UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
MAJA JERALA
PREDSTAVE 4–6 LET STARIH OTROK O NASTANKU DNEVA IN NOČI
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2020
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA PREDŠOLSKA VZGOJA
MAJA JERALA
Mentorica: viš. pred. dr. ANA GOSTINČAR BLAGOTINŠEK
PREDSTAVE 4–6 LET STARIH OTROK O NASTANKU DNEVA IN NOČI
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2020
ZAHVALA
Najprej se zahvaljujem mentorici, profesorici dr. Ani Gostinčar Blagotinšek, za vso podporo, usmeritve in nasvete pri nastajanju diplomskega dela. Hvala za Vaš trud in čas.
Zahvaljujem se tudi ravnateljicama vrtcev, vzgojiteljicam ter vzgojitelju, pomočnicam, staršem in seveda otrokom za sodelovanje, čas in izkazano podporo pri raziskovalnem delu
diplomskega dela.
Zahvalila bi se tudi sodelavcu in sodelavkam za spodbude, podporo in pomoč; hvala tudi lektorju.
Iskrena hvala moji družini, ki me je zelo spodbujala, podpirala ter mi dala »mir« in čas za pisanje skozi celoten proces nastajanja dela. Hvala tudi sorodnikom za pomoč pri prevajanju.
Nazadnje pa se zahvaljujem vsem najbližjim prijateljicam in bivšim sošolkam, ki so me spodbujale, podpirale, mi prisluhnile, dale nasvete in šle na kakšno sprostitveno kavico ali
sprehod z mano.
Hvala vsem!
POVZETEK
V diplomskem delu se osredotočim predvsem na raziskovanje otrokovega razumevanja pojava menjave dneva in noči, nekaj pozornosti pa posvetim tudi temu, kakšne predstave imajo otroci o obliki našega planeta – Zemlje. V teoretičnem delu predstavim položaj teme vesolja in naravnih pojavov v Kurikulumu za vrtce, potek razvoj mišljenja, nato predstavim značilnosti našega Osončja, opišem pojav dneva in noči ter predstavim obliko Zemlje. Sledijo opisi in povzetki tujih raziskav. V empiričnem delu so navedeni rezultati raziskovalnega dela, ki sem ga izvedla s 100 otroki iz 4 vrtcev, starimi 4–6 let. Otrokom sem individualno zastavila 11 vprašanj na temo pojava dneva in noči, pri 12. vprašanju pa sem želela, da iz plastelina oblikujejo planet Zemljo. Rezultati so pokazali, da večina otrok predstavlja začetni miselni model razumevanja pojava dneva in noči, nekaj je tudi sintetičnih in znanstveno pravilnih. Več kot tretjina otrok pozna okroglo obliko Zemlje. Rezultati raziskave potrjujejo ugotovitve tujih raziskav, opisanih in predstavljenih v teoretičnem delu.
Ključne besede: pojav menjave dneva in noči, miselni modeli, otrokove predstave, oblika Zemlje
ABSTRACT
In the diploma thesis, I mainly research a child’s understanding of the phenomenon of the change between day and night. The research is partly focused also on children’s ideas about the shape of our planet – the Earth. In the theoretical part, I introduce the status of space theme and natural phenomena in a kindergarten curriculum and the course of the development of thinking.
Then, I introduce the characteristics of our solar system, describe the phenomenon of the change between day and night and introduce the shape of the Earth. This is followed by descriptions and abstracts of foreign researches. In the empirical part, the results of the research work, which I carried out with 100 children, aged 4 to 6 years, from four different kindergartens, are described. Individually, I asked each child 11 questions on the topic of the change between day and night, whereas the 12th question involved making the planet Earth out of plasticine. The results have shown that the majority of children present the initial thinking model of the understanding of the change between day and night. Some are also synthetic and scientifically correct. More than one third of the children is familiar with the round shape of the Earth. The results of the research confirm the findings of foreign researches that are described and presented in the theoretical part of the thesis.
Keywords: phenomenon of the change between day and night, thinking models, child’s ideas, shape of the Earth
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ... 1
2 TEORETIČNI DEL ... 2
2.1 KURIKULUM ZA VRTCE IN VESOLJE ... 2
2.2 RAZVOJ MIŠLJENJA ... 3
2.3 VESOLJE (NAŠE OSONČJE) ... 4
2.4 DAN IN NOČ TER OBLIKA ZEMLJE ... 5
2.4.1 RAZISKAVE IN PRISPEVKI ... 6
2.4.1.1 »MENTAL MODELS OF THE DAY/NIGHT CYCLE« ... 6
2.4.1.2 »MENTAL MODELS OF THE EARTH: A STUDY OF CONCEPTUAL CHANGE IN CHILDHOOD« ... 9
2.4.1.3 »KINDERGARTNERS' MENTAL MODELS OF THE DAY AND NIGHT CYCLE: IMPLICATIONS FOR INSTRUCTIONAL PRACTICES IN EARLY CHILDHOOD CLASSROOMS« ... 11
2.4.1.4 »US AND TURKISH PRESCHOOLERS' OBSERVATIONAL KNOWLEDGE OF ASTRONOMY« ... 12
2.4.1.5 »THEORIES EXPLAINING ASTRONOMICAL PHENOMENA AT CHILDREN AND ADULTS« ... 13
2.4.1.6 »SCIENCE IN EARLY CHILDHOOD EDUCATION« ... 14
2.4.1.7 »CHILDREN’S ASTRONOMY. SHAPE OF THE EARTH, LOCATION OF PEOPLE ON EARTH AND THE DAY/NIGHT CYCLE ACCORDING TO POLISH CHILDREN BETWEEN 5 AND 8 YEARS OF AGE« ... 15
2.4.1.8 »CHILDREN'S IDEAS ABOUT THE SOLAR SYSTEM AND THE CHAOS IN LEARNING SCIENCE« ... 16
3 EMPIRIČNI DEL ... 18
3.1 OPREDELITEV PROBLEMA ... 18
3.2 CILJI ... 18
3.3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ... 18
3.4 METODOLOGIJA DELA ... 19
3.4.1 Raziskovalna metoda ... 19
3.4.2 Vzorec ... 19
3.4.3 Instrument oz. pripomoček ... 19
3.4.4 Postopek zbiranja podatkov ... 20
3.4.5 Postopek obdelave podatkov ... 20
3.5 REZULTATI IN INTERPRETACIJA ... 20
3.5.1 Ali je trenutno dan ali noč? ... 20
3.5.2 Kako veš, da je dan/noč? ... 22
3.5.3 Kaj vidiš ponoči na nebu? ... 24
3.5.4 Kje je Sonce ponoči? ... 26
3.5.5 Ali se Sonce premika? ... 28
3.5.6 Ali se Luna premika? ... 29
3.5.7 Ali se Zemlja premika? ... 30
3.5.8 Ali kdaj vidiš Luno podnevi? ... 31
3.5.9 Kje so zvezde podnevi? ... 32
3.5.10 Kako nastane dan? ... 34
3.5.11 Kako nastane noč? ... 37
3.5.12 Izdelava modela Zemlje ... 39
3.6 ANALIZA ODGOVOROV IN UGOTOVITVE ... 43
3.7 ODGOVORI NA RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ... 49
4 ZAKLJUČEK ... 50
5 VIRI IN LITERATURA ... 51
5.1 5.1. VIRI SLIK ... 52
KAZALO SLIK
Slika 1: Miselni modeli pojava menjave dneva in noči s prevodom v slovenščino. ... 7
Slika 2: Primeri miselnih modelov s prevodom v slovenščino. ... 8
Slika 3: Miselni modeli oblike Zemlje s prevodom v slovenščino. ... 11
Slika 4 ... 41
Slika 5 ... 41
Slika 6 ... 41
Slika 7 ... 41
Slika 8 ... 42
Slika 9 ... 42
Slika 10 ... 42
Slika 11 ... 42
Slika 12 ... 43
Slika 13 ... 43
Slika 14 ... 43
KAZALO TABEL Tabela 1: Odgovori na prvo vprašanje... 21
Tabela 2: Odgovori na drugo vprašanje. ... 23
Tabela 3: Odgovori na tretje vprašanje. ... 25
Tabela 4: Odgovori na četrto vprašanje. ... 26
Tabela 5: Odgovori na peto vprašanje. ... 28
Tabela 6: Odgovori na šesto vprašanje. ... 29
Tabela 7: Odgovori na sedmo vprašanje. ... 30
Tabela 8: Odgovori na osmo vprašanje. ... 31
Tabela 9: Odgovori na deveto vprašanje. ... 33
Tabela 10: Odgovori na deseto vprašanje. ... 36
Tabela 11: Odgovori na enajsto vprašanje. ... 38
Tabela 12: Odgovori na dvanajsto vprašanje. ... 40
1
1 UVOD
Za temo diplomskega dela sem izbrala pojav menjave dneva in noči pri otrocih, starih 4–6 let, ter obliko Zemlje. Zdi se mi, da imajo otroci o tem zelo različna mnenja in da vsak drugače razume naš svet in njegovo delovanje, kar mi predstavlja zelo zanimivo področje za raziskovanje. Seveda je njihovo razumevanje naravnih pojavov odvisno od informacij, ki jih (ali pa ne) prejemajo od staršev, skrbnikov, vzgojiteljev, medijev, risank ... (Jelinek, 2015). S tem raziskovalnim delom želim dobiti informacije o tem, kakšne predstave imajo otroci, stari 4–6 let, o pojavu menjave dneva in noči ter obliki Zemlje, nato pa primerjati odgovore slovenskih s predstavami tujih otrok, predstavljenih v raziskavah.
Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela – teoretični in empirični. V teoretičnem delu najprej predstavim, kako je področje vesolja opredeljeno v Kurikulumu za vrtce (1999), ki je temeljni dokument pri načrtovanju dela v vrtcih. Nato se osredotočim na razvoj mišljenja po Piagetu, Vigotskem in Brunerju, kjer predstavim značilnosti predšolskega otroka. Za tem sledita temi vesolje ter dan in noč z obliko Zemlje, kjer predstavim znanstveno potrjena dejstva o teh naravnih pojavih. V zadnjem delu predstavim 8 člankov različnih avtorjev in raziskovalcev.
Empirični del predstavlja raziskovalni del diplomskega dela. Najprej opredelim metodologijo dela s cilji in raziskovalnimi vprašanji, za tem pa sledijo rezultati raziskave, ki sem jo izvedla s 100 otroki iz 4 vrtcev. Po predstavitvi rezultatov se osredotočim na analizo in predstavim zaključke raziskovalne naloge v povezavi s teorijo.
2
2 TEORETIČNI DEL
2.1 KURIKULUM ZA VRTCE IN VESOLJE
Kurikulum za vrtce (1999) je temeljni in nepogrešljiv dokument pri delu v vrtcu. Zasnovan je tako, da vodi vzgojitelje, pomočnike, ravnatelje in socialne delavce pri njihovem delu z otroki, hkrati pa jim omogoča fleksibilnost in individualnost. Za vsako področje dejavnosti v vrtcu je naveden opis, primeri dejavnosti za prvo in drugo starostno obdobje ter vloga odraslega. Glavna področja dejavnosti v vrtcu so: jezik, matematika, gibanje, narava, umetnost in družba. V nadaljevanju se bom osredotočila na področje narave, saj je obravnava vesolja del le-te.
Pri področju narave daje Kurikulum za vrtce (1999) poudarek na: »…pridobivanju izkušenj z živimi bitji, naravnimi pojavi ter veselju v raziskovanju in odkrivanju« (Kurikulum za vrtce, 1999, str. 55). Pomembno je vedeti, da otrok v predšolskem obdobju izkušnje, znanja le usvaja, ponotranja, zato mu omogočamo čim bolj zanimive, aktivne in pestre izkušnje, preko katerih bo počasi usvajal in razvijal naravoslovne pojme, sklepanje, mišljenje, iskanje informacij, izločanje bistva, razumel vzroke in posledice, reševal probleme … To pa velja seveda tudi za ostala področja dejavnosti in razvoja.
Glede obravnave vesolja je v omenjenem dokumentu pod splošnimi cilji navedeno, da si: »otrok starosti ustrezno oblikuje predstavo o planetu Zemlja« ter »otrok odkriva in spoznava pojave na nebu …« (Kurikulum za vrtce, 1999, str. 57). Pod primeri dejavnosti za prvo starostno obdobje je navedeno, da otrok: »opazuje spremembe na nebu …« (Kurikulum za vrtce, 1999, str. 59), pod primeri dejavnosti za drugo starostno obdobje pa da otrok: »opazuje spremembe v daljšem časovnem obdobju« ter da: »opazuje nebo, pojave na nebu (sonce, luna zvezde …), opisuje in sodeluje v pogovorih, išče informacije v različnih virih« (Kurikulum za vrtce, 1999, str. 60).
Otroci se začnejo že v prvih treh letih svojega življenja srečevati s pojavi v vesolju. Podnevi lahko vidijo Sonce in včasih Luno, ponoči zvezde in občasno tudi Luno … Vzgojitelji jim z dejavnostmi, primernimi starosti in sposobnostim, lahko omogočimo, da se teh pojavov začnejo zavedati in jih počasi tudi zavestno in usmerjeno opazovati. Predstave otrok o menjavi dneva in noči moramo poznati, če želimo njihovo znanje nadgrajevati, izboljšati. Če jih ne poznamo, ne vemo, od kod gradimo, niti katere težave naslavljamo oz. rešujemo. V prvem starostnem obdobju je poudarek na opazovanju konkretnih pojavov, v drugem pa poleg opazovanja otrok tudi opisuje, sodeluje v pogovorih in išče različne informacije (Kurikulum za vrtce, 1999).
3
2.2 RAZVOJ MIŠLJENJA
Ko govorimo o predšolskem obdobju, psihologiji in razvoju mišljenja, moramo omeniti švicarskega psihologa Jeana Piageta. Kognitivni razvoj človeka je razdelil na štiri glavne stopnje, vsaka od teh pa vsebuje tudi podstopnje oz. določene značilnosti. Nemec in Krajnc (2013) jih navajata tako:
1. Zaznavno-gibalna stopnja (senzomotorična): traja približno od rojstva do dveh let. V tem času otroci spoznavajo svet z zaznavanjem in gibanjem. Na začetku jim to omogočajo refleksi, nato začnejo izvajati aktivnosti z lastnim telesom, ki jim prinašajo ugodje (npr. prst v usta). Za tem začnejo s ponavljanjem aktivnostmi, ki povzročajo posledice zunaj lastnega telesa (npr. pritiskanje gumba, da bi slišal zvok). Po prvem letu so sposobni segati po predmetih in odstranjevati ovire pri dosegu cilja oz. na poti do cilja (npr. igrača na mizi). Proti drugemu letu starosti so že zmožni načrtovati aktivnosti, za dosego cilja še pred dejansko izvedbo.
2. Predoperativna stopnja: traja približno od drugega do šestega oz. sedmega leta. Na tej stopnji je otrok sposoben uporabljati simbolne funkcije, kar pomeni, da lahko razmišlja o stvareh, ki jih trenutno ne vidi oz. niso prisotne (npr. v igri palica zamenja telefon). V tem obdobju so otroci običajno veliko časa v vrtcu. Pomembno je, da tako starš kot vzgojitelj poznata in upoštevata tudi druge značilnosti tega obdobja, kot so:
egocentrizem (nezmožnost videti in razumeti situacijo z zornega kota druge osebe), uporaba predpojmov (delno usvojeni pojmi – npr. mama je zanj samo njegova lastna mama in ne tudi ostale ženske, ki so mame drugim otrokom), odsotnost logičnega mišljenja (razmišlja, sklepa drugače kot odrasli), realizem (nezmožnost razlikovanja med sanjami in realnostjo), finalizem (pripisovanje namena pojavom), animizem (neživi naravi pripisujejo lastnosti žive narave), artificializem (pripisovanje naravnih pojavov človekovi aktivnosti), centrizem (usmerjanje pozornosti na le en vidik situacije oz.
problema), miselno ohranjanje količin (količina predmeta se ne spremeni, če mu ničesar ne dodamo ali odvzamemo, česar otrok v tej fazi še ni sposoben razumeti), miselna nepovratnost (otrok se v mislih še ni sposoben vrniti v prvotno stanje problema).
3. Stopnja konkretnologičnih operacij: traja od šestega oz. sedmega leta do enajstega leta. V tem obdobju so otroci sposobni razmišljati logično in lahko hkrati eno situacijo vidijo z več zornih kotov ob pomoči konkretnih materialov in situacij (npr. 5 hrušk minus 3 hruške sta 2 hruški). Lahko razvrščajo predmete tudi po več značilnostih ter jih urejajo.
4
4. Stopnja formalno logičnih operacij: traja od enajstega oz. dvanajstega leta dalje. Na tej stopnji so sposobni abstraktno razmišljati, kar pomeni, da razumejo pojave, ki niso konkretni in trenutno prisotni, uporabljajo simbole (kemijske, matematične …), logično sklepajo … (Nemec in Krajnc, 2013).
Piaget je imel veliko kritik glede načina zastavljanja vprašanj, saj so zaradi neobičajnih primerov problemov otroci imeli več težav pri odgovorih. S primernimi in bolj vsakdanjimi vprašanji so otroci sposobni veliko prej preiti na višjo stopnjo. Tudi dvoletniki so po novejših raziskavah lahko sposobni zavzeti perspektivo drugega, kar po mnenju Piageta pri tej starosti še ni mogoče (prav tam).
Poleg Jeana Piageta pa sta se z razvojem mišljenja podrobneje ukvarjala tudi Lev Semjonovič Vigotski in Jerome Seymour Bruner. V določenih pogledih se s Piagetom ne strinjata, vendar je pogled vsakega posameznika pomemben, saj ne moremo posplošiti in upoštevati le ene teorije miselnega razvoja.
Vigotski daje velik pomen kulturi in povezavam med otrokom ter zunanjim okoljem na miselni in govorni razvoj. Zagovarja tudi, da je za otrokov razvoj izrednega pomena igra, preko katere razvija razne spretnosti. Predstavi tudi t. i. območje bližnjega razvoja, za katerega je značilno, da otrok ob pomoči mentalno razvitejšega partnerja (to je lahko starejši otrok, starš, vzgojitelj
…) hitreje doseže oz. preseže določeno fazo mišljenja (prav tam).
