10 02

(1)

glasilo Univerzitetnega klini;nega centra Ljubljana

A P R I L

10 02

Š T E V I L K A

Poudarki iz letnega poročila UKC Ljubljana za leto 2009

“Če si zadovoljen z delom, ki ga opravljaš, si lahko tudi dobre volje”

Anketa

4 Poudarki iz letnega poročila UKC Ljubljana za leto 2009

20 “Če si zadovoljen z delom, ki ga opravljaš, si lahko tudi dobre volje”

30 Anketa

(2)

Iz vsebine

2

Interno glasilo Univerzitetnega Kliničnega Centra Ljubljana \ april 2010

Uvodni nagovor strokovne direktorice UKC Ljubljana... 3

AKTUALNO Poudarki iz letnega poročila UKCL za leto 2009 ... 4

Finančni načrt UKC Ljubljana za leto 2010 ... 10

Izvajanje delovnega programa UKCL januar-februar 2010 ... 12

PREDSTAVLJAMO NOVOIMENOVANE prof. dr. Alojz Pleskovič ... 13

Biserka Marolt Meden ... 15

Suzana Ferkulj ... 17

asist.mag. Andreja Čufar ... 18

UTRIP UKC Pogovor z Brankom Cvjetićaninom, dr.med. ... 20

Najbolj prizadevni na Ginekološki kliniki ... 21

Prireditev za donatorje ... 22

Pro et contra ... 22

Prenova operacijske dvorane na KO za maksilofacialno in oralno kirurgijo ... 23

Borza idej ... 23

Srečanje glavnih medicinskih sester ... 24

Donacija za otroke in mladostnike ... 24

Mali simpozij o ginekološki onkologiji ... 25

PREBERITE Ars medici 2009 ... 26

Ob življenjskem jubileju prof.dr. Mira Košaka ... 27

KAJ MENIJO O NAS ... 28

V spomin Marjani Vilhar ... 29

Anketa ... 30

Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana April 2010, številka 2

Univerzitetni klinični center Ljubljana

Zaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija

Glavni urednik Mag. Simon Vrhunec

Odgovorna urednica Biserka Marolt Meden

Uredniški odbor

Prof. dr. Brigita Drnovšek-Olup, dr. med., višja svetnica

Erna Kos Grabnar, viš. med. ses.

Darinka Klemenc, dipl. m.s.

Meta Valentinčič Vesel, univ. dipl. prav.

Prof. dr. Helena Meden Vrtovec, dr. med., višja svetnica

Ksenija Ševerkar, univ. dipl. ekon.

Blanka Šetinc

Lektoriranje Bilka Mate, prof.

Fotograﬁ je Jolanda Kofol Marjana Česenj in drugi

Oblikovanje

Stvarnik d.o.o. / Camera d.o.o.

Tisk

Graﬁ ka Gracer d.o.o.

Naklada 3.000

Glasilo je v elektronski obliki na naslovu http://www3.kclj.si

Vabimo vas, da tudi vi soustvarjate naše interno glasilo!

Prispevke, obvestila in fotograﬁ je, ki jih želite objaviti v junijski številki internega glasila, pošljite v uredništvo do 10. maja.

V uredništvi si pridržujemo pravico do krajšanja poslanih prispevkov in izbora fotograﬁ j, primernih za objavo. Prispevke lektoriramo.

Prispevke in fotograﬁ je nam pošljite po elektronski pošti na naslov:

Biserka.meden@kclj.si.

Zaželena je pisava Arial (velikost pike 12) in krajši prispevki, ki naj ne bodo daljši od 2.500 znakov s presledki vred.

Fotograﬁ je oddajte posebej (ne v besedilu) v digitalni obliki: JPG, TIF… in obvezno navedite ime avtorja.

Vaših prispevkov in fotograﬁ j ne honoriramo.

]bWi_beKd_l[hp_j[jd[]Wab_d_1d[]WY[djhWB`kXb`WdW

7 F H ? B

'&

&(

J ; L ? B A 7

4 Poudarki iz letnega poročila UKC Ljubljana za leto 2009

20“Če si zadovoljen z delom, ki ga opravljaš, si lahko tudi dobre volje”

30Anketa

(3)

uvodnik

Drage sodelavke in sodelavci!

Za nami je že prvo tromesečje leta, pred nami pa so meseci, ki bodo brez dvoma terjali od nas posebne napore pri izpolnjevanju programa, racionalizaciji dela in prihrankov na vseh ravneh. Vem, da se tega vsi zavedamo in da smo vam to povedali ob skoraj vsaki priložnosti. Zato bom nadaljevala z bolj pozitivnimi novicami.

V prvi polovici marca se je sestal Svet UKCL, na seji pa smo predstavili tako ﬁ nančno kot strokovno poročilo za preteklo leto ter ﬁ nančni načrt za letošnje leto.

Člani Sveta so pohvalili obe poročili, prav tako pa tudi naše poslovanje v preteklem letu.

Še posebej so pohvalili dosežke, prikazane v strokovnem poročilu, iz katerega je razvidno, da smo tudi v teh težkih časih ohranili nivo zdravstvene oskrbe bolnikov na visoki ravni, da je potekalo bogato znanstvenoraziskovalno delo in da smo vzgajali in učili številne zdravstvene delavce različnih proﬁ lov.

Veliko je bilo narejenega tudi na področju kakovosti.

Zelo skrbno smo se lotili tudi reševanja zapletov in odklonov, da bi povečali varnostno kulturo. Izobraževanja, ki smo ga organizirali, da bi širili varnostno kulturo, ste se udeležili v velikem številu, in upam, da bo to pripomoglo k našemu ravnanju v prihodnje. Iz skupnih izhodišč smo začeli pripravljati klinične poti in smernice ter se v ta namen udeležili izobraževanj. Upamo, da bo to v letošnjem letu obrodilo sadove.

Ponosni smo lahko, da smo združili moči in za primer nove gripe pripravili t.i. Pandemski načrt, ki pa nam bo lahko služil kot ogrodje tudi za druge krizne razmere.

V kriznem štabu je delovalo dosti zaposlenih, ki so pokazali veliko dobre volje in pripravljenosti delovati kot tim. Tako je bilo vedno čutiti neko zavzetost za delo, pripadnost in pripravljenost za timsko delo. Vsi udeleženi so se ogradili od vrtičkarstva in delovali smo kot enotna bolnišnica, pa naj je šlo za prostore, aparature ali kadre.

Številni ste se udeležili izobraževanj, kar bo brez dvoma pripomoglo k boljši pripravljenosti v primeru pandemij.

Na področju izpolnjevanja priporočil Sveta UKC Ljubljana smo sprejeli nekaj pravilnikov, ki urejajo področja, ki so tudi tema razprav in nezadovoljstva v javnosti. Spremembe bomo uvajali postopno.

Vsekakor pa bomo v letošnjem letu poudarjali večjo samostojnost posameznih organizacijskih enot UKC Ljubljana. Uspešnost delovanja bomo nagrajevali. Želimo si tudi, da bi vsi zaposleni čim bolj sodelovali s svojimi idejami o izboljševanju delovnih procesov in racionalizacijah. Za to smo že vzpostavili možnost predlaganja preko intraneta. Dobre predloge bomo poskušali nagraditi.

Menim, da smo v UKC Ljubljana lahko ponosni na opravljeno delo, in verjamem, da bo enako uspešno tudi letošnje leto, saj je v nas ogromno znanja, etike, energije in tudi volje.

Prof. dr. Brigita Drnovšek Olup strokovna direktorica UKC Ljubljana

(4)

4 aktualno

Poudarki iz letnega poročila UKC Ljubljana za leto 2009

Pripravila Ksenija Ševerkar

UKC Ljubljana je v letu 2009 opravljal vse naloge kot vrhun- ska medicinska ustanova, učna baza in izobraževalna ustanova za vse proﬁ le zdravstvenih de- lavcev. Deloval je tudi kot razi- skovalni center, izvajal državne in mednarodne raziskave, ki so temelj za razvoj in napredek medicinske stroke. Vsa tri glav- na področja delovanja UKCL so zajeta tudi v poslanstvu UKCL.

Leto 2009 bo ostalo zapisano kot zelo uspešno. Zdravili smo 104.623 bolnikov in opravili kar 750.077 specialistič- noambulantnih pregledov. Imeli smo za dobrih 5 odstotkov več hospitalnih bolnikov, s specialističnoambulantnimi pregledi pa smo za več kot 3 odstotke presegli pogodbeno dogovorjeni plan z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije. To kaže, da smo prebivalcem Slovenije ponovno omogočili večjo do- stopnost do javnih zdravstvenih storitev, kot jo zdravstvena politika pričakuje od UKC Ljubljana. Večji del tega presežene- ga programa (3.418 hospitalnih bolnikov in 24.591 ambulantnih pregledov) ZZZS ni plačal.

Strokovno področje so v letu 2009 za- znamovali številni vrhunski dosežki na- ših sodelavcev in strokovnih enot. Uvedli smo nove metode zdravljenja, objavili številne prispevke in članke v revijah SCI in sodelovali pri raziskovalnih projektih v okviru ARRS in pri mednarodnih projektih. Na področju pedagoškega dela smo dosegli nove habilitacije in posodobili pouk medicine s poučevanjem v manj- ših skupinah. Vsi dosežki so prikazani in dokumentirani v Strokovnem poročilu za leto 2009.

