposobnosti in predmete. Najbolj pogoste so različne vrste gibanja, kot so plazenje, plezanje in guganje. Otroci običajno tudi tipajo in okušajo predmete, opazujejo pretakanje snovi, gnetejo, mečkajo, trgajo papir ter čečkajo po njem. Pri približno drugem letu starosti začne ta oblika igre upadati, vseeno pa je prisotna do šestega leta starosti (Žnidaršič, 2013).

V funkcijski igri otroci rokujejo s predmeti oziroma igralnimi materiali na najrazličnejše načine (npr. pri avtomobilčku vrtijo kolesa), igralne materiale prenašajo in vlečejo po igralnici, nalagajo v stolpe in jih nato podirajo ter tudi pospravljajo, igrajo se z žogo na različne načine.

V funkcijski igri je pogost način razvoja otroka s pomočjo gibanja, tj. s tekom in skakanjem (Plaskan, 2019).

2.2.3 Konstrukcijska igra

Za to igro je značilno, da otrok konstruira (sestavlja) različne vrste gradnikov (lego kocke, kocke konstruktor click, palčke pop vakuumčki, palčke konstruktor tub, magnetne kocke, klasične lesene kocke in druge povezovalne gradnike) v določeno konstrukcijo. Ta igra je zelo priljubljena tako pri deklicah kot dečkih in zavzema pretežni del uporabe tovrstne igre. Z razvojem otroka se pojavijo spremembe v načrtovanju in konstruiranju. To pomeni, da z razvojem otrok »planira« vse večje konstrukcije, ki jih sestavi v obliko (Žnidaršič, 2013).

Otrok konstruira tudi takrat, ko gradi sliko iz delov (sestavljanko). Konstrukcijska igra nastaja z obdelovanjem različnih igralnih materialov, kot so plastelin, glina, pesek. O takšni igri lahko

(27)

15

govorimo tudi takrat, ko otrok riše, piše, slika, pripoveduje in dramatizira, se gibalno in glasbeno izraža (Plaskan, 2019).

2.2.4 Igra s pravili

Igra s pravili je primerna za otroke od tretjega leta naprej, ko že pričnejo posegati po igrah, ki imajo določena pravila. To so različne igre s kartami, igra človek, ne jezi se, domine. Otrok lahko takšne igre s pravili tudi sam izdela in si izmisli pravila za igranje. Te igre od otroka zahtevajo prepoznavanje oziroma razumevanje pravil, pa tudi sprejemanje in podrejanje pravilom (Žnidaršič, 2013).

Igre s pravili so tudi športne igre, pri katerih se otrok uči določenih gibalnih spretnosti. Enako velja za družabne igre, s katerimi se otrok uči prepoznavati in sprejemati dogovorjena pravila.

Primeri takšnih iger so: Lisica, kaj rada ješ?, Mama, koliko je ura?, barvice (Plaskan, 2019).

Sklepno lahko ugotovimo, da je v igri s pravili, konstrukcijski in funkcijski igri veliko načinov za razvoj otrokove ustvarjalnosti. Z vidika teh načinov je treba poseben pomen pripisati igračam oziroma igralnemu materialu, saj predstavlja predmete, ki jih otroci v okviru različnih vrst iger spremenijo v pripomočke, ki jih potrebujejo v določenem trenutku. Igralni materiali, kot so npr.

lesene palčke in kocke, tulci od toaletnega papirja, kamni, modelirna masa, spodbujajo otroke k razmišljanju, ki prispeva k razvoju domišljije in krepitvi ustvarjalnosti. Za razvijanje ustvarjalnosti torej otroci potrebujejo ne le drage igrače in drugo težko dostopno opremo, temveč tudi lahko dostopen, otrokom poznan vsakdanji, naravni, odpadni igralni material (Žnidaršič, 2013).

2.2.5 Vodene (usmerjene) dejavnosti za spodbujanje ustvarjalnosti

Vodene (usmerjene) dejavnosti za spodbujanje ustvarjalnosti v vrtcu največkrat potekajo v obliki praktičnega likovnega izražanja. Likovna dela omogočajo otroku izražanje kognitivnega razvoja. Otroci, ki nimajo možnosti likovnega izražanja, se ne morejo razvijati polnovredno.