Bruner se je posvetil trem oblikam notranjih predstav posameznika. Enaktivna oblika predstavlja telesne (gibalne) dejavnosti, ki so zelo pomembne za miselni razvoj (npr. računanje s prsti). Slikovne predstave (slike, skice, grafi …) za lažje povezovanje predznanj predstavlja ikonična oblika, za simbolično obliko pa je značilna uporaba simbolov (npr. kemijski, fizikalni, matematični …). Bruner izpostavlja pomembnost vpliva staršev oz. vzgojiteljev na otrokov miselni razvoj, saj jim ti lahko določeno nalogo poenostavijo ali pa otežijo, usmerjajo otrokovo pozornost, dajejo spodbude in jim ohranjajo motivacijo (prav tam).
2.3 VESOLJE (NAŠE OSONČJE)
Nastanek vesolja si dandanes razlagamo s teorijo »Velikega poka« pred približno 12 do 15 milijardami let. Vsa snov je bila združena v eni točki, ki se je z nepredstavljivo silo in bliskovito hitrostjo raztreščila. V prvi sekundi so nastali tudi osnovni delci atoma in sinteza elementov.
Šele čez nekaj sto tisoč let so nastale zvezde in galaksije. Vesolje se še vedno širi tako, da se
5
razdalje med vsemi delci povečujejo v vse smeri (Štuhec, 2002). Je neskončno veliko, vsebuje pa ogromno galaksij, zvezd, plina, prahu, meteoritov, asteroidov … (Mitton, 1999)
Planet Zemlja se nahaja v našem Osončju, ki je del galaksije, imenovane Rimska cesta. Naše Osončje sestavljajo zvezda z imenom Sonce, 8 planetov – Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter, Saturn, Uran in Neptun – ter pritlikavi planeti, naravni sateliti, asteroidi, kometi in meteoriti. Planeti po tirnicah krožijo okoli Sonca, ki je središče našega Osončja (Moore, 1999).
2.4 DAN IN NOČ TER OBLIKA ZEMLJE
Zemlja je tretji planet po vrsti glede na oddaljenost od Sonca. Le na njej je znano življenje, kot ga poznamo. Na naše življenje pa že od nekdaj vpliva vrtenje Zemlje okoli lastne osi, nagnjenost njene osi ter kroženje okoli Sonca (Moore, 1999).
Pojav menjave dneva in noči povzroča Zemljino vrtenje okoli lastne osi. To se zgodi v 24 urah, obrača se od zahoda proti vzhodu. Tisti del Zemlje, ki je obrnjen k Soncu, je osvetljen – tam je dan. Tisti, ki pa je v istem trenutku na drugi strani Zemlje, je v temi, čemur pravimo noč (Mitton, 1999).
Dan in noč se ne zgodita v trenutku, ampak je to postopen proces. Zaradi enakomernega vrtenja Zemlje okrog lastne osi, se: »… območje na katerem živimo, postopno zasuče toliko, da ga svetloba s Sonca ne doseže več; prehod med svetlim in temnim delom dneva imenujemo večerni mrak. Sledijo ure, ko je »naša« polovica Zemlje obrnjena stran od Sonca …« (Gostinčar B., 2015, str. 9). Takrat je naše območje v temi in imamo noč. Ker se Zemlja vrti, se potem ponovno: »… približamo legi, v kateri je naša polovica Zemlje osvetljena – začne se jutranja zora, prehod med nočjo in svetlim delom dneva« (Gostinčar B., 2015, str. 9). Po zori sledi dan, obsijan s Sončevo svetlobo, nato sledi večer, za tem pa ponovno noč. Opisan proces se ponavlja iz dneva v dan (Gostinčar, B. 2015). V leksikonu Fizika (2002) je zapisano, da je mrak
»prehodni čas med popolno dnevno svetlostjo in popolno temo noči pri sončnem zahodu (večerni m.) ali pri sončnem vzhodu (jutranji m.)« (Štuhec, 2002, str. 229). Na različnih krajih opazovanja traja različno dolgo, kar je povezano z zemljepisno širino kraja. V naših krajih traja okoli 2 uri, na ekvatorju pa je zelo kratek (Štuhec, 2002).
Kot je dokazano in zapiše tudi Gostinčar Blagotinšek (2015), se dolžina dneva in noči v naših krajih skozi leto spreminja, kar je povezano z letnimi časi. Le-ti so posledica nagnjenosti Zemljine vrtilne osi za 23,5° in njenega kroženja okoli Sonca. Mitton (1999) piše, da je na severni polobli poletje, kadar je severni tečaj obrnjen k Soncu. Takrat je istočasno južni tečaj
6
obrnjen proč od Sonca, zato je tam zima. Letni časi so torej glede na severno in južno poloblo ravno nasprotni. Dne 21. junija je na severni polobli najdaljši dan – »poletni solsticij«. Po tem se začne dan ponovno krajšati, 21. decembra pa je najkrajši oz. je noč najdaljša – »zimski solsticij«. Od 21. decembra dalje se dan ponovno začne daljšati (Mitton, 1999).
Pravimo, da je Zemlja okrogla, kar ni povsem res. Rigutti (1996) zapiše, da je krogla res najboljši približek njene oblike, vendar so natančne raziskave in meritve pokazale, da ima obliko t. i. geoida, ker je na severnem in južnem polu rahlo sploščena zaradi vrtenja okoli lastne vrtilne osi.
2.4.1 RAZISKAVE IN PRISPEVKI
2.4.1.1 »MENTAL MODELS OF THE DAY/NIGHT CYCLE«
Stella Vosniadou in William F. Brewer sta leta 1994 v reviji Cognitive Science objavila članek z naslovom Mental Models of the Day/Night Cycle. Predstavlja raziskavo, ki sta jo izvedla z otroki prvega, tretjega in petega razreda v Washingtonski šoli v zvezni državi Illinois v ZDA. Raziskovala sta, kakšne predstave imajo otroci o dnevu in noči ter kako se te predstave spreminjajo skozi proces učenja. Ta raziskava predstavlja nadaljevanje prejšnjih raziskav o miselnih predstavah otrok o Zemlji (predstavljeno v naslednjem podpoglavju), ki so del večjega projekta o razumevanju in raziskovanju procesa pridobivanja znanja na področju astronomije (Vosniadou in Brewer, 1994).
Predstavita tri miselne modele, ki se nanašajo na pojav menjave dneva in noči:
- Prvi je »začetni« (prevedeno s prevajalnikom Pons iz besede »initial«). To so predstave otrok, povezane z njihovimi vsakdanjimi opazovanji, izkušnjami – naivne, intuitivne predstave (v to kategorijo so uvrščeni odgovori otrok: »Zemlja je ravna podlaga«,
»Sonce ponoči prekrijejo oblaki/tema«, »Sonce se skrije za gore«, »Sonce se oddalji od Zemlje«, » Luna in Sonce sta vsak na eni strani (ravne) Zemlje in se premikata gor in dol« …).
- Drugi je »sintetični« (prevedeno s prevajalnikom Pons iz besede »synthetic«) in predstavlja združitev oz. prilagoditev lastnih izkušenj s kulturno sprejetimi, znanstvenimi razlagami (v to kategorijo so uvrščeni odgovori otrok: »Zemlja je okrogla«, »Sonce in Luna sta vsak na eni strani (okrogle) Zemlje in se premikata gor, dol«, »Sonce in Luna krožita okoli Zemlje«, »Zemlja se premika gor/dol, levo/desno, Sonce in Luna pa sta nepremična«, »Zemlja in Luna obkrožita Sonce v 24 urah«).
7
- Tretji model pa je »znanstveni« (prevedeno s prevajalnikom Pons iz besede »scientific«) in predstavlja znanstveni pogled oz. razumevanje naravnih pojavov (odgovor otrok:
»Zemlja se vrti okoli svoje osi od zahoda proti vzhodu, Luna kroži okoli nje, Zemlja pa kroži okoli Sonca, ki miruje«).
Slika 1: Miselni modeli pojava menjave dneva in noči s prevodom v slovenščino.
Pridobljeno s http://csjarchive.cogsci.rpi.edu/1994v18/i01/p0123p0183/MAIN.PDF.
Naslednja slika prikazuje, kako oblika Zemlje in gibanje Sonca vplivata na razlago pojava menjave dneva in noči. Prevod besed v slovenščino je označen s temno modro barvo poleg besede v angleščini.
Začetni miselni model
Sonce prekrijejo oblaki ali tema.
Sonce se premakne v vesolje.
Sonce in Luna se premikata gor/dol glede na površje.
Sintetični miselni model Sonce in Luna
se premikata gor/dol na nasprotni strani Zemlje.
Sonce in Luna se zavrtita okoli Zemlje vsak dan enkrat na dan.
Zemlja in Luna se zavrtita okoli Sonca vsakih 24 ur.
.
Zemlja se premika gor/dol ali od zahoda proti vzhodu. Sonce in Luna sta nepremična na nasprotni strani Zemlje.
Znanstveni miselni model
Zemlja se vrti od zahoda proti vzhodu. Sonce je nepremično, Luna kroži okoli Zemlje.
8
Slika 2: Primeri miselnih modelov s prevodom v slovenščino.