Pomembne dosežke smo uresničili tudi na investicijskem področju. UKCL je v uporabo prevzel novo Nevrološko kliniko in novo Pediatrično kliniko. Obe investiciji smo dolga leta zelo težko pričakovali tako slovenska javnost kot

tudi zaposleni v UKCL. V letu 2009 smo se aktivno lotili tudi dograditve in pre- nove objekta DTS-sever. Ob koncu leta pa smo zaključili eno verjetno največjih donatorskih akcij. S podporo Ministrstva za zdravje in Ministrstva za ﬁ nance smo iz donacij pridobili novi PET CT, vreden 1,8 milijona evrov.

Pri vsem realiziranem delu pa se moramo zavedati, da je bilo leto 2009 za našo ustanovo verjetno eno najtežjih. Zelo kruto smo se namreč soočili z recesijo.

Posledica tega je bilo znižanje cen v drugi polovici leta, ki je veljalo za nazaj in je daleč najbolj prizadelo prav Uni- verzitetni klinični center Ljubljana. Cene zdravstvenih storitev so se v povprečju znižale za kar 8,5 odstotka. UKCL je imel zaradi tega prihodke nižje za kar 28 milijonov evrov, kot bi jih imel, če bi veljali pogoji ﬁ nanciranja po pogodbi iz leta 2008. Potrebno je bilo sprejeti sanacij- ski program, ki je temeljil na ohranjanju programa in zmanjševanju stroškov. Ve- lik del tega programa smo do konca leta uspeli realizirati, zato pa je bila izguba kar štirikrat manjša, kot se je napovedo- vala na začetku zadnjega trimesečja. Ob dejstvu, da je velik del programa (5%), ki smo ga opravili za ZZZS, ostal neplačan, je tak rezultat zelo dober, saj predstavlja enega najboljših v zadnjem desetletju.

Hkrati pa lahko z veliko gotovostjo napo- vemo, da bi UKCL ob pogoju, da bi dobil za presežene bolnike plačane vsaj mate- rialne stroške, posloval z dobičkom.

Zadnje trimesečje leta 2009 je bilo za- znamovano tudi z urejanjem notranjih odnosov v UKCL z internimi akti. Sprejet je bil pravilnik o kliničnem preizkušanju zdravil, s katerim bomo več sredstev namenili za izobraževanje in razvoj. Pripra- vili smo akt o izobraževanju, s katerim smo poleg boljše ureditve tega področja uredili tudi donacije za izobraževanje. Na pobudo Sveta zavoda smo sprejeli akte o izvajanju konkurenčne prepovedi in o sklepanju podjemnih pogodb. Posebna strokovna skupina je pripravila analizo

kritik in pobud ene od naših organizacijskih enot, ki je hkrati tudi zelo dobro izhodišče za naše nadaljnje delo. V zvezi s priporočili Sveta zavoda glede norma- tivov za zdravnike smo opravili posnetek stanja. Da bi bilo delo čim bolj pregledno, smo zadolžili vse predstojnike, naj zaposlene natančno razporedijo in kon- trolirajo njihovo prisotnost na delovnem mestu. Še posebej smo opozorili na spremljanje prisotnosti dela v ambulantah in natančno upoštevanje ordinacij- skih časov. V zadnjih dveh mesecih smo v skladu s politiko decentralizacije UKCL začeli po organizacijskih enotah pripravljati programe dela in ﬁ nančne načrte za leto 2010.

Predstavitev zaposlenih po poklicih in področjih dela

UKC Ljubljana je 31. 12. 2009 zaposloval vsega 7.461 zaposlenih, s čimer smo dosegli načrtovano zmanjšanje zaposlenih, predvideno s Finančnim načrtom za leto 2009 (zmanjšanje za 63 zaposlenih v primerjavi z dnem 31. 12. 2008). Število nezdravstvenih delavcev se je na zadnji dan decembra 2009 (v primerjavi z istim datumom lanskega leta 2008) zmanjša- lo za 150 zaposlenih oz. za 7,2 odstotka, v največji meri v dejavnostih skupnega pomena (za 87 zaposlenih). Število zdravstvenega in nezdravstvenega kadra po področjih dela in po organizacijskih enotah (v nadaljevanju: OE) prikazuje tabela 1.

UKC Ljubljana je 31. 12. 2009 zaposloval 534 (7%) delavcev, ki zavoda ne breme- nijo, ker so ﬁ nancirani iz drugih virov (ZZZS za usposabljanje in delo pripravnikov, sekundarijev in specializantov ter ARRS za usposabljanje mladih razisko- valcev); od tega je 469 zdravnikov (88%), med katerimi prevladujejo specializanti.

Skupno je bilo 1.268 (17%) zdravnikov ter 3.214 (43%) zaposlenih na področju zdravstvene nege in oskrbe, med katerimi prevladujejo zdravstveni tehniki in bolničarji (66%).

(5)

aktualno

Druga največja skupina po poklicnih skupinah v zavodu je področje nezdravstvenih delavcev, ki zavzemajo 26-odstotni delež (1.929 zaposlenih): 935 zaposlenih (13%) na vseh organizacijskih enotah zavoda, 26 zaposlenih (0,3%) na podro- čju informatike, 89 zaposlenih (1,2%) na ekonomskem področju, 45 zaposlenih (0,6%) na kadrovsko-pravnem in splo- šnem področju, 54 zaposlenih (0,7%) na področju nabave, 164 zaposlenih (2,2%) na področju tehničnega vzdrževanja, 159 zaposlenih (2,1%) na področju prehrane, 457 zaposlenih (6%) na področju oskrbovalnih služb zavoda.

REALIZACIJA DELOVNEGA PRO- GRAMA

Pretežni del programa zdravstvene dejavnosti UKC Ljubljana je bil realiziran za zavarovance ZZZS, manjši delež pa še za samoplačnike in druge plačnike. Skoraj pri vseh je bila realizacija programa večja od plana.

Bolnišnična dejavnost:

V letu 2009 smo na bolnišničnih oddelkih zdravili 104.623 bolnikov, kar pomeni 0,9 odstotka več kot v letu 2008 oz. 4,9 odstotka več, kot je bilo predvideno v delovnem načrtu. 103.697 bolnikov je bilo zdravljenih v okviru programa, katerega plačnik je ZZZS, kar prikazuje tabela 2.

Bolniki ZZZS v akutni bolnišnični obravnavi po klinikah

Podatki o realiziranem delovnem programu ZZZS po posameznih klinikah za leto 2009 (v primerjavi s planom in s preteklim letom) so prikazani v tabeli 3.

Iz tabele 3 razberemo, da je večina klinik presegla lastni načrt o bolnikih iz akutne bolnišnične obravnave po programu ZZZS, seveda pa tudi realizacijo, ki so jo dosegli leto prej. Lastni plan v najve- čji meri presegata Ortopedska klinika (16,1%) ter Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja (9,3%). Prekoračitev na Ortopedski kliniki je nastala zaradi pri- zadevanj za skrajševanje dolgih čakalnih

ŠTEVILO ZAPOSLENIH po stanju na zadnji dan v mesecu

1 - Zdravstveni kader 2 - Nezdravstveni kader Plan

na dan 31.12.

2009

Število zaposlenih Indeks:

Re09/

Plan09 Plan na dan

31.12.

2009

Število zaposlenih Indeks:

Re09/

Plan09 na dan

31.12.2008

na dan 31.12.2009

na dan 31.12.2008

na dan 31.12.2009

Interna klinika 1.027 1.040 1.061 103,3 144 147 132 91,7

Kirurška klinika 1.550 1.570 1.576 101,7 192 194 158 82,3

Nevrološka klinika 265 244 269 101,5 33 44 34 103,0

Ginekološka klinika 530 536 526 99,2 179 183 180 100,6

Pediatrična klinika 464 457 467 100,6 90 90 92 102,2

Stomatološka klinika 78 80 70 89,7 7 6 5 71,4

Dermatovenerološka klinika 69 69 67 97,1 10 11 11 110,0

Klinika za inf. bol. in vroč. stanja 210 214 219 104,3 64 64 65 101,6

Očesna klinika 149 154 151 101,3 27 27 28 103,7

Ortopedska klinika 170 172 174 102,4 17 18 16 94,1

Klinika za otorino. in cervik. krg 119 123 118 99,2 21 21 22 104,8

Klinični inštitut za medicino dela,

prometa in športa 15 16 20 133,3 6 6 6 100,0

Klinika za nuklearno medicino 57 58 59 103,5 17 17 17 100,0

Klinični inštitut za radiologijo 221 221 210 95,0 34 34 34 100,0

Klinični inšt. za klin. kemijo in biokemijo 118 120 120 101,7 13 13 12 92,3

Inštitut za med. rehabilitacijo 74 76 73 98,6 5 5 5 100,0

Vodenje samost. in diagnost. enot 0 0 0 0,0 2 2 2 100,0

Lekarna 83 83 80 96,4 18 19 17 94,4

Reševalna postaja 78 79 77 98,7 14 14 12 85,7

SUPAS* 23 22 27 117,4 282 287 282 100,0

Oskrbovalne službe 90 90 147 163,3 541 538 465 86,0

Služba bolniške prehrane in dietoterapije 14 14 15 107,1 163 165 162 99,4

Tehnično vzdrževalna služba 0 0 0 0,0 166 169 167 100,6

Sindikati 0 0 0 0,0 5 5 5 100,0

UKC Ljubljana 5.404 5.438 5.526 102,3 2.050 2.079 1.929 94,1

UKC - temeljna zdr. dej. (brez diagn.) 4.720 4.751 4.791 101,5 797 818 756 94,9

UKC - diagnostične OE 396 399 389 98,2 64 64 63 98,4

UKC - dejavnosti skupnega pomena 288 288 346 120,1 1.189 1.197 1.110 93,4

Opomba: *Število in plan sodelavcev iz plačne skupine B (vodstvo zavoda) je iz tabele izločen

Tabela 1: Število zaposlenih po dejavnostih v UKC Ljubljana (razdelitev na zdravstveni in nezdravstveni del)

(6)

6 aktualno

dob, ki strokovno niso bile opravičljive.