Vzgojitelji v vrtcu lahko z različnim usmerjanjem in vodenjem prispevamo k razširitvi otrokovih mej v likovni ustvarjalnosti. Predšolski otroci se ob neznanem problemu ne morejo opirati na svoje znanje in izkušnje, medtem ko odrasli to lahko storimo. Otroke je torej

(28)

16

pomembno tudi voditi skozi raziskovanje, s čimer jim omogočamo, da z vsemi čutili raziskujejo svet okoli sebe – tako spodbujamo njihovo ustvarjalnost (Vrlič, 2001).

Skozi likovno umetnost otrok razvija ustvarjalnost, predstavi svoja najbolj skrita občutja in čustva. Otrok lahko na podlagi umetnosti predstavi neko stvar in se na ta način posveča estetskim vidikom. Izrazi lahko presojo o sebi ali dogodku. Pri tem lahko spoznava sebe kot samostojnega oblikovalca in ustvarjalca simbolov, rezultate svojega dela pa kot pomembne produkte. S tem gradi svojo vlogo v skupnosti v smiselno shemo, pridobiva samozavest in prispeva k oblikovanju okolja. Pomembni dejavniki uravnoteženega otrokovega razvoja in duševnega zdravja so ravno izkušnje likovne umetnosti zaradi celovitosti doživljanja in ustvarjanja (Kurikulum za vrtce, 2011).

Vrlič (2001) meni, da je likovno izražanje že v osnovi pogojeno z ustvarjalnostjo. Likovni izdelki mlajših otrok so pot do vsestranske, likovno ustvarjalne in kritično razmišljajoče osebnosti. Z likovnimi deli otrok razvija ustvarjalne sposobnosti v najširšem pomenu. Ravno ta dva vidika pogojujeta potrebo po upoštevanju likovnovzgojnega dela na predšolski stopnji, pri čemer je opisanih nekaj primerov likovnih dejavnosti z uporabo strukturiranih in nestrukturiranih igralnih materialov (Vrlič, 2001):

- risanje (s svinčnikom, voščenko, kredo, ogljem, flomastrom, tušem), - slikanje (z vodenimi barvami, prstnimi barvami),

- lepljenke (z barvnim papirjem, revijalnim papirjem, ročno pobarvanim papirjem, blagom in drugimi barvnimi materiali),

- odtiskovanje (grafika) (odtiskovanje delov telesa, tisk s šablonami, tisk z naravnimi materiali),

- kiparstvo (z različnimi kiparskimi materiali),

- oblikovanje prostora (z veliko kartonsko škatlo, kockami, mivko v peskovniku, mizami, blazinami, s pletenjem volne ali vrvi v pajkovo mrežo med pohištvom).

(29)

17

2.3 POMEN SPODBUJANJA OTROKA K USTVARJALNOSTI

Izvajanje ustvarjalnih dejavnosti v vrtcu je povezano z raziskovanjem, radovednostjo, neodvisnostjo (v razmišljanju in vedenju), pa tudi s tveganjem in pripravljenostjo otrok za eksperimentiranje in sprejemanje napak. Vse to privede do razvoja otrokove ustvarjalnosti in njegove pozitivne samopodobe (Thiessen idr., 2013).

Poseben pomen v zvezi s spodbujanjem otroka k ustvarjalnosti pripisujemo likovnim dejavnostim, ki v zadnjem obdobju pridobivajo pomen pri praktičnem in teoretičnem delu v vrtcih (Vrlič, 2001). Cilj je doseči razvoj otrokove ustvarjalnosti v predšolskem obdobju, ki je zelo povezana z razvojem likovnega izražanja.

Vloga in pomen likovnega izražanja imata dvojno vlogo. V predšolskem obdobju se v likovnem izražanju kažejo funkcije, ki prispevajo k otrokovemu spoznavnemu razvoju, ki se odraža v njegovem ustvarjanju (Vrlič, 2001).