Pridobljeno s http://csjarchive.cogsci.rpi.edu/1994v18/i01/p0123p0183/MAIN.PDF Odgovore otrok sta iz vsakega področja raziskovanja (odsotnost Sonca ponoči, razlaga pojava menjave dneva in noči, gibanje Lune, odsotnost zvezd podnevi) razvrstila v različne tipe odgovorov, ki prikazujejo posamezne miselne modele (začetni, sintetični, znanstveni).
Izpostavljam nekaj vprašanj, ki sta jih zastavila otrokom: »Kje je Sonce ponoči?«, »Ali se
Sonce gre za gore.
Zemlja je sploščena, zakoreninjena v tla, nepremična.
Zemlja je okrogla, obkrožena z vesoljem – se ali pa se ne premika.
Miselni modeli Zemlje. Miselni modeli Sonca. Miselni modeli pojava dneva in noči.
Začetni modeli.
Sonce se premika.
Sonce je nepremično.
Sonce se premika.
Sonce je nepremično.
Sintetični in znanstveni modeli.
Zemlja kroži
okoli Sonca. Zemlja se premika
gor/dol ali v smeri zahod/vzhod.
Sonce gre daleč stran.
Sonce ugasne.
Oblaki prekrijejo Sonce.
Sonce kroži okoli Zemlje.
Sonce gre na nasprotno stran Zemlje.
9
Zemlja premika?«, »Ali se Sonce premika?«, »Kako nastane dan/noč?«, »Ali se Luna premika?«, »Kje so zvezde podnevi?«, »Ali se zvezde premikajo?« (prav tam).
Raziskave so pokazale, da je večina prvošolcev na začetku imela »začetne« predstave, nato so z leti šolanja le-te nadomestili s sintetičnimi, kasneje pa so usvojili tudi znanstveno znanje.
Začetne predstave so imeli 6-letniki tudi glede razumevanja pojava dneva in noči, kjer so odgovorili, da je Zemlja mirujoči fizični objekt, medtem ko sta Sonce in Luna nebesni telesi, ki se premikata. Vsi otroci v raziskavi, ki so razumeli Zemljo kot ravno površino (in ne okroglo), so pokazali začetni model pri razumevanju dneva in noči. Predstava o obliki Zemlje je torej vplivala na razlago pojava dneva in noči. Avtorja predstavita tudi »okvirno« teorijo (framework theory), ki predpostavlja, da utrjene predpostavke o naravnih pojavih, pridobljene v zgodnjem življenju, vplivajo na otrokovo gradnjo specifičnih teorij, ki vključujejo medsebojno povezane informacije o naravnih pojavih; iz nje izhajajo tudi miselni modeli (prav tam).
Kot obliko Zemlje so otroci navedli: pravokotno (ravno podlago), dvojno (mi živimo na ravni podlagi, obstaja še ena Zemlja), v obliki palačinke (ravna okrogla podlaga), votlo kroglo, sploščeno kroglo in kroglo. Tisti, ki so za obliko Zemlje navedli pravokotnik, obliko palačinke in dvojni model Zemlje, so pojav dneva in noči razlagali kot da se Sonce in Luna premikata gor in dol ali pa da Sonce izgine, ali pa so vse modele malo pomešali med seboj in bili nedoločljivi.
Veliko jih je imelo težave pri Zemlji v obliki votle krogle, kjer so podajali nejasne, pomešane in neodločne odgovore glede pojava dneva in noči. Nekaj raziskav, ki jih bom v nadaljevanju tudi predstavila, se navezuje ravno na to raziskavo (prav tam).
2.4.1.2 »MENTAL MODELS OF THE EARTH: A STUDY OF CONCEPTUAL CHANGE IN CHILDHOOD«
Vosniadou Stella in William F. Brewer sta l. 1992 objavila članek o miselnih modelih oblike Zemlje pri mlajših otrocih. Predstavila sta rezultate raziskave, ki sta jo izvedla s 60 otroki iz 1.
(20), 3. (20) in 5. (20) razreda v šoli v Urbani v zvezni državi Illinois v ZDA. Vsakemu otroku so individualno zastavili nekaj vprašanj (»Kakšne oblike je Zemlja?«, »Kam moramo pogledati, da bomo videli Zemljo?«, »Kaj je nad Zemljo?«, »Kaj je pod Zemljo?«, »Kaj je na levi in desni strani Zemlje?«), nato pa je vsak narisal obliko Zemlje (»Sedaj nariši še nebo, Luno in zvezde.«,
»Pokaži, kje živijo ljudje.«, »Kam bi prišel, če bi več dni hodil naravnost?« itd.) (Vosniadou in Brewer, 1992).
Med odgovori so bili tudi takšni, ki sta jih uvrstila v kategorijo »mešani modeli«, 6 pa je bilo takih, ki niso upodabljali nobenega predstavljenega modela. Največ otrok (23) je predstavljalo
10
okrogli model oblike Zemlje, 12 jih je predstavljalo votli model, 11 mešani, 8 dvojni model, 4 model sploščene Zemlje, najmanj pa model sploščene Zemlje v obliki palačinke (1) in pravokotnika (1). Torej je manj kot pol otrok predstavljalo znanstveni model oblike Zemlje, 2 začetni, večina pa sintetični (prav tam).
Rezultati so pokazali, da imajo otroci neskladne odgovore; npr. veliko otrok je reklo, da je Zemlja okrogla, a so tudi trdili, da ima rob, s katerega lahko pademo. Prepoznala sta naslednje modele oblike Zemlje: pravokotna ploščata Zemlja, okrogla ploščata Zemlja, dvojni model, votla krogla in sploščena krogla (glej sliko 3). Trdita, da so ti modeli omejeni z nekaterimi predpostavkami, ki jih otroci oblikujejo na podlagi interpretacij njihovih vsakdanjih izkušenj.
Nekatere modele (ploščata Zemlja v obliki pravokotnika in kroga – palačinka) otroci oblikujejo preden so izpostavljeni kulturno sprejeti informaciji, da je Zemlja okrogla. V procesu pridobivanja znanja otroci oblikujejo in spreminjajo svoje začetne, naivne modele in jih usklajujejo s kulturno in znanstveno sprejetimi. Postopoma nastajajo nove predpostavke in razlage, ki so sintetične; to sta npr. votla in sploščena oblika Zemlje. Predstavlja jim rešitev problema, ki izhaja iz neskladja med njihovim začetnim modelom ravne Zemlje in kulturno sprejetim znanstvenim modelom sferične Zemlje. Otroci razumejo, da je Zemlja okrogla šele, ko so predpostavke, ki so nastale v njihovih začetnih modelih (Zemlja je ravna podlaga in nepodprte stvari padejo), ponovno, večkrat in drugače razložene. Avtorja predpostavljata tudi, da je miselni model neka dinamična struktura, ki se ustvari sproti z namenom odgovoriti na vprašanja, rešiti probleme ali se spoprijeti z drugimi situacijami (prav tam).
11
Slika 3: Miselni modeli oblike Zemlje s prevodom v slovenščino.
Pridobljeno s http://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.452.592
&rep=rep1&type=pdf
2.4.1.3 »KINDERGARTNERS' MENTAL MODELS OF THE DAY AND NIGHT CYCLE:
IMPLICATIONS FOR INSTRUCTIONAL PRACTICES IN EARLY CHILDHOOD CLASSROOMS«
Mesut Saçkes je avtor članka Kindergartners' Mental Models of the Day and Night Cycle:
Implications for Instructional Practices in Early Childhood Classrooms. Objavljen je bil leta 2015 in prikazuje rezultate raziskave o miselnih modelih razumevanja pojava menjave dneva in noči v predšolskem obdobju. V raziskavi je sodelovalo 46 otrok, starih 5–6,25 let. Intervjuji so bili sestavljeni tako, da so otroci najprej verbalno odgovarjali na 4 vprašanja, nato so rokovali s predmetoma v obliki Sonca in Zemlje (model dečka/deklice je bil pritrjen na model Zemlje, otroci pa so model Zemlje in Sonca morali postaviti tako, kot menijo, da sta postavljena podnevi/ponoči, in svojo odločitev utemeljiti). Za tem so jim modela vzeli ter ju postavili
Krogla
Sploščena krogla
Votla krogla
Dvojna Zemlja
Okrogla ploščata Zemlja
Pravokotna ploščata Zemlja
12
pravilno glede na dan/noč, otrok pa je moral povedati, ali ima deček/deklica dan ali noč ter pojasniti svoj odgovor (Saçkes, 2015).
Odgovori otrok, značilni za »začetni« model, so bili: »Sonce se oddaljuje, ko je noč, in približuje, ko je dan«, »Sonce se premika gor, da ustvari dan, in dol, ko je noč«, »Sonce ponoči prekrijejo fizični objekti (oblaki, gre za gore …), »nadnaravni« pojavi (noč je za spanje, dan, da gremo v službo/vrtec/šolo)«. Odgovora otrok, značilna za »sintetični« model, sta bila:
»Sonce kroži okoli Zemlje«, »Zemlja se vrti okoli svoje osi, Sonce pa se približuje in oddaljuje«. Odgovor, značilen za »znanstveni« model, je bil: »vrtenje Zemlje okoli lastne osi povzroča pojav menjave dneva in noči« (prav tam).