Preseganje plana Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja pa je posledica nenačrtovanega števila sprejetih bolnikov zaradi pandemije nove gripe v letu 2009. Vpliv povečanega števila teh bolnikov na poslovanje Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja je podrobneje obrazložen v 4. poglavju Poslovnega poročila.

Transplantacije

V letu 2009 smo opravili 283 transplantacij, kar je 34 transplantacij oz. 13,7 odstotka več, kot smo načrtovali.

Ležalna doba

Realizirana povprečna ležalna doba vseh hospitalnih bolnikov v UKC Ljubljana je v letu 2009 znašala 5,75 dni, kar pomeni, da se je v primerjavi s predhodnim letom skrajšala za 0,25 dni in je za 0,36 dneva krajša od načrtovane. Krajša ležalna doba dokazuje intenzivnejšo obravnavo bolnikov v bolnišnični dejavnosti. Skraj- šanje ležalne dobe na nivoju UKC oce-

njujemo kot poseben dosežek, saj se je na Očesni kliniki ležalna doba povečala zaradi prenosa 1.688 primerov operacij sive mrene v specialističnoambulantno dejavnost. To bi posledično pomenilo podaljšanje povprečne ležalne dobe v UKC Ljubljana.

Čakalne dobe

Ena pomembnejših nalog posameznih kliničnih oddelkov v letu 2009 je bila skrajšanje čakalnih dob na posege, za katere je bila čakalna doba nadpovpreč- no dolga in strokovno nesprejemljiva.

Vsak mesec smo spremljali gibanje šte- vila pacientov, vpisanih v čakalne knjige, in čas, v katerem smo lahko bolnikom zagotovili poseg. Čakalne dobe so se v primerjavi s preteklim letom skrajšale povsod, razen v primerih, ko gre za operacije na odprtem srcu (zaradi poveča- nega števila nujnih operacij bolnikov, ki niso bili vpisani v čakalno knjigo), operacije ORL (zaradi prenovitvenih del klinike je bila dejavnost okrnjena), angiograﬁ je in koronarograﬁ je (zaradi večjega števila

opravljenih posegov za hospitalizirane bolnike, ki niso bili naročeni samo na te posege). Skrajševanje čakalnih dob smo dosegli tudi z realizacijo dodatnih programov operacij kolka in kil po naci- onalnem razpisu in zaradi povečanega števila sprejetih bolnikov.

S povečano realizacijo programov se je v večini primerov zmanjšalo tudi število čakajočih na posege. V letu 2009 se je še vedno povečevalo število bolnikov, vpisanih za CT- preiskave, zaradi uved- be dodatne knjige čakanja za pregled z novo MR-aparaturo pa se je nadpov- prečno povečalo tudi število čakajočih na MR-preiskavo na Nevrološki kliniki.

Povečevanje števila čakajočih in čakal- no dobo beležimo tudi za operacije sive mrene z anestezijo, ker je ZZZS pred- pisal, da lahko samo 10 odstotkov teh operacij sive mrene opravijo v hospitalni dejavnosti (v letu 2009 smo jih realizirali 207 več, kot je določal plan, in so ostale neplačane).

Specialističnoambulantna dejavnost V specialističnih ambulantah UKC Lju- bljana smo v letu 2009 realizirali 750.077 obiskov, kar pomeni 2,1-odstotno rast glede na realizacijo preteklega leta in 3,2 odstotka več od načrtovanega šte- vila. Od tega je bilo za program ZZZS realizirano 745.275 obiskov, kar presega realizacijo predhodnega leta za 2,3 odstotka oz. za 3,4 odstotka več, kot je bilo načrtovano z ZZZS.

Ostale dejavnosti

V letu 2009 so opravili z magnetno re- sonanco 5.622 preiskav za vse bolnike (ZZZS in ostale plačnike) v specialistič- noambulantni dejavnosti, kar je za 318 preiskav več kot v letu 2008. Skupno na- črtovano število teh preiskav smo tako presegli za 65 preiskav oz. 1,2 odstotka.

Prekoračeno je bilo tudi število opravljenih preiskav s CT (za 4%). Prekoračitev števila točk za preiskave s CT za 9,1 odstotka pa kaže, da se povečujejo zahtev- nejše preiskave, ki jih druge ustanove ne izvajajo. Zaradi vsakoletne prekoračitve delovnega programa si v skladu z nara- ščajočimi potrebami bolnikov že vrsto let prizadevamo, da bi pridobili dodatni program. Skupno število dializ se je v letu 2009 glede na lansko leto znižalo za 4,6 odstotka. V strukturi pa smo zabele- žili povečevanje zahtevnejših dializ. Rea- lizacija dejavnosti, ki sodijo na primarni Hospitalni bolniki Plan Realizacija 2008 Indeks Razlika

2009 2008 2009 %R/P 09:08 Re 09-Pl 09 SKUPAJ BOLNIKI UKC 99.764 103.669 104.623 104,9 100,9 4.859 ZZZS BOLNIKI 98.764 102.681 103.697 105,0 101,0 4.933 SPP bolniki 98.050 102.341 102.949 105,0 100,6 4.899

Pedopsihiatrija 65 81 64 98,5 79,0 -1

Razpis 2009 400 401 100,3 1

Transplantacije 249 259 283 113,7 109,3 34

Bolniki - ostali plačniki 1.000 988 926 92,6 93,7 -74 Tabela 2: Število zdravljenih bolnikov v UKC Ljubljana (realizacija in plan)

Plan 2009

Realizacija Indeks Razlika 2008 2009 % R/P 09:08 Re09-Pl09 INTERNA KLINIKA 19.617 20.075 20.635 105,2 102,8 1.018 KIRURŠKA KLINIKA 25.203 26.172 26.376 104,7 100,8 1.173 NEVROLOŠKA KLINIKA 2.873 2.863 3.044 106,0 106,3 171 GINEKOLOŠKA KLINIKA 19.445 20.520 20.387 104,8 99,4 942 PEDIATRIČNA KLINIKA 10.450 10.449 10.566 101,1 101,1 116 DERMATOVENEROLOŠKA

KLINIKA 1.600 1.614 1.626 101,6 100,7 26

KLIN. ZA INFEKCIJSKE BOL.

IN VROČ. STANJA 7.487 7.220 8.183 109,3 113,3 696

OČESNA KLINIKA 3.823 5.295 4.005 104,8 75,6 182

ORTOPEDSKA KLINIKA 3.323 3.864 3.857 116,1 99,8 534

KLINIKA ZA ORL IN

CERVIKOFACIALNO KRG 3.800 3.839 3.842 101,1 100,1 42 KLINIKA ZA NUKLEARNO

MEDICINO 429 430 428 99,8 99,5 -1

UKC Ljubljana 98.050 102.341 102.949 105,0 100,6 4.899 Tabela 3: Bolniki ZZZS – akutna bolnišnična obravnava po klinikah (realizacija in plan)

(7)

aktualno

nivo (ﬁ zioterapija, ginekološki dispanzer, splošna ambulanta-CVV, reševalni pre- vozi, ki niso nujni), ni bila dosežena v celoti, vendar zaradi majhnega obsega nima pomembnejšega vpliva na celo- tno poslovanje UKC Ljubljana.

ZNANSTVENORAZISKOVALNA DEJAVNOST UKC LJUBLJANA

Raziskovalni projekti, ki so bili ﬁ nancirani iz terciarnih sredstev, so se v letu 2009 odvijali, kot smo načrtovali. Precejšnje števi- lo projektov, ki smo jih začeli v letu 2007, smo konec leta 2009 zaključili. V planih posameznih klinik ostajajo le tisti, ki so izpolnjevali pogoje za nadaljevanje. V za- ključni fazi je natečajni postopek za izbor novih terciarnih razvojnih projektov.

Projekti ARRS so se v letu 2009 odvijali v skladu s planom.

V letu 2009 smo (podatki na dan 31.12.

2009) razvijali tudi 20 mednarodnih projektov, ki se ﬁ nancirajo iz proračunov Evropske komisije (dosedanjim pro- jektom se je priključil še en). Odvijanje projektov se je ujemalo s pogodbeno dinamiko.

UKC Ljubljana je v letu 2009 s farmacevt- skimi podjetji podpisal 33 pogodb, od tega 19 neinterventnih in 14 interven-

tnih, ki so vključevale okoli 1.500 bolnikov. Do konca leta 2009 je bil zaključen en sam projekt, ostali bodo zaključeni v prihodnjih dveh do treh letih. V letu 2009 so se nadaljevali tudi projekti iz prejšnjih let, ki še niso zaključeni. Tako je bilo v letu 2008 podpisano 44 pogodb, ki so vklju- čevale 1.973 bolnikov. Od vseh študij je bilo zaključenih 10 projektov, ostale še tečejo in bodo zaključene v naslednjih treh letih – odvisno od vključevanja po svetu in registracije. Tudi v letu 2009 je raziskovalec iz UKC Ljubljana s soavtorji objavil v reviji Lanset članek, ki je bil plod dela kliničnega testiranja zdravil.