Razvoj likovnega izražanja se v obdobju med petim in sedmim letom starosti nadaljuje z odkrivanjem in uporabo lastnosti predmetov. Tako se kakovost likovnega dela in ustvarjalnosti zvišuje in otrok preide k bolj zapletenim oblikam. Otrok npr. figure ne upodobi več kot simbola, ki je sestavljen iz trupa, rok in nog, ampak jo nariše kot celoto (z vsemi detajli) (Vrlič, 2001).

Spodbujanje otroka k ustvarjalnosti ima zelo velik pomen, kajti ustvarjalne spodobnosti bogatijo otrokovo življenje, prav tako pa ustvarjalni ljudje vzpostavljajo kakovostnejše medosebne odnose in uživajo v svetu umetnosti na različnih področjih (v literaturi, glasbi, dramski, filmski umetnosti). Ustvarjalnost daje ljudem sposobnosti za uspešno manipuliranje s sodobnim svetom ter lažje in bolj fleksibilno vključevanje v družbo. Takšni ljudje si tudi veliko lažje najdejo pravo zaposlitev, zato je treba otroke vseskozi spodbujati k ustvarjalnosti (Vrlič, 2001).

(30)

18

2.4 VLOGA VZGOJITELJA PRI RAZVOJU USTVARJALNOSTI OTROKA

Wood in Attfield (1996, v Marjanovič Umek in Zupančič, 2004) poudarjata vlogo odraslega (vzgojitelja) v otrokovi igri v zgodnjem otroštvu, ki prispeva k razvoju veščine pogajanja med otroki. Vzgojitelj je ključen dejavnik pomoči pri oblikovanju igralnih tem, saj lahko s svojimi pobudami igro popestri in jo razvija v luči ustvarjalnosti, pri tem pa še vedno ohranja spontanost otrok (Fekonja, U. v Marjanovič Umek in Zupančič, 2004).

Štembergerjeva (2013) ugotavlja, da vsi otroci v vrtcu niso dovolj ustvarjalni, čeprav imajo veliko možnosti za uresničevanje kreativnih potencialov. Hkrati ugotavlja, da je družina najpomembnejši dejavnik za razvoj otrokove ustvarjalnosti. V raziskavi, opravljeni v javnih vrtcih v Sloveniji, Štembergerjeva (2014) ugotavlja, da se vzgojitelji v večji meri strinjajo, da so ustvarjalni vsi otroci.

Štembergerjeva in Cenčičeva (2016) v svoji raziskavi, ki je zajela 366 vzgojiteljev slovenskih vrtcev, ugotavljata, da imajo vzgojitelji najpomembnejšo vlogo pri prepoznavanju in spodbujanju ustvarjalnosti otrok, na drugem mestu po pomembnosti je visokošolsko izobraževanje, medtem ko ima najmanjšo vlogo pri spodbujanju in razvijanju ustvarjalnosti srednješolsko izobraževanje. Prav tako sta z raziskavo ugotovili, da se vzgojitelji predšolskih otrok zavedajo svoje odgovornosti za spodbujanje ustvarjalnosti. Ena najpomembnejših nalog vzgojitelja je spodbujanje ustvarjalnosti otrok (Štemberger, 2014).

Za uspešen razvoj otroške ustvarjalnosti morajo biti izpolnjeni subjektivni pogoji, kar pomeni, da mora biti vzgojitelj usposobljen tako, da pozna otrokovo znanje, sposobnosti in interese ter njegove osebne lastnosti. Vse te značilnosti otrok mora vzgojitelj dobro poznati in jih spremljati, da lahko načrtuje izvajanje dejavnosti, ki otrokom prinesejo nova znanja in ustvarjalnost. Prav tako so za uspešen razvoj ustvarjalnosti otrok pomembni objektivni pogoji, kot so primeren prostor in čas ter sredstva in pripomočki (Cencič in Cencič, 2002). Pomembno je zavedanje, da vzgojitelj ne sme omejevati oz. zavirati otroka pri razvoju ustvarjalnosti.