Rezultati so pokazali, da je več kot polovica otrok pokazala začetni model razumevanja pojava, 8 otrok je pokazalo sintetični model, le 6 pa znanstvenega. Model oddaljevanja in približevanja Sonca je bil največkrat podan kot odgovor pri otrocih z začetnim modelom. Avtor zapiše, da imajo otroci s sintetičnim modelom težave pri razumevanju sočasnosti vrtenja Zemlje okoli lastne osi in kroženja okoli Sonca. Predvideva tudi, da so otroci z znanstvenim modelom razumevanja znanje pridobili v nižjih razredih ali pa izven šole, saj primanjkuje izvajanje znanstvenih aktivnosti za predstavitev pojava menjave dneva in noči. Uporaba modelov oz.
pripomočkov med intervjuji je otrokom pomagala, da so bili bolj samozavestni v besednem izražanju svojih idej in razvijanju domišljije (prav tam).
Avtor zapiše, da bi lahko glede na rezultate raziskave oblikovali bolj učinkovit kurikulum in strategije za predšolske otroke in otroke v zgodnjih letih šolanja. Tako kot v svoji raziskavi zapišeta Vosniadou in Brewer (1994), tudi Saçkes predpostavlja, da oblika Zemlje vpliva na razumevanje pojava dneva in noči. Zaradi tega bi otrokom predstavili obliko Zemlje, preden bi začeli spoznavati pojav menjave dneva in noči. Učenje oz. dejavnosti bi morale temeljiti na raziskovalnih fizičnih aktivnostih preko igre (npr. uporaba plastelina kot modela Zemlje in Sonca), ki je primeren način učenja predšolskih otrok po Turškem predšolskem izobraževalnem programu (2012) (prav tam).
2.4.1.4 »US AND TURKISH PRESCHOOLERS' OBSERVATIONAL KNOWLEDGE OF ASTRONOMY«
Mesut Saçkes, Mandy McCormick Smith in Kathy Cabe Trundle so avtorji prispevka z naslovom US and Turkish preschoolers' observational knowledge of astronomy. Objavljen je bil leta 2016. Avtorji so izvedli raziskavo, s katero so želeli opisati in primerjati otroke iz Združenih držav Amerike (v nadaljevanju ZDA) in Turčije glede njihovega znanja o pojavu
13
dneva in noči ob opazovanju. Njihov cilj je bil tudi prepoznati podobnosti, povezane s teorijo, ki sta jo l. 1992 uvedla Vosniadou in Brewer (poudarek na miselnih predstavah) v povezavi z raziskavo, ki sem jo že opisala v prvem podpoglavju raziskav. Vzorec je predstavljal 56 otrok (27 – ZDA, 29 – Turčija), starih 4–5 let. Intervju je vseboval 9 vprašanj o dnevu, noči in nebesnih objektih, vidnih na nebu podnevi in ponoči (Saçkes, McCormick Smith, Cabe Trundle, 2016).
Rezultati so pokazali, da skoraj ni razlik med odgovori otrok iz ZDA in Turčije. To, da otroci razvijejo podobne predstave o pojavu dneva in noči ne glede na to, kje živijo, sta v teoriji miselnih modelov zagovarjala tudi Vosniadou in Brewer, kar potrjuje njuno teorijo. Dve tretjini tako otrok iz Združenih držav Amerike kot Turčije sta povedali, da je zunaj dan. Manj kot pol (41 % pri obeh skupinah) jih je znalo znanstveno pojasniti, kako vedo, da je dan (njihovi odgovori so bili: »Sonce je zunaj«, »Svetloba je zunaj«, »Nebo je svetlo modre barve«). Več otrok je znalo predstaviti nebesna telesa, vidna ponoči kot tudi podnevi. Edina razlika je bila v tem, da so otroci iz Amerike imeli več pravilnih odgovorov glede opazovanja Lune, saj imajo že v predšolskem programu vzgoje in izobraževanja predvidene dejavnosti, ki spodbujajo razvoj znanstvenega mišljenja in spretnosti na to temo (prav tam).
2.4.1.5 »THEORIES EXPLAINING ASTRONOMICAL PHENOMENA AT CHILDREN AND ADULTS«
Jan Amos Jelinek (2015) v svojem prispevku Theories explaining astronomical phenomena at children and adults povzame mnenje avtorice Alison Gopnik (2009), da so otroci zelo podobni znanstvenikom, saj razvrščajo misli in ustvarjajo lastne teorije, ko želijo nove pojave razložiti, pojasniti. Od znanstvenikov se ločijo po količini pridobljenih informacij in izkušenj o določenem pojavu. Piaget opisuje pojav prilagoditve miselne sheme, pri katerem otroci začnejo pridobivati več izkušenj z upoštevanjem trditev odraslih in informacij iz medijev. Tu sta pomembna še dva procesa: proces asimilacije (novo informacijo preoblikuješ glede na že ustvarjeno miselno shemo; kvantitativna vrednost) in proces akomodacije (staro oz. že ustvarjeno miselno shemo prilagodiš glede na novo informacijo; kvalitativna vrednost), ki sta opisana tudi v knjigi Razvoj in učenje predšolskega otroka (Nemec in Krajnc, 2013, str. 74).
Avtor Amos Jelinek povzame tudi mnenje Susan Carey (The Origin Of Concept, 2009, str. 113–
167 v Amos Jelinek, 2015), ki verjame, da imajo otroci nek prirojen mehanizem, s katerim pridobivajo znanje o svetu. Koncepte ustvarjajo drugače kot odrasli in znanstveniki; od njih se ločijo po zrelosti intelektualnih, miselnih procesov. Omeni tudi značilnosti predšolskega otroka
14
po Piagetu, kot so: animizem, artificializem (vse je ustvaril človek), sinkretizem (povezujejo dva pojava, ki se dogajata tukaj in zdaj, čeprav nimata nobene skupne povezave), ki vplivajo na njihovo razumevanje sveta, pojavov (Amos Jelinek, 2015).
Avtor Amos Jelinek zapiše, da je po prvi raziskavi (izvedel Stefan Szuman, 1939) o otrokovem razumevanju pojavov v vesolju, iz katere sta bili potrjeni Piagetovi teoriji animizma in artificizma, sledilo še veliko raziskav po vsem svetu (ZDA – Vosniadou, Brewer, 1994; Indija – Samarapunga-van, Vosniadou, Brewer, 1996; Velika Britanija – Nobes, Martin, Panagiotaki, 2005; Estonija – Hannust, Kikas, 2012; Turčija – Özsoy, 2012; Grčija – Vosniadou, Brewer, 1994) na temo vesolja, pri katerih se je izkazalo, da so miselni modeli oblike Zemlje ter pojava dneva in noči po Vosniadou in Brewer (1992, 1994) univerzalni. V Indiji in Združenih državah Amerike so se sicer pojavili odgovori, ki jih niso zasledili nikjer drugje, kar pripisujejo vplivu medijev, dostopnosti do spleta (slike Zemlje, posnete iz vesolja) ter kulturnem vplivu (zgodbe in legende o nastanku sveta – Indija) (prav tam).
Avtor navede tudi rezultate raziskave iz l. 2014 in 2015, ki so jo izvedli s 100 študenti predšolske vzgoje in razrednega pouka na Univerzi Marie Grzegorzewske na Poljskem.
Zanimalo jih je znanje študentov o naravnih pojavih (naloge: »Kaj je vzrok za letne čase?«,
»Pojasni, zakaj je Luna včasih popolnoma osvetljena, včasih pa ne?«, »Nariši gibanje Sonca po nebu podnevi v poletnem in v zimskem času«.). Rezultati so pokazali, da imajo odrasli, kljub dolgoletnemu šolanju, v veliki večini nepravilne, nepopolne teorije. Znanje pedagoškega delavca (vzgojitelja, učitelja) pa je zelo pomembno, saj bo znanje otrok grajeno na podlagi njihove kakovosti znanja. Otrokov um je zelo občutljiv, zato je zelo pomembno, kakšne informacije pridobiva o svetu in pojavih okoli njega. Če ne dobiva pravilnih informacij, bo tudi v nadaljnjem šolanju imel več težav z razumevanjem npr. naravnih pojavov (prav tam).
2.4.1.6 »SCIENCE IN EARLY CHILDHOOD EDUCATION«
Stig Broström je avtor prispevka Science in Early Childhood Education (2015), katerega cilj je med drugim tudi navdihniti vzgojitelje za vključevanje in izvajanje naravoslovnih dejavnosti v vrtcu. Piše tudi o pozitivnih vplivih znanstvenih, naravoslovnih dejavnosti v vrtcu – otroci se zabavajo, radi opazujejo in razmišljajo o naravi (Eshach, 2006 v Broström, 2015), zadovoljujejo biološko potrebo po raziskovanju (Gopnik, idr., 2002 v prav tam), pri aktivnostih so prisotni z umom in telesom (Davies, 2011 v prav tam), učenje poteka preko igre, aktivnosti se gradijo glede na otrokovo predznanje in interes (Thulin, 2011 v prav tam). Pozitivne izkušnje v
15
zgodnjih letih vplivajo na pozitiven odnos do naravoslovnih dejavnosti v nadaljevanju šolanja (Broström, 2015).