POSLOVNI IZID

1. Prihodki

V letu 2009 so bili prihodki UKC Lju- bljana realizirani v višini 431.558 tisoč evrov in so presegli načrtovane za 1,3 odstotka.

Začetek leta 2009 je nakazoval zelo ugo- dno situacijo na področju ﬁ nanciranja zdravstvene dejavnosti. Pozitivni rezultati javnih zavodov ob zaključku leta 2008 so povzročili, da sta ZZZS in Vlada RS temeljito posegla v obstoječi sistem ﬁ nanciranja. V to ju je prisila tudi nastala gospodarska kriza. Kot posledica so bili

sprejeti ukrepi za vzdržnost zdravstvenega sistema, ki so bistveno vplivali na poslovanje bolnišnic. Del teh ukrepov smo že upoštevali pri pripravi Finančne- ga načrta za leto 2009, posledice ukrepov, ki so sledili kasneje, pa smo vnesli v Rebalans ﬁ nančnega načrta, ki smo ga sprejeli v septembru 2009.

Varčevalni ukrepi ZZZS so povzročili 8,5-odstotno znižanje cen zdravstvenih storitev UKC Ljubljana oziroma zmanjša- nje pričakovanih prihodkov za 28 milijonov evrov.

2. Odhodki

V letu 2009 so odhodki UKC Ljubljana znašali 433.631 tisoč evrov in so se v primerjavi z letom 2008 povečali za 9,2 odstotka. Povečani odhodki so posledica porasta števila obravnavanih bolnikov za 954 (glede na lanskoletno realizacijo) oz. 4.859 (glede na plan). Na višje stro- ške, kot so bili v preteklem letu, je vpliva- la tudi uvedba novega plačnega sistema v letu 2008.

Stroški dela predstavljajo največji delež v odhodkih UKC Ljubljana (53,9%) in so v letu 2009 znašali 233.580 tisoč evrov. V primerjavi z letom 2008 so se povečali za 10,3 odstotka; razlog za povečanje stro- škov dela pa je uvedba novega plačne- ga sistema (od maja 2008 dalje).

V letu 2009 je znašala povprečno iz- plačana bruto mesečna plača v UKC Ljubljana 2.015 evrov, in sicer za: redno delo z nadomestili, delo preko rednega delovnega časa, dežurstvo in pripravljenosti ter nagrajevanje uspešnosti (glede na povprečno število zaposlenih konec meseca). V primerjavi s preteklim letom se je povprečno izplačana bruto meseč- na plača povečala za 18,2 odstotka.

3. Rezultat poslovanja

UKC Ljubljana je poslovno leto 2009 za- ključil z negativnim ﬁ nančnim izidom v višini 2.073 tisoč evrov. Ustvarjeni prihodki so pokrili realizirane odhodke v višini 99,5 odstotka, kar pomeni, da je bil primanjkljaj sredstev 0,5 odstotka.

Dejanska izguba (brez upoštevanja pre- vrednotevalnih prihodkov) bi bila večja za 861 tisoč evrov, in bi tako znašala 2.934 tisoč evrov. To je realna izguba, ki se nanaša na poslovanje.

Specialističnoambulantne obravnave – obiski (realizacija in plan)

Plan Realizacija Indeks Razlika 2009 2008 2009 % R/P 09:08 Re09-Pl09 INTERNA KLINIKA 147.644 152.451 156.140 105,8 102,4 8.496 KIRURŠKA KLINIKA 266.389 263.922 266.284 100,0 100,9 -105 NEVROLOŠKA KLINIKA 19.337 20.710 22.080 114,2 106,6 2.743 GINEKOLOŠKA KLINIKA 38.401 40.761 42.452 110,5 104,1 4.051 PEDIATRIČNA KLINIKA 48.424 45.397 50.840 105,0 112,0 2.416 DERMATOVENEROLOŠKA

KLINIKA 36.950 37.560 38.792 105,0 103,3 1.842

KLIN. ZA INFEKCIJSKE BOL.

IN VROČ. STANJA 26.395 29.431 33.030 125,1 112,2 6.635 OČESNA KLINIKA 54.451 55.380 49.122 90,2 88,7 -5.329 ORTOPEDSKA KLINIKA 23.517 23.716 23.986 102,0 101,1 469 KLINIKA ZA ORL IN

CERVIKOFACIALNO KRG 38.578 38.554 38.870 100,8 100,8 292

KIMDPŠ 2.740 2.699 3.135 114,4 116,2 395

KLINIKA ZA NUKLEARNO

MEDICINO 12.446 12.390 12.878 103,5 103,9 432

INŠTITUT ZA MED.

REHABILITACIJO 5.412 5.562 7.666 141,6 137,8 2.254

SKUPAJ ZZZS 720.684 728.533 745.275 103,4 102,3 24.591

Ostali plačniki 6.000 5.954 4.802 80,0 80,7 -1.198

SKUPAJ 726.684 734.487 750.077 103,2 102,1 23.393

(8)

8 aktualno

V letu 2009 smo še močneje usklajevali obseg dela in dinamiko dela z razpolo- žljivimi ﬁ nančnimi sredstvi. Usklajevanje je zahtevalo dinamično postavljanje ci- ljev in smernic organizacijskih enot UKC Ljubljana, ki je potekalo na podlagi po- globljenih analiz stanja na strokovnem in poslovnem področju. Cilj tega pa je bil, da realizacijo posameznih programov izpeljemo v planiranem obsegu.

Nastalo ﬁ nančno stanje je posledica pre- koračevanja zdravstvenega programa, ki ga ZZZS ni plačal v celoti. V skladu z opredelitvami Splošnega dogovora so bili v celoti plačani vsi porodi ter operacije kolkov in kolen, kar pomeni dodatno plačilo 1.284 primerov v skupni višini 1.533 tisoč evrov. Plačani so bili tudi vsi realizirani dnevi doječih mater in dnevi neakutne bolnišnične obravnave. V celoti so bile plačane tudi vse opravljene transplantaciie, s tem pa pokriti vsi stro- ški, ki so nastali ob tem. Ostali preseženi program pa je bil plačan v deležu pro- stovoljnega zdravstvenega zavarovanja.

Zaradi realizirane višje povprečne uteži v akutni bolnišnični obravnavi smo pridobili dodatno še 467.136 evrov. Kljub temu pa je ostalo v akutni bolnišnični obravnavi neplačanih 3.418 primerov.

Prekoračitev je kljub vsem naporom za uravnavanje programa nastala zaradi povečanega števila nujnih sprejemov in premestitev iz drugih bolnišnic. UKC Ljubljana kot terciarna ustanova teh bol-

nikov ni mogla odkloniti, da bi tako urav- nala svoj delovni načrt. V letu 2009 smo načrtovali za 2.792 manjši pritok bolnikov iz drugih regij in drugih bolnišnic od realiziranega.

UKC Ljubljana je sledil priporočilu MZ in je v mesecu oktobru znižal cene labo- ratorijskih storitev. Vsi zavodi, ki izvajajo laboratorijske storitve za UKC Ljubljana,

IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV Plan 2009 Realizacija Indeks

2008 2009 R09:P09 R09:R08

I . SKUPAJ PRIHODKI 426.462.000 408.896.096 431.557.866 101,2 105,5

PRIHODKI ZZZS: 406.858.500 397.867.786 411.996.005 101,3 103,6

Pogodba ZZZS za izvajanje zdravstvene dejavnosti: 390.588.500 382.670.121 394.479.822 101,0 103,1

- od tega OZZ 355.863.020 348.583.015 358.868.394 100,8 103,0

- od tega PZZ (Vzajemna, Adriatic, doplačila) 29.400.000 28.625.080 29.180.034 99,3 101,9 - od tega zdravila in lekarniške storitve (ozz) 5.325.480 5.462.026 6.431.395 120,8 117,7 Financiranje specializacij, sekundarijev, pripravnikov 16.270.000 15.197.665 17.516.183 107,7 115,3 Povečanje/zmanjšanje prihodka zaradi razlike med obračunano

in vkalkulirano amortizacijo -63.500 -6.871.226 -2.397.955

Drugi prihodki za zdravstvene in nezdravstvene storitve 19.258.800 17.442.101 20.758.922 107,8 119,0

FINANČNI PRIHODKI 300.400 330.818 230.624 76,8 69,7

IZREDNI PRIHODKI 57.800 56.606 109.211 188,9 192,9

PREVREDNOTEVALNI PRIHODKI 50.000 70.011 861.059

II. SKUPAJ ODHODKI 426.462.000 396.990.234 433.630.609 101,7 109,2

POSLOVNI ODHODKI 425.821.000 394.615.618 433.469.141 101,8 109,8

Porabljeni material 127.041.430 119.173.510 130.814.769 103,0 109,8

Stroški storitev 47.342.070 43.846.421 49.701.510 105,0 113,4

Amortizacija 13.526.500 9.190.479 11.160.592 82,5 121,4

Stroški dela 229.825.400 211.764.855 233.580.339 101,6 110,3

Drugi stroški 463.800 3.418.558 508.478 109,6 14,9

Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala 7.621.800 7.221.795 7.703.453 101,1 106,7