Zaviranje se lahko pojavi že, če otroka omejimo, da s flomastrom nariše le nekaj črt. Pustiti mu moramo prosto pot, da bo lahko raziskoval, kako materiali puščajo sled, s tem razvijal fino motoriko rok ter uril koordinacijo med očesom in roko. Vloga vzgojitelja je, da na igriv način spodbudi otroka k risanju različnih debelin in dolžin črt v najrazličnejše smeri. Mlajšim otrokom je treba nameniti večjo površino za ustvarjanje. Odsvetuje se, da bi vzgojitelj otroku izdeloval različne šablone samo zato, da bi jih poslikal. Pri takšni dejavnosti se otrok ne more

(31)

19

gibalno izživeti, ker mu tega ne dovoljuje šablonski format. Takšen izdelek je običajno tudi zelo hitro končan, saj otrok nima možnosti spoznavanja likovne tehnike (Pajek, 2017).

(32)

20

3 IGRALNI MATERIALI

Igralni materiali so potrebni za kognitivni in fizični razvoj otroka. V okviru predšolske vzgoje je treba zagotoviti okolje, kjer se otroci počutijo varne. Ta pogoj je izpolnjen, kadar ima otrok na voljo spodbudno učno okolje (igralne materiale), udobnost in estetiko (Manitoba, b. d.).

Igralni materiali morajo biti na voljo v zadostni količini, dovolj raznoliki za vse otroke ter primerni razvojnim sposobnostim otrok v skupini. Ponujati morajo različne možnosti za igro, učenje, eksperimentiranje in raziskovanje. Pomembno je, da so igralni materiali prilagojeni uporabi, tako da ne motijo aktivnosti drugih skupin otrok. Med igralne materiale morajo biti uvrščeni tudi takšni, ki omogočajo sprejemanje rasne, kulturne, spolne različnosti. Za ta nabor materialov je treba zagotoviti uporabo v igralnicah in na prostem, saj lahko otroci le tako raziskujejo in pridobivajo izkušnje (Manitoba, b. d.).

3.1 VRSTE IGRALNIH MATERIALOV

Johnson in drugi (1987) v Marjanovič Umek in Zupančič (2004) razvrščajo različne igralne materiale na kontinuum strukturiranosti, kot prikazuje preglednica 1.

Preglednica 1: Strukturiranost materialov (Marjanovič Umek in Zupančič, 2004)

Nestrukturiran material Strukturiran material

Glina Igrače z navodilom

Pesek Igrače z detajli

Voda Punčke

Plastelin Avtomobilčki

Kocke

(33)

21 3.1.1 Strukturirani igralni materiali

Igra z uporabo strukturiranih igralnih materialov vpliva na razvoj fizičnih in kognitivnih sposobnosti otroka. Otroci se z uporabo strukturiranih igralnih materialov seznanijo z novimi idejami, kar povečuje njihove razvojne in učne sposobnosti kot temelje za učenje v šoli ter se osredotoča na urjenje pozornosti, prožnosti za spremembe in sledenja navodilom (Playgroup SA, 2017). Tak primer strukturiranega igralnega materiala so lego kocke, jedilni pribor, zdravniški set.

Strukturirani igralni materiali, s katerimi se otroci srečujejo v domačem igralnem okolju, so najpogosteje (Manitoba, b. d.):

- otroška kuhinja: pečica, pomivalno korito, omarice za shranjevanje posode, hladilnik, pripomočki za kuhaje; lonci, ponve, (plastične) jedi, posoda za muffine, toaster;

- otroški čistilni pripomočki: metla, krpe za prah, vedro, smetišnica, pralna in sušilna oprema;

- figure oseb: dojenčki, punčke;

- otroško pohištvo: miza, stoli, zibelka, postelja, voziček;

- otroški tehnološki predmeti: telefoni, ure, radio, kamere, televizor, računalnik;

- otroška oblačila in obutev (za moške in ženske): suknjiči, majice, obleke, krila, hlače, klobuki, škornji, sandali, copati, čevlji;

- otroški dodatki: nakit, torbice, torbe, kovčki, sončna očala, kostumi, kravate, šali;

- drugi igralni materiali: tkanine, odeje z vzorci različnih kultur.