Raziskavo so izvedli v 12 vrtcih na Danskem, z njo pa so želeli razviti oz. izboljšati pedagoško- didaktični pristop z različnimi metodami in učenjem preko igre – temeljila je na ideji Vigotskega (1987), da učenje vodi otrokov razvoj. Raziskava je potekala 2 leti, raziskovalca ter vzgojitelji pa so se vsak drugi mesec srečevali ter pogovarjali o izvedenih dejavnostih in rezultatih. Ti so pokazali, da vzgojitelji zelo radi izvajajo naravoslovne dejavnosti, če imajo primerno (naravoslovno) znanje, ustrezne in zanimive metode dela ter podporo. Pomembno je tudi, da vzgojitelji otrokovo t. i. antropocentrično razmišljanje (= svet ustvarjajo ljudje in so njegovo središče) usmerjajo v naravoslovno in nekako poskusijo ohranjati ravnovesje, kjer je na eni strani otrokovo predznanje, na drugi pa naravoslovni pristop za razumevanje raznih pojavov (paziti morajo, da ne hitijo preveč z dejavnostmi, ker nekaterih stvari otroci še niso sposobni razumeti v določenem starostnem obdobju; morajo biti pripravljeni slediti otrokom) (prav tam).
2.4.1.7 »CHILDREN’S ASTRONOMY. SHAPE OF THE EARTH, LOCATION OF PEOPLE ON EARTH AND THE DAY/NIGHT CYCLE ACCORDING TO POLISH CHILDREN BETWEEN 5 AND 8 YEARS OF AGE«
Avtor prispevka je Jan Amos Jelinek. Zapiše, da imajo otroci težave pri razločevanju med resničnimi in neresničnimi podatki. Na to vplivajo mediji, ki na eni strani prikazujejo dokumentarne oddaje na podlagi resničnih dejstev ter znanstveno-fantastične filme in risanke (npr. Star Wars) na podlagi nekih poenostavljanj in napačnih predstavitev sveta. Pri tem so pomembne tudi informacije odraslih, iz katerih izberejo tiste, ki so usklajene z njihovimi razlagami in razumevanjem vesolja, sveta (Barnett idr., 2006, Mali in Howe, 1979; Nussbaum in Novak, 1976; Vosniadou in Brewer 1992, 1994 v Amos Jelinek, 2020).
Letos (2020) je avtor izvedel raziskavo z 49 otroki s Poljske, starimi 5–8 let. Namen raziskave je bil ugotoviti, od kje so otroci pridobili izkazano znanje o objektih in pojavih v vesolju ter kolikšne so podobnosti oz. razlike med odgovori otrok s Poljske in drugimi otroki po svetu.
Izbral je 4 področja raziskovanja: gibanje Sonca podnevi, nočno nebo, obliko Zemlje in položaj ljudi na njej ter pojav menjave dneva in noči. Rezultati kažejo visoko podobnost z že omenjenimi miselnimi modeli Vosniadou in Brewer (1994) in potrjujejo trditev, da otroci znanje astronomije dobijo predvsem iz zunajšolskih virov informacij (lastno opazovanje oz.
izkušnje, odrasli in mediji). Iz odgovorov otrok je razvidno, da so imajo otroci začetni, sintetični
16
in znanstveni model (odgovori iz vseh modelov so bili podani). Glede na odgovore otroci informacije o dnevu, nočnem nebu, obliki Zemlje in pojavu dneva in noči dobijo na podlagi lastnih opazovanj, preko televizije, slik v naravoslovnih knjigah ter od odraslih (predvsem staršev). Ne glede na vse, otroci največ informacij dobijo iz lastnih izkušenj in opazovanj, učiteljev skoraj niso omenili. Amos Jelinek zapiše tudi, da ni nujno, da ima vsak otrok le en nivo modela za vse pojave, ampak so lahko (in tudi velikokrat) različni. Njihovo znanje o astronomiji je odvisno od miselnega razvoja ter usklajevanja lastnih opazovanj, izkušenj z informacijami, prejetimi od odraslih in iz medijev (prav tam).
2.4.1.8 »CHILDREN'S IDEAS ABOUT THE SOLAR SYSTEM AND THE CHAOS IN LEARNING SCIENCE«
Avtorja članka, John G. Sharp in Paul Kuerbis, sta raziskovala ideje otrok o našem Osončju ter kako se te ideje ob poučevanju in učenju spreminjajo skozi 10-tedensko časovno obdobje.
V raziskavo je bilo vključenih 62 otrok, starih 9–11 let, iz manjše šole v Angliji (Velika Britanija). Ena skupina otrok (31) je bila kontrolna, druga pa eksperimentalna (31). Otroci iz obeh skupin so imeli podobno (pred)znanje in vsi so se že v prejšnjih letih spoznali z astronomijo. Vsi udeleženci so bili intervjuvani (besedno + risanje) vsaj dvakrat v časovnem razmaku treh mesecev (eksperimentalna skupina je bila intervjuvana trikrat). V eksperimentalni skupini je bila dobro pripravljena, pozitivno naravnana in strokovno usposobljena učiteljica z dobrim znanjem astronomije, ki je z otroki spoznavala Sončev sistem tako, da je upoštevala njihovo predznanje, ideje in želje. Otroci so bili deležni »bogatega« učenja, saj so uporabljali ilustracije, raziskovali, reševali probleme, brali, delali s konkretnim materialom, uporabljali sodobno tehnologijo in opazovali nebo ponoči in podnevi. Otroci iz kontrolne skupine so se astronomijo učili kasneje (Sharp in Kuerbis, 2005).
Rezultati so pokazali, da so imeli otroci pred obema intervjujema podobno znanje in odgovore, po izvedenih dejavnostih v eksperimentalni skupini pa so se odgovori med skupinama močno razlikovali. Otroci iz eksperimentalne skupine so imeli veliko boljše rezultate na vseh področjih (število, ime, velikost, razdalja, gibanje planetov, prepoznavanje prave slike, risanje našega Osončja …) kot otroci iz kontrolne skupine. Avtorja zapišeta tudi to, da je veliko otrok imelo predstave o vesolju že pred vstopom v šolo, le-te pa so lahko tudi močno zakoreninjene v njihovo mišljenje in so jim zato povzročale težave pri sprejemanju in razumevanju znanstvenih razlag objektov in pojavov. Ko v posameznikovem kognitivnem sistemu pride do konfliktnih informacij (začetne predstave – novi pojmi), v njem nastane kaos. Otroci nato običajno
17
oblikujejo neke svoje »mešanice« obstoječega in novega znanja, počasi pa razumejo tudi novo znanstveno znanje. Rezultati raziskave prikazujejo tudi to, da so se otroci v času zgodnjega šolanja sposobni učiti o vesolju, našem Osončju, objektih in pojavih, vendar na njim primeren in zanimiv način (prav tam).
18
3 EMPIRIČNI DEL
3.1 OPREDELITEV PROBLEMA
Pojav menjave dneva in noči je postopen proces, ki na Zemlji traja že toliko časa, kot je stara sama Zemlja, torej več milijard let. Zemlja se vrti okoli lastne osi, hkrati pa kroži okoli središčne zvezde našega Osončja – Sonca. Pojav menjave dneva in noči povzroča vrtenje Zemlje okoli njene lastne osi. Takrat, ko je tista stran Zemlje, na kateri stojimo mi, obrnjena proti Soncu, je za nas svetli del dneva – dan. Takrat, ko pa je tista stran Zemlje, na kateri stojimo mi, obrnjena proč od Sonca, je za nas temni del dneva – noč (Mitton, 1999).
Otroci se s tem pojavom srečujejo vsakodnevno, zato me zanima, kako oni razumejo in si razlagajo ta pojav, ali oz. koliko so sploh pozorni na značilnosti svetlega in temnega dela dneva.
V Kurikulumu za vrtce (1999) je pod cilji navedeno, da otroci najprej opazujejo pojave na nebu, po 3. letu pa jih tudi že raziskujejo, kar pomeni, da so dejavnosti s področja vesolja načrtovane za izvajanje. Ob tem je treba seveda upoštevati interes otrok. O našem planetu je zapisano, da si starosti ustrezno oblikujejo predstavo o njem (Bahovec in sod., 1999), torej se v vrtcu lahko pogovarjamo tudi o obliki Zemlje, ki je krogla oz. natančneje geoid (Rigutti, 1996).
3.2 CILJI
V diplomskem delu se bom posvetila raziskovanju otrokovega razumevanja in poznavanja pojava menjave dneva in noči ter oblike Zemlje pri otrocih, starih 4–6 let. Zanima me, kakšne predstave imajo o tem pojavu ter o obliki planeta Zemlja.
Moji cilji so:
- ugotoviti, kakšne predstave imajo 4–6 let stari otroci o pojavu dneva in noči;
- ugotoviti, kakšne predstave imajo 4–6 let stari otroci o obliki Zemlje;
- primerjati odgovore slovenskih otrok, starih 4–6 let, o pojavu dneva in noči ter obliki Zemlje, s predstavami otrok iz tujine, opisanih v literaturi.
3.3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA
Skladno s cilji sem si zastavila naslednja raziskovalna vprašanja:
RV1: Kakšne predstave imajo 4–6 let stari otroci o pojavu dneva in noči?