FINANČNI ODHODKI 586.600 1.354.454 12.824 2,2 0,9

IZREDNI ODHODKI 54.400 57.406 138.229 254,1 240,8

PREVREDNOTEVALNI ODHODKI 962.756 10.415

III. RAZLIKA MED PRIHODKI IN ODHODKI 0 11.905.862 -2.072.743

Pregled realiziranih prihodkov zdravstvenih programov v letu 2009, in sicer v primerjavi s FN 2009 in z realizacijo 2008 (v evrih)

Leto Prihodki Odhodki Poslovni izid

Delež poslovnega izida v celotnih

prihodkih

2000 230.120.928 237.773.924 -7.652.996 -3,33

2001 256.076.674 259.272.814 -3.196.140 -1,25

2002 272.630.831 272.699.990 -69.160 -0,03

2003 285.447.442 286.952.972 -1.505.530 -0,53

2004 299.851.424 302.323.103 -2.471.679 -0,82

2005 313.412.034 316.282.241 -2.870.207 -0,92

2006 326.487.537 329.176.962 -2.689.425 -0,82

2007 337.331.292 344.684.052 -7.352.760 -2,18

2008 408.896.096 396.990.234 11.905.862 2,91

2009 431.557.866 433.630.609 -2.072.743 -0,48 Poslovni izid UKC Ljubljana po letih (v evrih)

(9)

aktualno

niso dosledno upoštevali tega priporo- čila, kar je pomenilo, da UKC Ljubljana od tega ni imel pričakovanih ﬁ nančnih učinkov.

V letu 2009 v UKC Ljubljana nismo ome- jevali izvajanja terciarne dejavnosti zaradi zniževanja prihodkov iz tega naslova, kar je negativno vplivalo na poslovni rezultat.

Da smo ublažili prekoračitev odhodkov nad prihodki, smo celo leto izvajali raci- onalizacijo poslovanja na vseh ravneh.

Poslovanje v letu 2009 ocenjujemo kot uspešno, ker je bil ob prekoračevanju delovnega programa negativni poslovni rezultat izkazan le v višini 0,48 odstotka celotnega prihodka UKC Ljubljana; v primerjavi z ustvarjenimi prihodki zadnjih petih let je negativni poslovni rezultat najmanjši.

SKLEPI S 7. SEJE SVETA UKC LJUBLJANA, KI JE BILA 9. 3.

2010

Sklepi bodo potrjeni na naslednji seji Sveta UKC Ljubljana.

1. Svet UKC Ljubljana pozitivno ocenjuje rezultat poslovanja v preteklem letu in sprejema Le- tno poročilo UKC Ljubljana za leto 2009.

2. Svet UKC Ljubljana ugotavlja, da je vodstvo pri realizaciji letnih ci- ljev upoštevalo in pričelo izvajati priporočila sveta, sprejeta na 2.

seji (v mesecu marcu 2009).

3. Svet UKC Ljubljana ugotavlja, da so bili ukrepi za zagotavljanje ﬁ nančno uravnoteženega poslo- vanja, sprejeti septembra 2009, v pretežni meri zadovoljivo realizi- rani, izjema so le ukrepi, ki jih bo vodstvo zaradi njihove zahtev- nosti uvedlo v letu 2010.

4. Svet UKC Ljubljana zadolžuje vodstvo, da glede na nadaljnje zaostrovanje pogojev poslova- nja v letu 2010 nadaljuje z vsemi aktivnostmi in ukrepi za stro- škovno učinkovito izvajanje pro- gramov zdravstvenih storitev v letu 2010.

5. Svet zavoda nalaga vodstvu za- voda, naj oblikuje delovno sku- pino, ki bo preučila možnost po- krivanja akumulirane izgube in razmejitve javnega ﬁ nanciranja od zasebnega.

(10)

10 aktualno

Pripravila Elvira Kaljanac

Finančni načrt UKC Ljubljana za leto 2010

Finančni načrt UKC Ljubljana smo pripravili na osnovah iz leta 2009, saj pogodba iz leta 2009 velja še do 31. 3. 2010. Temu primerno smo oce- nili delovni program in prihodke. Pri tem nismo upoštevali že sprejetih ukrepov za zagotavljanje ﬁ nančne vzdržnosti sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja za leto 2010, ki jih je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) že vključil v svoj sprejeti ﬁ nanč- ni načrt in bodo stopili v veljavo s 1. 4.

2010. Ti ukrepi, ki se nanašajo izključno na bolnišnično dejavnost, so: zmanjša- nje programa bolnišnične obravnave in delni prenos sredstev v specialistično ambulantno dejavnost, 33-odstotno zmanjšanje vkalkuliranega dodatka za dežurno službo, 10-odstotno zmanjša- nje ležalne dobe, zmanjšanje odhodkov za terciarno dejavnost. Ob uveljavitvi teh ukrepov oz. po podpisu Pogodbe z ZZZS bo potrebno sprejeti rebalans ﬁ nančne- ga načrta; ocenjujemo, da bo to za UKC Ljubljana pomenilo še dodatno znižanje prihodkov za 15 milijonov evrov. To pomeni, da bomo z manj sredstvi opravili enak delovni program kakor lansko leto.

V programu akutne bolnišnične obravnave, za katerega zagotavlja sredstva ZZZS, načrtujemo zdravljenje 99.480 bolnikov,

kar je za 3,4 odstotka manj od realizacije leta 2009. Načrt smo pripravili na podlagi zagotovila plačila za te bolnike po Pogod- bi z ZZZS. V primerjavi s planom leta 2009 se ta program povečuje zaradi večjega števila prenesenih primerov Nacionalne- ga razpisa iz leta 2009 (ki so v letu 2010 ponovno vključeni v redni program), pričakovane plačane realizacije porodov, operacije kolkov in kolen nad načrtova- nim obsegom. Glede na realizacijo v letu 2009 pričakujemo tudi v letošnjem letu preseganje načrtovanega števila bolnikov, ki ga bomo kljub vsemu skušali urav- navati glede na nujnost sprejemov. Tako smo v UKC Ljubljana za leto 2010 pripravili predlog širitev posameznih dejavnosti glede na potrebe prebivalstva, ki je v po- stopku sprejemanja Splošnega dogovora za leto 2010. V primeru zagotovitve dodatnih sredstev bomo ustrezno popravili delovni program. Na ﬁ nanciranje bolni- šnične dejavnosti posebej in pomembno vplivajo tudi prospektivni programi, ki so primeri bolnišničnega zdravljenja z evidentirano dolgo čakalno dobo. Ure- sničevanje vsakega posameznega programa tako spremljamo posebej. V letu 2010 načrtujemo 39.969 prospektivnih primerov, kar pomeni, da se ta program v primerjavi s planom iz leta 2009 poveču- je za 2,9 odstotka.

Program specialistično ambulantnih storitev ostaja na ravni plana iz Pogod- be za leto 2009 in Aneksov št. 1, 2 in 3 k pogodbi. Za samoplačnike smo delovni program v bolnišnični in ambulantni dejavnosti načrtovali v skladu z realizacijo iz leta 2009 in s predvidevanji v letu 2010.

Poleg bolnišnične in ambulantne dejavnosti izvajamo tudi terciarno dejavnost, ki je po določilih ZZZS razdeljena na terciar I (program učenja, usposabljanja za posebna znanja, razvoja in razisko- vanja, vzdrževanje nacionalnih čakalnih list in registrov bolezni ter nacionalnih evidenc) in terciar II (delo subspecialnih laboratorijev, subspecialnih timov, interdisciplinarnih ekspertnih konzilijev in izvedenost ter težavnost zdravljenja nadpovprečno zahtevnih bolnikov).

Za izvajanje vseh dejavnosti UKC Ljublja- na načrtujemo v letu 2010 skupne prihodke v višini 433,6 milijona evrov, med katerimi zavzemajo 89-odstotni delež načrtovani prihodki za izvajanje zdravstvene dejavnosti po Pogodbi z ZZZS.

V letu 2010 tako v primerjavi z realizacijo iz leta 2009 načrtujemo zmanjšanje prihodkov iz naslova obveznega in prosto- voljnega zdravstvenega zavarovanja ter prihodkov za izdajo zdravil na recept v

Plan 2009 Realizacija 2009 Plan 2010 Indeks

P10:R09 P10:P09 HOSPITALNI BOLNIKI

SKUPAJ BOLNIKI UKC 99.764 104.623 100.819 96,4 101,1

ZZZS bolniki 98.764 103.697 99.819 96,3 101,1

SPP bolniki 98.050 102.949 99.480 96,6 101,5

Pedopsihiatrija 65 64 65 101,6 100,0

Transplantacije 249 283 274 96,8 110,0

Bolniki - ostali plačniki 1.000 926 1.000 108,0 100,0

SPECIALISTIČNA AMBULANTNA DEJAVNOST - OBISKI

SKUPAJ 726.684 750.077 731.308 97,5 100,6

SKUPAJ ZZZS 720.684 745.275 725.308 97,3 100,6

OSTALI PLAČNIKI - obiski 6.000 4.802 6.000 124,9 100,0

Načrt delovnega programa UKC Ljubljana za leto 2010 – bolnišnična in ambulantna obravnava:

(11)

aktualno

lekarni. V prihodkih ZZZS je vključen tudi prihodek za pokrivanje terciarne dejavnosti v višini 87,5 milijona evrov, ki je za 10 milijonov evrov nižji od vrednosti terciarja v januarju 2009. Razdelitev sredstev za posamezne terciarne dejavnosti načrtujemo skladno z opredelitvijo Splo- šnega dogovora; delovni načrt razvojnih in raziskovalnih nalog, ki se ﬁ nancirajo iz terciarnih sredstev, je bil potrjen na Stro- kovnem svetu UKC Ljubljana.