Igralni materiali, s katerimi se otroci srečujejo v drugem igralnem okolju, najpogosteje v vrtcu (Manitoba, b. d.):

- v otroški zdravniški ordinaciji: zdravniški komplet, stetoskop, bela oblačila, povoji;

- na kmetiji: plastične igrače, ki simbolizirajo živali, delovni predmeti, ograja;

- v otroški mizarski delavnici: ravnilo, merilni trakovi, orodje, prazne pločevinke od barve, čopiči;

- v otroški restavraciji: denar, predpasniki, papirnate kape za kuharje, krpe za brisanje miz, razne prazne stekleničke od živil;

- v otroški trgovini z živili: blagajna, papirnate vrečke, denar, nakupovalni vozički;

- v otroški pošti: žigi, pečati, ovojnice, papir, nabiralnik, letaki;

(34)

22

- v prometu: tovornjaki, avtomobili, vlaki, kmetijska vozila, prometni, cestni znaki, zemljevid tal, preproga z motivom ceste, klančine;

- v otroški knjižnici: slikanice, naravoslovne knjige, otroške revije, zgodbe o ljudeh različnih ras in kultur, knjige o živalih, rastlinah, človeškem telesu, letnih časih, planetih, vremenu;

- v otroški telovadnici: plezalna oprema, oprema za ravnotežje, žoge (različne oblike in velikosti), vrvi, obroči;

- v otroškem gledališču: lutke, oder.

3.1.2 Nestrukturirani igralni materiali

Nestrukturirani igralni materiali prispevajo k otrokovi ustvarjalnosti, njegovemu socialnemu in učnemu razvoju. Skozi uporabo nestrukturiranih materialov se otroci naučijo sodelovati, prilagajati različnim situacijam, eksperimentirati, raziskovati, pričnejo se učiti, kaj jim je všeč, v čem so dobri in kako izraziti svojo individualnost (Thiessen idr., 2013; Minivrtec, 2018).

Imajo pomembno vlogo pri razvoju spretnosti razmišljanja – koncentracije (Fumoto idr., 2012;

Runco in sod., 2012; Oncu, 2015; Daly in Beloglovsky, 2015; Prstan, 2016 v University Centre Concaster, 2018).

Igra z nestrukturiranimi materiali otrokom omogoča izkušnje v ustvarjalnosti, krepitvi domišljije, odločanju in razvoju splošnih čustvenih in socialnih veščin (Playgroup SA, 2017).

Prav tako z uporabo nestrukturiranih materialov otrok krepi svoje motorične sposobnosti, razvija dojemanje matematičnih pojmov, kot so velikost, oblika in teža.

Najrazličnejši nestrukturirani igralni materiali, ki so dostopni otrokom v naravi, so (Manitoba, b. d.):

- različne vrste peska (za modeliranje): mivka, pesek, kamenčki, kamni;

- mah;

- različni listi dreves: rjavi, zeleni;

- celi oreščki in lupine različnih oreščkov: orehi, pistacije, želod, žir;

- borovi storži: zaprti, odprti;

- perje različnih ptic;

- različne oblike lesa: žaganje, okrogli in podolgovati koščki, lesene kocke.

(35)

23

Med nestrukturiran igralni material sodijo tudi slano testo, glina, plastelin, različne umetne snovi (fimo, das mase).

3.1.3 Odpadni igralni materiali

Cilj uporabe odpadnega igralnega materiala je razvijanje ustvarjalnosti, sodelovanja, delavnosti in spodbujanje domišljije otrok. V primeru Vrtca Domžale je bilo ugotovljeno, da se je pri uporabi odpadnega materiala zelo redko zgodilo, da otrok ni vedel, kako bi se z njim igral (Jereb, 2017).

Med odpadne materiale uvrščamo predvsem (Manitoba, b. d.):

- kartonske škatle (iz mehkega in trdega kartona) vseh oblik in velikosti;

- različne prazne embalaže (kartonske in plastične) od mleka, jogurta, sokov, jajc, piškotov, čistil;

- prazni tulci papirnatih brisačk, toaletnega papirja, lepilnega traku;

- časopisni papir;

- pena;

- plastika (različni pokrovčki plastenk, slamice za pitje, jedilni pribor za enkratno uporabo).