RV2: Kakšne predstave imajo 4–6 let stari otroci o obliki Zemlje?
19
RV3: Kakšne so razlike med odgovori otrok iz mojega vzorca in onimi, opisanimi v literaturi?
3.4 METODOLOGIJA DELA
3.4.1 Raziskovalna metoda
S pomočjo vprašalnika sem vsakemu otroku individualno zastavila 11 vprašanj na temo dneva in noči, na koncu pa je s pomočjo plastelina vsak oblikoval še naš planet Zemljo po svojih predstavah. Raziskavo sem izvedla z deskriptivno neeksperimentalno metodo dela.
3.4.2 Vzorec
Vzorec predstavlja 100 otrok iz vrtcev Preddvor, Zg. Jezersko, Zg. Bela ter Orehek Kranj. Stari so 4–6 let. Največ je 4-letnikov (55), 5-letnikov je 43, dva otroka pa sta stara 6 let.
3.4.3 Instrument oz. pripomoček
Instrument, s katerim sem pridobila odgovore otrok, je vprašalnik, ki sem ga oblikovala sama.
Vprašanja so prirejena po že opisanih raziskavah avtorjev Vosniadou in Brewer (1992 in 1994), Mesut Saçkes (2015) ter Saçkes, McCormick Smith, Cabe Trundle (2016). Vsebuje 11 vprašanj, otrokom pa sem zastavila tudi nalogo s konkretnim materialom (oblikovanje planeta Zemlja iz plastelina). Odgovore otrok sem si sproti beležila v vnaprej pripravljene preglednice, izdelan model Zemlje pa sem fotografirala.
VPRAŠALNIK:
VPRAŠANJE ODGOVOR STAROST
1. Ali je trenutno dan ali noč?
2. Kako veš, da je dan/noč?
3. Kaj vidiš ponoči na nebu?
4. Kje je Sonce ponoči?
5. Ali se Sonce premika?
6. Ali se Luna premika?
7. Ali se Zemlja premika?
20 8. Ali kdaj vidiš Luno
podnevi?
9. Kje so zvezde podnevi?
10. Kako nastane dan?
11. Kako nastane noč?
12.Pred seboj imaš kos plastelina. Iz njega oblikuj naš planet Zemljo, tako kot misliš, da izgleda.
3.4.4 Postopek zbiranja podatkov
Na začetku sem se z ravnateljicama vrtcev dogovorila za izvajanje raziskovalne naloge ter jima predstavila svoj načrt. Nato sem stopila v stik z vzgojiteljicami ter starše seznanila z mojim prihodom. Ko sem pridobila njihova soglasja za uporabo podatkov njihovih otrok v raziskavi, sem začela z izvajanjem. Podatke otrok sem zbrala tako, da sem vsakemu individualno zastavila vprašanja iz vprašalnika, nato pa je vsak iz plastelina oblikoval Zemljo. Odgovore sem si sproti zapisovala.
3.4.5 Postopek obdelave podatkov
Ko sem imela vse podatke zbrane, sem rezultate prikazala v preglednicah in grafično (tortni diagrami). Pri interpretaciji podatkov sem se navezovala na miselne modele, predstavljene v literaturi.
3.5 REZULTATI IN INTERPRETACIJA
3.5.1 Ali je trenutno dan ali noč?
Pri prvem vprašanju me je zanimalo, ali otroci vedo, kateri del dneva je trenutno – svetli del (dan) ali temni del (noč). Skoraj vsi otroci (92) so vedeli, da je bil v času spraševanja dan, trije so najprej rekli, da je noč, nato pa so sami spremenili mnenje in povedali, da je dan, trije pa so trdili, da je noč.
21 Drugo (2 otroka):
- »Zjutraj je; dan bo, ko bo Sonce.«
- »Oblačno je.«
Tabela 1: Odgovori na prvo vprašanje.
Odgovor Št. otrok
"Dan" 92
"Noč" 3
Spremenili mnenje iz "Noč" v
"Dan" 3
Drugo 2
Graf 1: Odgovori na prvo vprašanje.
Komentar, ki velja za vse razpredelnice in grafe: En otrok v raziskavi predstavlja 1 %, saj 100 otrok predstavlja 100 %.
Iz grafa (Graf 1) je razvidno, da je pri prvem vprašanju 95 % otrok vedelo, da je dan, 3 % otrok so trdili, da je noč, 2 % otrok pa sta podala različna odgovora, ki sodita v kategorijo »drugo«, saj se nista opredelila ne za dan in ne za noč.
V primerjavi z raziskavo, katere avtorji so Saçkes, McCormick Smith in Cabe Trundle (2016), so rezultati prvega vprašanja podobni mojim. Večina otrok (74 %) iz Združenih držav Amerike
92%
3% 3% 2%
Ali je trenutno dan ali noč?
"Dan" "Noč" Spremenili mnenje iz "Noč" v "Dan" Drugo
22
(v nadaljevanju ZDA) in Turčije je vedela, da je bil v času spraševanja dan, tako kot v moji raziskavi, le da je delež teh otrok pri meni še večji (95 %).
3.5.2 Kako veš, da je dan/noč?
Drugo vprašanje se navezuje na prvega. Glede na to, kaj so otroci odgovorili pri prvem vprašanju, se tu nadaljuje razlaga odgovorov. Dobra tretjina (36) jih ima različne odgovore na dano vprašanje, 35 jih pojasni, da je dan, zato ker je oz. sveti Sonce, 10 jih pove, da je svetlo, 10, da je oblačno, 6 otrok pa ni vedelo odgovora. Trije otroci so pojasnili, kako vedo, da je noč.
Drugo (36 otrok):
»Sintetični« (delno sprejemljivi) odgovori (2):
- »Ker je Sonce in oblaki« (2 otroka)
»Začetni« odgovori (31):
- »K dž pada/Deževni oblaki so/Slabo vreme.« (6 otrok)
- »K ni noč/K ni tema.« (4 otroci)
- »Sm zbujen/buden/Ker še ne spimo.« (3 otroci)
- »Ker sm pogledala in vidla.« (3 otroci) - »Ker smo v vrtcu.« (2 otroka)
- »Ker smo že vstali.«
- »K ne ležiš, ni noč.«
- »Dan je gor.«
- »Lučka pride pri atu Franceljnu.«
- »Ker je lučka.«
- »Ker je prvo noč, potem pa dan.«
- »K se vsako jutro pokaže Sonce.«
- »K smo vstali je blo mrzlo.«
- »Ker je zima.«
- »Ker gremo vn.«
- »Noben bim bam ne zvoni.«
- »Ker je tema.«
- »Mami mi je povedala.«
- »Ker skos pride Sonček in nočka.«
»Znanstveni« (sprejemljivi) odgovori (2):
- »K je svetloba, se že odbija od Sonca.«
- »Ker se počas Zemlja vrti.«
23 Kako veš, da je noč? (3 otroci)
- »Ker je oblačno.«
- »K dž pada.«
- »K je tema.«
Tabela 2: Odgovori na drugo vprašanje.
Odgovor Št. otrok
"Ker je/sveti
Sonce" 35
"Ker je svetlo" 10
"Ker je oblačno" 10
"Ne vem" 6
Drugo 36
"Noč" 3
Graf 2: Odgovori na drugo vprašanje.
Velik delež otrok (35 %) pojav dneva povezuje s prisotnostjo Sonca na nebu, 10 % otrok je dan povezalo s svetlostjo, enak delež (10 %) pa jih je povedalo, da je dan zato, ker je oblačno. 6 % otrok ni znalo pojasniti odgovora, 3 % pa so povedali, kako vedo, da je noč. En odgovor se nanaša na dež, vendar nikoli v času spraševanja otrok ni deževalo, en dan je bilo malo bolj
35%
10%
10%
6%
36%
3%
Kako veš, da je dan/noč?
"Ker je/sveti Sonce" "Ker je svetlo" "Ker je oblačno" "Ne vem" Drugo "Noč"
24
oblačno, kar pomeni, da je tisti otrok malo temnejše oblake povezal z dežjem in posledično tudi z nočjo. 36 % otrok je imelo unikatne odgovore, ki sodijo v kategorijo »drugo«.
Te odgovore sem zaradi boljše preglednosti razvrstila v tri podkategorije: »začetni«,
»sintetični« in »znanstveni« odgovori. Začetni odgovori so domišljijski oz. ne ustrezajo znanstveni razlagi (npr. spiš lahko kadar koli, itd.). Sintetični odgovori so delno sprejemljivi odgovori, znanstveni pa so pravilni in ustrezni – navezujejo se na miselne modele. Pri razvrstitvi sem dobronamerno vrednotila odgovore, ki so bili iz znanstvenega razumevanja ustrezni, upoštevala pa sem tudi starost otrok. Tiste, ki niso bili nepravilni, sem uvrstila v delno sprejemljive ali pa sprejemljive.
Začetno podkategorijo oz. miselni model predstavlja 41 % vseh odgovorov (31 (»Drugo«) + 10 (»Ker je oblačno.«)), sintetično predstavljata 2 % vseh odgovorov (»Drugo«), znanstveno kategorijo oz. miselni model pa predstavlja 47 % vseh odgovorov (35 (»Ker je/sveti Sonce.«) + 10 (»Ker je svetlo.«) + 2 (»Drugo«)).