V skladu z načrtovanim izravnanim ﬁ - nančnim rezultatom so odhodki UKC Ljubljana enaki prihodkom. Več kakor polovični delež načrtovanih odhodkov zavzemajo stroški dela, za katere načrtujemo, da bodo za 0,4% nižji od realiziranih v letu 2009. Slednje je posledica navodila Ministrstva za zdravje RS, po katerem moramo do konca leta 2010 zmanjšati število zaposlenih za 1%

(glede na plan 2009), kar predstavlja 75 zaposlenih. Načrtovano znižanje števila zaposlenih bomo dosegli s kadrovsko politiko, saj ne bomo nadomestili vseh

začasno odsotnih sodelavcev, z narav- nim odlivom zaradi odhodov in upoko- jitev ter iskanjem notranjih kadrovskih rezerv. Pri tem bomo prednostno nadomestili le deﬁ citarne in ključne kadre v dejavnosti zdravstva.

Za leto 2010 smo prvič za vse organizacijske enote (do nivoja kliničnih oddelkov) pripravili tako delovni program kot tudi ﬁ nančne načrte. Tako je vsaka enota že v začetku leta seznanjena z obsegom delovnega programa in s sredstvi, ki jih ima za to na voljo. Predstojniki, glavne medicinske sestre, poslovni in strokovni direktorji so podpisali te programe in ﬁ nančne načrte ter se s tem zavezali za vzdržno poslovanje lastnih enot. Prav tako smo sprejeli sklep, da bodo lahko enote, ki bodo poslovale s presežkom prihodkov nad odhodki, polovico pre- sežkov po lastni presoji namenile za izobraževanje svojih sodelavcev ali za nabavo opreme. Kot dodatno spodbu- do za vzdržno poslovanje smo iz vseh

sredstev UKC Ljubljana namenili 0,5 milijona evrov za nagrajevanje kakovosti. Merili bomo pet kazalcev kakovosti, med katerimi so tudi poslovni kazalci;

pet najboljših enot (ki bodo dosegle naj- boljše rezultate) pa si bo lahko nagrado razdelilo in jo po lastni presoji porabilo za izobraževanje ali opremo.

SKLEPA S 7. SEJE SVETA UKC LJUBLJANA,

KI JE BILA 9. 3. 2010

1. Svet zavoda UKC Ljubljana sprejme predloženi ﬁ nančni načrt Univerzitetnega klinič- nega centra Ljubljana za leto 2010.

2. Svet zavoda zadolžuje vodstvo UKC Ljubljana, naj operaciona- lizira cilje v ﬁ nančnem načrtu in upošteva deﬁ nicije proble- mov, na katere bo naletelo pri izvajanju programov.

v evrih IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV Plan 2009 Realizacija

2009

Plan 2010 Indeks P10:R09 P10:P09

I. SKUPAJ PRIHODKI 426.462.000 431.557.866 433.649.280 100,5 101,7

PRIHODKI ZZZS 406.858.500 411.996.005 402.745.727 97,8 99,0

Pogodba ZZZS za izvajanje zdravstvene dejavnosti 390.588.500 394.479.822 384.745.027 97,5 98,5

- od tega OZZ 355.863.020 358.868.394 350.746.617 97,7 98,6

- od tega PZZ (Vzajemna, Adriatic, doplačila) 29.400.000 29.180.034 27.592.600 94,6 93,9 - od tega zdravila in lekarniške storitve (ozz) 5.325.480 6.431.395 6.405.810 99,6 120,3 Financiranje specializacij, sekundarijev, pripravnikov 16.270.000 17.516.183 18.000.700 102,8 110,6 Povečanje/zmanjšanje prihodka

zaradi razlike med obračunano in vkalkulirano amortizacijo -63.500 -2.397.955 10.108.753

Drugi prihodki za zdravstvene in nezdravstvene storitve 19.258.800 20.758.922 20.414.800 98,3 106,0

FINANČNI PRIHODKI 300.400 230.624 240.000 104,1 79,9

IZREDNI PRIHODKI 57.800 109.211 50.000 45,8 86,5

PREVREDNOTEVALNI PRIHODKI 50.000 861.059 90.000 10,5 180,0

II. SKUPAJ ODHODKI 426.462.000 433.630.609 433.649.280 100,0 101,7

POSLOVNI ODHODKI 425.821.000 433.469.141 433.519.280 100,0 101,8

Porabljeni material 127.041.430 130.814.769 124.906.610 95,5 98,3

Stroški storitev 47.342.070 49.701.510 45.383.770 91,3 95,9

Amortizacija 13.526.500 11.160.592 22.600.000 202,5 167,1

Stroški dela 229.825.400 233.580.339 232.547.600 99,6 101,2

Drugi stroški 463.800 508.478 459.500 90,4 99,1

Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala 7.621.800 7.703.453 7.621.800 98,9 100,0

FINANČNI ODHODKI 586.600 12.824 13.000 101,4 2,2

IZREDNI ODHODKI 54.400 138.229 97.000 70,2 178,3

PREVREDNOTEVALNI ODHODKI 10.415 20.000 192,0

III. RAZLIKA MED PRIHODKI IN ODHODKI 0 -2.072.743 0

Načrt izkaza prihodkov in odhodkov v UKC Ljubljana:

(12)

12 aktualno

Polona M. L. Wallas

12 aktualno

Polona M. L. Wallas

Izvajanje delovnega programa UKCL januar-februar 2010

PROGRAM Letni plan

2010

januar - februar Plan Realizacija

2009

Realizacija

2010 % R/P indeks

1 2 3 4 5 6=5:3 7=5:4

Število hospitaliziranih bolnikov 100.819 16.804 17.042 16.762 99,8 98,4

iz mesta Ljubljane 34.109 5.685 5.210 5.440 95,7 104,4

iz preostalega dela regije Ljubljane 36.204 6.034 6.285 6.077 100,7 96,7

iz drugih regij 30.506 5.085 5.547 5.245 103,1 94,6

Program ZZZS (bolniki) 99.819 16.638 16.878 16.631 100,0 98,5

Drugi plačniki (bolniki) 1.000 166 164 131 78,9 79,9

Vse postelje 2.188 2.188 2.267 2.188 100,0 96,5

Ležalna doba 6,11 6,11 5,47 4,77 78,1 87,2

Odstotek zasedenosti postelj 84,00 84,00 69,17 65,01 77,4 94,0

Poprečna utež 1,64 1,64 1,58 1,61 98,4 102,2

Doječe matere - BOD 8.800 1.467 2.215 1.308 89,2 59,1

Spremljevalci do otrokovega 6.leta-BOD 13.000 2.167 1.494 3.473 160,3 232,5

Spremljevalci 130 22 14 19 86,4 135,7

Neakutna obravnava - štev. dni 35.222 5.871 3.796 7.265 123,7 191,4

Obiski v spec.ambulantah 731.308 121.886 121.593 119.193 97,8 98,0

Program ZZZS (obiski) 725.308 120.886 120.820 118.466 98,0 98,1

Drugi plačniki (obiski) 6.000 1.000 773 727 72,7 94,0

Obiski v funkcionalnih enotah 255.716 42.619 43.807 43.335 101,7 98,9

Elementi programa Letni plan 2010

januar - februar Plan Realizacija

2009

Realizacija

2010 % R/P indeks

1 2 3 4 5 6=5:3 7=5:4

OP srca 1.005 168 161 178 106,0 110,6

Transplantacije 274 45 33 40 88,9 121,2

srca 15 3 2 2 66,7 100,0

jeter 18 3 2 3 100,0 150,0

ledvic 43 7 7 6 85,7 85,7

roženice 73 12 9 15 125,0 166,7

KM 82 14 5 12 85,7 240,0

KM alogenična 26 4 3 2 50,0 66,7

pljuč - priprava 2 2 0,0

pljuč

avtologna TR hondrocitov 14 2 3 0,0 0,0

gojenje in presaditev kože

ledvice + trebušne slinavke 1

Dialize 55.600 9.267 9.366 9.044 97,6 96,6

(13)

predstavljamo novoimenovane

Prof. dr. Alojz Pleskovič,

strokovni direktor Kirurške klinike UKC Ljubljana

Prostorska organizacija Kirur- ške klinike

Takoj bomo preučili možnosti za zdru- žitev vse kirurške dejavnosti v centralni stavbi UKC Ljubljana. Pri tem mislim predvsem na dislocirani oddelek za abdominalno kirurgijo v Bolnišnici dr. Petra Držaja in dislocirani oddelek travmatolo- ške klinike na Zaloški cesti.

Celovita prostorska organiziranost se mi zdi pomembna zaradi preglednosti dela in sodelovanja med različnimi kirurškimi dejavnostmi. Nujno potrebne pa so do- ločene adaptacije.

Oprema

Potrebno je opraviti natančno analizo opremljenosti posameznih kliničnih oddelkov in opredeliti njihove potrebe glede opreme, s katero bi lahko uvedli sodobne in nove metode diagnostike in zdravljenja.

Pri izgradnji novega operacijskega bloka je potrebno zagotoviti sredstva za so- dobno opremo operacijskih dvoran in tehnologije, ki bo omogočala varno in učinkovito zdravljenje.