3.2 ROKOVANJE OTROKA Z IGRALNIMI MATERIALI

Rokovanje otroka z igralnimi materiali (strukturiranimi, nestrukturiranimi, odpadnimi) je pomembno za razvoj ustvarjalnosti. V različnih vrstah iger si otroci pogosto izdelajo igrače, ki si jih želijo. Za to potrebujejo igralni material (npr. podobo človeka sestavijo s kockami).

Različni igralni materiali predstavljajo starejšim predšolskim otrokom dobre zamenjave za funkcije različnih predmetov (npr. ribnik "ustvarijo" iz modrega blaga, škatla simbolizira konja). Otroci lahko pomen igralnih materialov vseskozi spreminjajo glede na igralno situacijo oziroma temo aktualnih iger. Otroci, ki rokujejo z igračami iz visoko strukturiranih materialov, slednje uporabljajo na vnaprej določen način, nasprotno pa rokujejo z nestrukturirano igračo.

V celotnem obdobju otroštva je za simbolno igro otrok značilno pogostejše rokovanje z nizko strukturiranim materialom. Ta za otroke predstavlja možnosti za različne predmetne zamenjave,

(36)

24

ki jih želijo vključiti v svojo igro. Otrokove sposobnosti reprezentiranja igrač so vse bolj razvite, zato v svojih igrah opuščajo igrače, ki so podobne realnim predmetom (Marjanovič Umek in Zupančič, 2004).

Za otrokovo počutje, razvoj učenja in ustvarjalnosti je pomembna uporaba tako strukturiranih kot nestrukturiranih materialov (Playground centre, 2020). Otroci morajo imeti za rokovanje na voljo širok nabor materialov, ki jim omogočajo veliko možnosti za spodbujanje ustvarjalnosti in domišljije. V naravi najdejo vrsto igralnih materialov različnih oblik, barv in vonjev.

Rokovanje z materiali, s katerimi ustvarijo svojo zamisel, otrokom daje nove izkušnje in jim omogoča boljše spoznavanje z okoljem. Otrok skozi rokovanje z materiali med igro predela vsakdanje življenje in poustvari svoje družinsko življenje (Kiewra idr., 2016).

Avtorici Smilansky in Shefatya (1990) v Marjanovič Umek in Zupančič (2004) opisujeta štiri ravni uporabe igralnih materialov v otrokovi igri.

1. Enostavno ravnanje z igralnimi materiali (odkrivanje značilnosti igralnega materiala):

primer takšne dejavnosti je zlaganje kartonskih škatel druge na drugo.

2. Posnemanje dejavnosti odraslih (uporabljanje replik predmetov na način, kot ga vidijo pri starših): otroci lahko to ponazorijo, ko vzamejo lonec in ga postavijo na štedilnik.

3. Uporaba pripomočkov pri igri vlog (zveza med posnemalno uporabo igrače ter igranjem vloge): otrok se pretvarja, da kopa dojenčka in ga pri tem tolaži, da voda ni vroča.

4. Dopolnjevanje uporabe igralnih materialov z verbalizacijo in gestami, ki pojasnjujejo dogajanje (nerealističnim predmetom in nestrukturiranemu materialu otrok spremeni pomen s pomočjo govora in gest). Takšen primer je lesena kocka, ki jo otrok položi na uho in se oglasi: "Živjo!"

(37)

25

(38)

26

4 ODNOS MED USTVARJALNOSTJO IN IGRALNIM MATERIALOM

V raziskavi sta Fric Jekovec in Bucik (2015) opisala, da v simbolni igri nastaja odnos med ustvarjalnostjo in igralnim materialom, kar sta ponazorila z otroško uporabo šestih različnih vrst igralnega materiala:

- visoko strukturirane igrače (mini kuhinja, set z mikroskopom, set za igranje zdravnika);

- nestrukturirani polizdelki (tulci toaletnega papirja, palice, risalni listi, barvice, flomastri, rečni prodniki), iz katerih so otroci izdelovali improvizirane igrače in se z njimi igrali;

- nizko strukturiran igralni material (modelirna masa, risalni papir, tempera barve za slikanje in barvice);

- trije različni tematski seti lego kock, ki so bili nizko strukturirani. Z njimi so lahko otroci zgradili pohištvo, vozila. Na voljo so jim bili tudi načrti za sestavljanje;

- visoko strukturiran igralni material (pripomočki in lutke, kot so sličice z motivi znanih pripovedi oziroma pravljic, gledališki oder in različne vrste lutk);

- visoko strukturiran igralni material za igro (mobilne aplikacije za igro vlog na pametnem telefonu).