Pri drugem vprašanju je v primerjavi z omenjeno raziskavo (Saçkes, McCormick Smith, Cabe Trundle, 2016) odgovor znalo pojasniti 41 % otrok iz ZDA in 41 % otrok iz Turčije, v moji raziskavi pa 49 % (znanstveni in sintetični odgovori).
3.5.3 Kaj vidiš ponoči na nebu?
Večina otrok (54) je odgovorila, da ponoči na nebu vidijo zvezde in Luno, 16 jih je odgovorilo, da vidijo samo zvezde, 7 jih vidi samo Luno, 6 otrok pa ni vedelo odgovora.
Drugo (17 otrok):
»Začetni« odgovori (2):
- »Slišim dž in veter in grmenje.«
- »Spim.«
»Znanstveni« (sprejemljivi) odgovori (9):
- »Zvezdne utrinke, zvezde pa Luno (pa komete).« (5 otrok)
- »Temo pa zvezde.«
- »Kdaj zvezdice, kdaj pa Luno.«
- »Zvezde pa eno Luno, pa eno modro zvezdo kdaj.«
- »Zvezde, Rimsko cesto, če si bolj dolgo, pa Luno.«
»Sintetični« (delno sprejemljivi) odgovori (6):
- »Oblake.« (3 otroci)
- »Luno, lučke od hiš, zvezde.«
- »Avione, utrinke.«
- »Zvezde, kkšno raketo k leti.«
25 Tabela 3: Odgovori na tretje vprašanje.
Odgovor Št. otrok
"Zvezde pa
Luno" 54
"Zvezde" 16
"Luno" 7
"Ne vem" 6
Drugo 17
Graf 3: Odgovori na tretje vprašanje.
Kot je razvidno iz navedenih odgovorov in grafa (Graf 3) je velika večina (92 %) otrok znala opredeliti nebesna telesa vidna na nočnem nebu (upoštevala sem znanstvene in sintetične odgovore). Nekateri so našteli le Luno (7 %) ali Zvezde (16 %), večina je naštela oboje (54 %), nekateri pa so našteli več teles (zvezdni utrinki, Rimska cesta), ki so jih sami (verjetno) že kdaj videli. 8 % otrok ni omenilo nobenega nebesnega telesa.
Pri tem vprašanju je, tako v raziskavi, omenjeni pri prejšnjem vprašanju, kot v moji, več kot polovica otrok (56 % ZDA, 72 % Turčija, 83 % moja raziskava) znala našteti ponoči vidna nebesna telesa (Luna, zvezde, utrinke, Rimsko cesto). V raziskavi avtorja Saçkesa (2015) je 30 % otrok odgovorilo, da vidi Luno in zvezde, pri meni pa 77 %.
54%
16%
7%
6%
17%
Kaj vidiš ponoči na nebu?
"Zvezde pa Luno" "Zvezde" "Luno" "Ne vem" Drugo
26 3.5.4 Kje je Sonce ponoči?
Pri četrtem vprašanju me je zanimalo, kje otroci mislijo, da je Sonce ponoči. Največ otrok (20) je odgovorilo, da se skriva za oblaki, 15 jih je odgovorilo, da je za hribi ali pa v hribih, 9 jih je reklo, da spi, 7 pa, da je na drugi strani Zemlje.
Drugo (49 otrok):
- »Ne vem.« (5 otrok)
Tabela 4: Odgovori na četrto vprašanje.
Odgovor Št. otrok
"(Skrit) Za/pod oblaki" 20
"Za/V hribih" 15
"Spi/Aja" 9
"Na drugi strani Zemlje" 7
Drugo 49
»Začetni« odgovori (25):
- »Skrit.« (5 otrok)
- »Pod/Za Luno« (4 otroci) - »Skrit za drevesi.« (4 otroci) - »Ga ni.« (2 otroka)
- »Tja, v peskovnik.«
- »Domov gre.«
- »Zadaj.«
- »Pri dnevu.«
- »Tm k je Zemlja.«
- »Borita se Sonce in Luna.«
- »Je komet.«
- »V nebesih.«
- »Spi v vesolju.«
- »Gre spat k mamici v posteljo.«
»Sintetični« odgovori (delno sprejemljivi) (19):
- »Pod Zemljo/Dol.« (5 otrok) - V vesolju« (4 otroci)
- »Skril se je dol/Zašel je dol.« (3 otroci)
- »Dol v morju/Za morjem.« (3 otroci)
- »Zašlo je.« (2 otroka)
- »Za hribi, potem pride pa Luna.«
- »Takrat je v drugi državi.«
27
Graf 4: Odgovori na četrto vprašanje.
Pri četrtem vprašanju so imeli otroci zelo različne odgovore, kar 49 % sem jih uvrstila v kategorijo »drugo«, kar je tudi največji delež v primerjavi z ostalimi vprašanji. Zaradi boljše preglednosti sem jih razvrstila v tri kategorije: »začetni«, »sintetični« in »znanstveni« odgovori.
20 % otrok je odgovorilo, da je Sonce (skrito) za ali pod oblaki, 15 % pa, da je v hribih oz. za hribi. Da je Sonce na drugi strani Zemlje oz. sveta, je odgovorilo 7 % otrok.
Začetno podkategorijo predstavlja 69 % odgovorov (25 (»Drugo«) + 20 (»(Skrit) Za/pod oblaki.«) + 15 (»Za/V hribih.«) + 9 (»Spi/Aja.«)), sintetično predstavlja 19 % odgovorov (19 (»Drugo«)), znanstveno podkategorijo pa pri tem vprašanju predstavlja 7 % odgovorov (»Na drugi strani sveta/Zemlje.«).
V primerjavi z raziskavo avtorjev Vosniadou in Brewer (1994) je v omenjeni raziskavi največ otrok (36 %) iz Illinoisa (ZDA) odgovorilo, da je zaradi vrtenja Zemlje Sonce na istem mestu ali na drugi strani Zemlje. Drugi najpogostejši odgovor (13 %) je bil, da se Sonce premakne dol (za hribe, gore, v vodo), tretji najpogostejši (11 %) pa sodi v kategorijo »nedoločeno«, kamor so vključeni odgovori »ne vem« ter taki, ki jih niso mogli razumeti. Da oblaki oz. tema prekrijejo Sonce, je v omenjeni raziskavi odgovorilo 8 % otrok, kar je manj kot pri meni.
20%
15%
9%
7%
49%
Kje je Sonce ponoči?
"(Skrit) Za/pod oblaki" "Za/V hribih" "Spi/Aja" "Na drugi strani Zemlje" Drugo
28 3.5.5 Ali se Sonce premika?
Večina otrok (55) je odgovorila, da se Sonce premika, 44 pa jih je odgovorilo, da se ne premika.
En otrok (1 %) je najprej rekel, da se Sonce ne premika, nato pa je spremenil mnenje in rekel, da se premika.
Tabela 5: Odgovori na peto vprašanje.
Odgovor Št. otrok
"Ja" 55
"Ne" 44
Spremenili mnenje iz "Ne" v
"Ja" 1
Graf 5: Odgovori na peto vprašanje.
Iz grafa (Graf 5) je razvidno, da 55 % otrok meni, da se Sonca premika, 44 % pa jih meni, da se ne premika. 1 % predstavlja otrok, ki je sam spremenil svoje mnenje iz »Ne« v »Ja«. Razlika v pritrdilnih in nikalnih odgovorih je le 12 otrok. En otrok je poleg tega, da je trdil, da se Sonce premika, dodal še, da je enkrat noč, enkrat pa dan. En otrok pa je svoj odgovor, da se Sonce ne premika, podkrepil še s trditvijo, da mi krožimo okrog njega.
Iz raziskave otrok iz ZDA (Vosniadou in Brewer, 1994) lahko razberem, da je 26 % otrok odgovorilo, da se Sonce premika, medtem ko je 43 % otrok odgovorilo, da se ne premika.
55%
44%
1%
Ali se Sonce premika?
"Ja" "Ne" Spremenili mnenje iz "Ne" v "Ja"
29
Odgovori so razporejeni glede na to, kako so otroci odgovorili na vprašanje, kje je Sonce ponoči, zato pri vsaki razlagi ne piše točnega števila odgovorov otrok in lahko z gotovostjo izpostavim le tolikšen odstotek. 11 % otrok sodi v kategorijo »nedoločeno«, 10 % pa v
»mešano«.
3.5.6 Ali se Luna premika?
Več kot polovica otrok (56) je odgovorila, da se Luna ne premika, 43 pa jih je odgovorilo, da se premika. En otrok je rekel, da ne ve.
Tabela 6: Odgovori na šesto vprašanje.
Odgovor Št. otrok
"Ja" 43
"Ne" 56
"Ne vem" 1
Graf 6: Odgovori na šesto vprašanje.
Graf 6 prikazuje, da 56 % otrok meni, da se Luna ne premika, 43 % pa jih meni, da se. Komentar enega otroka k odgovoru je bil: »Ja, na 4 tedne, pa Sonce tut«. 1 % predstavlja 1 otroka, ki je rekel, da ne ve.
43%
56%
1%
Ali se Luna premika?
"Ja" "Ne" "Ne vem"