Na intenzivnih enotah kliničnih oddelkov je potrebno posodobiti perfuzijske sisteme, monitorje in ventilatorje. Ugo- tovil sem, da je v mnogih primerih medicinska kot tudi nemedicinska oprema amortizirana za več kot 80 odstotkov.

Kirurška klinika potrebuje računalniško opremo, s katero bomo omogočili po- vezovanje kirurških strok, zmanjšali stro- ške ponavljanja že opravljenih preiskav

in potrebe po administraciji. Smiselno in potrebno je stalno objavljanje rezultatov in številčnih podatkov o opravljenih kirurških posegih. Preverjanje kakovosti dela je nujno potrebno za odlično klinič- no prakso.

Kadri

• Takoj bomo naredili natančno analizo zaposlenih.

• Pregledati je potrebno kadrovsko struk- turo posameznih kliničnih oddelkov in izdelati organigrame.

• Opredeliti je treba odgovornosti, ki so potrebne na vsakem delovnem mestu.

• Predstojnikom posameznih kliničnih oddelkov je potrebno poveriti več po- oblastil, tako da bodo s strokovnim, organizacijskim in ekonomskim pri- stopom izboljšali zdravljenje kirurških bolnikov, pri čemer bodo stroški zdravljenja bistveno racionalnejši.

• Določiti je potrebno odgovornosti za strokovne in ekonomske rezultate posameznega kliničnega oddelka.

• Analizirati je potrebno vsa delovna mesta in opredeliti obremenitve posameznih zaposlenih (zdravniki, medicinske sestre, administrativno osebje, pomo- žno osebje).

• Spodbuditi je potrebno stalno izobra- ževanje in težnjo po kvalitetnem izvajanju zdravstvenih storitev v korist in zadovoljstvo kirurških bolnikov.

• Načrtovati je potrebno stalno izobraže- vanje ter strokovni razvoj, pri tem pa po- udariti učenje mladih zdravnikov in me- dicinskega ter nemedicinskega osebja.

Strokovno delo

Strokovno delo Kirurške klinike je rezultat skupnega dela kliničnih oddelkov

za travmatologijo, kardiovaskularno kirurgijo, nevrokirurgijo, abdominalno kirurgijo, urologijo in plastično kirurgijo.

V strokovno delo je vključena operativna dejavnost, delo na hospitalnih oddelkih, v specialističnih kirurških ambulantah in konzilijarna služba.

Sodobna organizacija strokovnega dela omogoča izboljšanje kvalitete in zmanj- šuje stroške. Zaradi tega nameravam uvesti:

• stalno spremljanje razvoja stroke in uvajanje novih metod in tehnik,

• preverjanje kakovosti strokovnega dela,

• preverjanje števila bolnikov na posameznih oddelkih in spremljanje pov- prečne ležalne dobe pred kirurškim posegom in po njem,

• učinkovito in hitro zdravljenje (ﬁ zioterapija ...) po operaciji, da s tem skrajša- mo ležalno dobo,

• preverjanje čakalnih dob na operativne posege posameznih kliničnih kirurških oddelkov in organizacijo učinkovite in dostopne zdravstvene oskrbe (skrajša- nje čakalnih dob),

• preusmeritev določenih kirurških posegov v dnevno bolnišnico,

• razvoj delovanja operacijskega bloka kontinuirano preko dneva,

• možnosti razvoja samoplačniške kirur- ške dejavnosti, s čimer bi nudili zdravljenje bolnikom iz tujine,

• dodatno opredelitev možnosti zaseb- nih bolnikov, ki bi izmed učiteljev kirur- gov izbrali svojega operaterja,

• precizno odrejanje terapije in upo- števanje najsodobnejših medicinskih doktrin, predvsem pri uporabi antibio- tikov in krvnih pripravkov,

• razvoj transplantacijske dejavnosti, ki mora potekati s sodelovanjem vseh kli-

Zavedam se, da je moj koncept strokovnega dela in razvoja Kirur- ške klinike kompleksen in potrebuje natančno izvedbo. Delovanje Kirurške klinike UKC Ljubljana nameravam organizirati tako, da bo medicinsko, pedagoško in ekonomsko področje omogočalo delo- vanje učinkovitega in kompleksnega sistema na vseh nivojih. Ta bo funkcioniral pregledno, hitro in bo upošteval načela sodobne medicinske znanosti in etike.

Ob prevzemu funkcije strokovnega direktorja sem takoj začel z

delom na vseh področjih, kot so: organizacijsko, strokovno, izobra-

ževalno in ekonomsko.

(14)

14 predstavljamo novoimenovane

ničnih oddelkov, zagotovitev dobrega delovanja transplantacijskega centra, in sicer tako v okviru donorskega kot transplantacijskega programa in povezave z Eurotransplantom.

Vizija, ki jo zasledujem, je suveren in sa- mostojen razvoj posameznih kirurških kliničnih oddelkov, za kar so odgovorni predvsem njihovi predstojniki. Kot strokovni direktor si svojo nalogo predsta- vljam v koordiniranju dela med oddelki in organiziranju ter nadzorovanju strokovnih smernic. Usklajenost strokovnega dela je pomembna naloga, ki izboljša kakovost stroke in rezultate dela. Vsak mesec nameravam v sodelovanju s strokovno direktorico in z generalnim direktorjem UKC Ljubljana organizirati poročanje o rezultatih strokovnega in organizacijske- ga dela ter ekonomskega poslovanja. V okviru danih materialnih in kadrovskih možnosti bom skušal izboljšati kakovost dela in razširiti tiste dejavnosti, ki so nujno potrebne za zagotovitev zdravstvene oskrbe slovenskih bolnikov.

Nadaljeval bom strokovno in kolegialno sodelovanje z ostalimi klinikami, organi- zacijskimi enotami ter s centri in službami UKC Ljubljana, a tudi z drugimi kirurškimi in strokovnimi oddelki bolnišnic v Slove- niji in v tujini. Doseči nameravam tesno povezavo z Medicinsko in Veterinarsko fakulteto v Ljubljani in Mariboru, s fakultetami v Evropi ter drugod po svetu.

Pedagoška dejavnost

Aktivno bom sodeloval pri izvajanju kakovostnega dodiplomskega in podi- plomskega pouka na Medicinski fakulteti v Ljubljani, za katerega je sicer odgovorna Katedra za kirurgijo. Mnenja sem, da mora med drugim prav strokovni direktor omogočiti optimalne delovne pogoje za izvajanje pouka študentov, specializantov, mlajših specialistov in gostujočih strokovnjakov. V ta namen bom:

• spodbujal mlajše kolege k sodelovanju v pedagoškem procesu učenja medi- cincev, medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov in ﬁ zioterapevtov,

• organiziral učinkovito strokovno men- torstvo specializantom kirurških strok,

• podpiral doktorski študij mlajših kolegov,

• organiziral stalno načrtovano strokovno izobraževanje mlajših kolegov kirur- gov v priznanih ustanovah v tujini,

• spodbujal aktivno udeležbo kolegov na domačih in tujih strokovnih sestan-

kih in organiziral redno poročanje o novih dosežkih in znanjih,

• spodbujal k organizaciji domačih in mednarodnih strokovnih srečanj, teča- jev, učnih delavnic in kongresov,

• spodbujal k stalnemu izobraževanju na področju zdravstvene nege in kakovosti strokovnega dela,

• uvedel normative za strokovno, pedago- ško in raziskovalno delo po standardih EU in ob uporabi sodobnega računalni- ško podprtega informacijskega sistema.

Znanstvenoraziskovalna dejavnost

Kot strokovni direktor bom del svojega časa posvetil razvoju znanstveno-raziskovalne dejavnosti Kirurške klinike.

• Uvedel bom objavljanje rezultatov dela v odmevnih revijah (SCI- citati) in objavljanje v obliki predavanj na kongresih in simpozijih doma in v tujini.

• Povezal bom posamezne klinične od- delke kirurških strok s predkliničnimi in- štituti Medicinske fakultete v Ljubljani.

• V znanstvenoraziskovalno dejavnost bom vključil doktorante in specializante.

• Razvijal bom programe raziskovalnih dejavnosti, pri čemer bom upošteval etične norme.

• Omogočal bom pogoje za razvoj oddelka za eksperimentalno kirurgijo s sodelovanjem Veterinarske fakultete v Ljubljani.

• Zavzemal se bom za prijave projektov v nacionalne raziskovalne programe, pri čemer bo mogoče pridobiti dodatna ﬁ nančna sredstva za razvoj znan- stvenoraziskovalne dejavnosti v UKC Ljubljana.

• Dosedanje osebne povezave z medi- cinskimi fakultetami in inštitucijami v tujini bom izkoristil za širši razvoj razi- skovalnega kirurškega področja, ki bo temeljil na sodobnih etičnih principih.

• Skrbel bom za vključevanje izobraže- vanja specializantov in mlajših specialistov v znanstvenoraziskovalno dejavnost, kar je nujno potrebno za razvoj dobre klinične prakse.

Ocenjevanje kakovosti oprav- ljenega dela

Kirurška klinika je dolžna organizirati in- terni strokovni nadzor, ki bo ocenjeval kakovost opravljenega dela. Organizirati nameravam:

• spremljanje in objavljanje rezultatov operativnega dela,

(15)

predstavljamo novoimenovane

Biserka Marolt Meden,

poslovna direktorica Pediatrične klinike UKC Ljubljana

Svoj tretji mandat začenjam z novimi znanji in spoznanji leta 2010 v novi Pe- diatrični kliniki, ki še ne deluje celo leto.