Rezultati so pokazali, da je bil učinek uporabe igralnega materiala zmerno velik glede na mero ustvarjalnosti. Največji porast izmerjene ustvarjalnosti so zabeležili v skupini otrok, ki je imela na voljo nizko strukturiran material, iz katerega so izdelovali improvizirane igrače.

Dokazano je bilo, da se rezultati te raziskave skladajo s predhodnimi empiričnimi raziskavami in njihovimi rezultati, ki so razkrili, da je mera ustvarjalnosti največja pri otrocih, ki rokujejo in se igrajo z nizko strukturiranim igralnim materialom. Ta ponuja največ izzivov in svobode za samostojno raziskovanje in izdelovanje igrač, ki jih otroci potrebujejo. Igra s takšnimi materiali ponuja več predmetnih zamenjav, kar naj bi ugodno vplivalo na ustvarjalnost otrok (Fric Jekovec in Bucik, 2015).

Tudi v raziskavi Oncujeve in Unluerjeve (2010) je bilo ugotovljeno, da otroci niso mogli razvijati svoje ustvarjalnosti, kadar so se igrali z visoko dodelanimi igračami, ker so predmeti že imeli pripisano določeno funkcijo uporabe. Večjo možnost razvijanja ustvarjalnosti so imeli pri nedodelanih materialih.

(39)

27

Z raziskavo v vrtcih na Danskem, v kateri so sodelovali otroci, stari od 3 do 6 let, so ugotovili, da obstaja razlika med ustvarjalnostjo z uporabo nestrukturiranega in strukturiranega igralnega materiala. Cilj raziskave je bil ugotoviti odnos med otrokovo ustvarjalnostjo in dvema vrstama igralnih materialov. Na voljo so imeli strukturiran in nestrukturiran igralni material. Ena skupina otrok se je igrala simbolno (domišljijsko) igro v kotičku s strukturiranim igralnim materialom. Druga skupina otrok je imela na voljo nestrukturiran material za konstrukcijsko igro.

Ko so se otroci igrali simbolno (domišljijsko) igro, so rokovali s strukturiranim materialom (v kuhinjskem kotičku). Igra je potekala na način doseganja ustvarjalnosti, tako da so posamezni otroci postavljali skupini otrok pravila za rokovanje s predmeti v kuhinjskem kotičku.

Ustvarjalnost se je odražala samo tako, da so preostali otroci sledili voditeljem igre, pri čemer niso imeli možnosti razvijati svoje ustvarjalnosti. Na drugi strani so otroci pri konstrukcijski igri samostojno izdelovali konstrukcije in s tem prikazovali svoje ustvarjalne sposobnosti (American Journal of Play, l. 7).

4.1 VZGOJITELJEVA UPORABA IGRALNIH MATERIALOV ZA SPODBUJANJE USTVARJALNOSTI OTROKA

Vzgojitelji se moramo najprej zavedati, katerim otrokom bodo namenjeni igralni materiali v dejavnostih za spodbujanje ustvarjalnosti. Pri načrtovanju dejavnosti z igralnimi materiali je treba upoštevati starost otroka in stopnje psihofizičnega razvoja (Pajek, 2017; Vrlič, 2001). Za mlajše otroke je pomembno, da jim vzgojitelji ponudimo več igralnih materialov za ustvarjanje likovnih tehnik (risanje z barvico, slikanje s prstnimi barvami, kiparjenje s plastelinom, slanim testom (za pecivo), odtiskovanje otroških rok). Zelo pomembna za spodbujanje ustvarjalnosti je tudi uporaba igralnih materialov, ki jih otroci še ne poznajo (flomaster, svinčnik, tempera barve, kolaž papir, glina). V uporabo igralnih materialov lahko vpeljemo tudi oblikovanje s škatlami, rokovanje z valovito lepenko itn. Z uporabo teh materialov vzgojitelji poskrbimo, da otrok spoznava in raziskuje materiale ter postopke rokovanja z njimi. Najbolj pomembno pri vsem pa je, da otrok uživa pri spoznavanju materialov in njihovi uporabi. Z izvajanjem teh dejavnosti vzgojitelji poskrbimo, da otroci razvijajo sposobnosti, ki jih bodo potrebovali za ustvarjalno izražanje v nadaljnjih obdobjih razvoja (Pajek, 2017).

(40)

28

Za spodbujanje ustvarjalnosti pri starejših predšolskih otrocih moramo vzgojitelji uporabljati zahtevnejše likovne tehnike (npr. slikanje z barvnimi tuši, risanje z ogljem, kiparstvo), sicer otrokom postane delo dolgočasno. V vzgojiteljevo usmerjeno delo je treba neposredno iz okolja vnesti stvari različnih dimenzij in oblik. Ob tem je treba otroke spodbuditi k dobremu opazovanju in natančnemu risanju detajlov. Pri slikanju jim omogočimo veliko izbire. Ravno s pomočjo igralnega materiala za likovne tehnike, tj. barv, se bodo lahko čustveno izrazili, medtem ko bodo barve raziskovali in z mešanjem pridobivali nove odtenke. Zelo pomembno je, da vzgojitelji pri svojem delu uporabimo igralne materiale za kiparjenje oziroma oblikovanje z glino. Tako lahko otroci razvijajo nove pojme (kip, relief, volumen). Vzgojitelj mora pri svojem delu uporabljati tudi nestrukturiran material (škatle, veje, sneg, kamni) in s tem spodbujati otroka k odkrivanju novega pojma – raziskovanju in oblikovanju oziroma grajenju prostora (Pajek, 2017; Vrlič, 2001). Primerno je, da se skupaj z glino uvede tudi pripomoček za njeno obdelovanje – modelirka, za risanje po glini pa uporabi lesena trska. Za spodbujanje ustvarjalnosti morajo imeti otroci na voljo tudi neomejeno količino raznovrstnega papirja. Za manipuliranje z igralnimi materiali je primeren pripomoček šolska tabla oziroma del stene, po katerem lahko otroci čečkajo, razkrivajo svoja razmišljanja, izražajo svoje počutje, hkrati lahko svoje stvaritve popravljajo ali dopolnjujejo. Takšno steno lahko z uporabo ustreznih pripomočkov po določenem času tudi sami prebelijo. Za spodbujanje ustvarjalnosti je pomembno, da vzgojitelj zagotavlja primeren risarski igralni material (svinčnike, flomastre, barve) v likovnem kotičku (Vrlič, 2001).

Prav tako je za spodbujanje ustvarjalnosti starejših predšolskih otrok pomembna uporaba pripomočkov: namiznih ali žepnih svetilk, s pomočjo katerih lahko vzgojitelj otrokom približa igre senc in jim omogoči priložnost za odkrivanje zakonitosti svetlobe in teme. To lahko raziskujejo v različnih prostorih (klet, zatemnjena igralnica). Takšna dejavnost je lahko uvod oziroma motivacija za ustvarjanje s svetlimi in temnimi barvami – igralnim materialom. Tudi povečevalno steklo je odličen igralni material in pripomoček za odkrivanje novih dimenzij predmetov. Tako lahko vzgojitelj otrokom prikaže natančen preplet žil rastlinskih listov ali sled rje na kovini, zanimivo je opazovati tudi lastne kožne gube na dlaneh. Z uporabo teh materialov lahko vzgojitelj otroke še bolj pritegne k raziskovanju in jih spodbudi k ustvarjalnosti (Vrlič, 2001).

S sušilcem za lase lahko vzgojitelj pri starejših predšolskih otrocih spodbuja ustvarjalnost likovne umetnosti s prikazom smeri vetra. Z igralnimi materiali, kot so drevesni listi, kosi vate, majhni koščki listov in drugi predmeti, lahko otroci spremljajo smer vetra in hitrost gibanja