Iz tega izhajajo tudi moje zadolžitve in zaveze.

Najprej moramo dokončati preselitev, saj je ob nastopu mojega mandata Pedia-

trična klinika delovala na štirih lokacijah.

Še vedno aktualna je odprava pomanj- kljivosti v novi zgradbi. Kar najbolj se bo treba zavzemati za odpravljanje na- pak, kar je treba narediti še v času, ko je stavba (in vsa oprema v njej) še v garan- cijskem roku.

Na mesto poslovne direktorice Pediatrične klinike sem kandidirala že četrtič. Trikrat uspešno in enkrat neuspešno. Ob prvi, drugi in tretji kandidaturi sem napovedala, da si bom prizadevala za celo vrsto izboljšav, med katerimi bo najpomembnejša nova stavba Pediatrične klinike. Po dveh mandatih sem imela kaj pokazati – vrsto izboljšav, racionalizacij, izboljšanje ﬁ nanciranja, ureditev vrste storitev oziroma novih programov v odnosu do ZZZS, odprtost do uporabnikov in širše javnosti, ne nazadnje pa tudi pozitivno poslovanje Pediatrične klinike v letu 2005, ko sem končala drugi mandat.

• spremljanje porabe krvi in krvnih pripravkov,

• spremljanje bolnišničnih okužb,

• spremljanje porabe zdravil in antibioti- kov,

• spremljanje porabe potrošnega materiala v operacijskih dvoranah in na oddelkih,

• spremljanje podatkov o nadzoru in vodenju medicinske in sestrske doku- mentacije ter o načinu sledenja do- kumentacije (po diagnozi, po posegu, zapletih, itd.),

• predajanje zapisnikov operacije in od- pustnih pisem bolniku ob odpustu, in sicer z natančnimi navodili za nadaljevanje zdravljenja ter priporočili lečeče- mu osebnemu zdravniku.

Uvedel bom natančne klinične poti za vsak poseg po kliničnih oddelkih Kirur- ške klinike.

Enkrat mesečno bom na sestankih po- ročal o uvajanju strokovnih, doktrinarnih stališč in priporočil.

Rezultate dela je potrebno spremljati v okviru posameznih kirurških kliničnih oddelkov v okviru »mortality morbidity conference«.

Bolniki

Natančno načrtovana organizacija strokovnega kirurškega dela in izvajanje posameznih kirurških postopkov sta posebno pomembna za dobro kirurško prakso v korist bolnikov. V obliki anket bom zasledoval:

• zadovoljstvo bolnikov in svojcev,

• obveščanje bolnikov in njihovih svojcev o bolezni, o diagnostičnih in terapevtskih postopkih in o mogočih zapletih.

Trudil se bom za zagotavljanje ohranja- nja bolnikovega dostojanstva pri dia- gnostičnih in terapevtskih postopkih ter pri operativnem zdravljenju. V ospredje dela na Kirurški kliniki bom postavil bol- nika in njegovo počutje.

Na ta način bomo izboljšali uspehe zdravljenja, ki bodo hkrati tudi zmanjšali stroške zdravljenja.

Spremljanje ekonomskih rezultatov dela

Zavedam se, da je ﬁ nančno poslovanje in zagotavljanje racionalizacije delovanja Kirurške klinike za razvoj stroke in za ohranjanje kvalitetnega zdravstvenega sistema izjemno pomembno. Trudil se bom za:

• natančno in racionalno porabo medicinskih in nemedicinskih pripomočk- ov,

• natančno spremljanje kvalitete in cen materialov,

• zniževanje cene materialov, potrebnih pri kirurških operacijah, in racionalen izbor glede kvalitete,

• doseganje realizacije načrtovanega programa,

• izboljšanje kakovosti dela,

• pravično in ustrezno razdelitev ﬁ nanč- nih sredstev v okviru UKC Ljubljana.

Medicinsko-etični principi programa Kirurške klinike

Zavedam se, da je kirurški zdravniški poklic posebna dejavnost, zato bom v korist slovenskih bolnikov postavil v ospredje sodobne etične smernice medicinske stroke.

Na osnovi predstavljenega programa po- udarjam, da lahko zastavljene cilje dose- žem predvsem tako, da s svojim delom ustvarim učinkovit in sodoben zdravstveni sistem, ki bo strokovno na vrhunski ravni in ki bo z odličnimi rezultati tudi ekonomsko upravičil zaupanje bolnikov in stroke.

(16)

16 predstavljamo novoimenovane

Organizacija dela v novih prostorih potrebuje posebno pozornost in kon- kretne aktivnosti, kar ne bo samo timsko delo, ampak delo, v katero bomo morali vključiti ves kolektiv. Tako bo posebna pozornost posvečena izobraževanju za učinkovito vodenje, projektno delo, komuniciranje in drugo. S pomočjo or- ganizacije dela bomo skušali poiskati notranje rezerve in spreminjati prakse, ki morajo slediti razvoju in aktualnim ekonomskim razmeram. Sem sodita tudi racionalizacija dežurstev in stanja pripravljenosti ter zmanjševanje nadur- nega dela in skrajševanje čakalnih dob v specialističnih ambulantah.

Kar najbolj izkoristiti vso opremo ter zagotoviti plačilo storitev, ki jih je mo- goče izvajati z njeno pomočjo in ne na novo zaposlovati, je poseben sklop nalog, za katerega bom takoj, ko se bom bolj natančno spoznala s sedanjo situacijo (ki sta jo prinesli preselitev in nova oprema), pripravila poseben operativni program.

Priprava internega cenika za vse storitve, ki jih izvaja Pediatrična klinika, je ena od prioritetnih nalog. Storitve je treba izvajati na način, da so stroški konkurenčni zunanjim izvajalcem, če ne, je treba raz- misliti o smotrnosti izvajanja storitev, ki niso konkurenčne. Urediti moramo korektno delitev stroškov med vsemi, ki bivamo v novi stavbi.

Ureditev novih programov, dejavnosti in storitev

Sodelavcem bom nudila vso podporo in jih spodbujala, da bodo oblikovali programe novih zdravstvenih dejavnosti, ki jih je treba izpeljati po predvidenih postopkih in nato zagotoviti sredstva za njihovo izvajanje v vsakdanji praksi.

Enako velja za nujne širitve obstoječih dejavnosti.

Pridobivanje dodatnih sredstev in uravnoteženo poslovanje

Proste kapacitete na področju vseh dejavnosti - zdravstvene, raziskovalne in pedagoške - bomo ponudili na trgu in tako zagotovili dodatna sredstva, ne nazadnje pa tudi ustrezno obremenjenost vseh zaposlenih.

Nova moderna stavba z najmodernejšo opremo deluje z veliko večjimi stroški, kot so bili v ﬁ nančnem načrtu predvide- ni za staro Pediatrično kliniko. Zato bo potreben dogovor, kako že v letu 2010 in v prihodnosti zagotoviti redna sredstva za obratovanje že v pripravi na sklepanje pogodbe z ZZZS (splošni dogovor).

Finančni načrt za leto 2010 bo zahteval od nas racionalizacije na vsakem kora- ku in uravnoteženo poslovanje bo kljub napovedani izgubi zelo težka naloga.

Usmeritve in priporočila Sveta UKC Lju- bljana bomo upoštevali pri vseh aktiv- nostih za uresničevanje delovnega programa v okviru razpoložljivih sredstev.

Vendar se moramo zavedati, da otroke in mladostnike ne smemo prikrajšati za kakovostno zdravstveno oskrbo, saj

»otroci uživajo posebno varstvo in skrb«

(56. člen Ustave RS). Slovenija kot pod- pisnica Konvencije o otrokovih pravicah tudi priznava otrokovo pravico do naj- višje dosegljive ravni zdravja.

Ustrezna prostorska ureditev – enakomerna zasedenost vseh prostorov

Vodstvo Pediatrične klinike mora zago- tavljati oziroma omogočati enakomeren razvoj vseh strok – subspecialnosti v Pe- diatrični kliniki. V prejšnjih letih je priha- jalo do favoriziranja posameznih strok in neenakomernega razvoja, ne nazadnje pa se je to pokazalo v prostorski umesti- tvi posameznih dejavnosti v novo stavbo PK.

Prva naloga novega vodstva je preve- ritev ustrezne prostorske umestitve v novo stavbo, ustrezna prerazporeditev prostorov in koncentracija vseh dejavnosti izključno v novi stavbi (preselitev z ostalih lokacij – Ulice stare pravde 4, Vrazovega trga 1 in barake ob stari Ne- vrološki kliniki).

Potrebna bo tudi takojšnja ureditev vseh razmerij z Medicinsko fakulteto in ostalo pedagoško dejavnostjo, ki uporablja prostore v novi stavbi.

Slikovna diagnostika

Prioritetna naloga je ureditev slikovne diagnostike na novi Pediatrični kliniki ter

ustrezen razvoj v sodelovanju s Klinič- nim inštitutom za radiologijo – zagotovitev ustreznega kadra in aparatov, kar bo specializirano za obravnavo otrok in mladostnikov.

V sodelovanju z Ustanovo za novo pedi- atrično kliniko v Ljubljani bomo po za- gotovitvi ustreznih prostorov in kadrov nabavili aparate, ki jih Pediatrična klinika in tudi UKC Ljubljana nujno potrebujeta in bodo dovolj izkoriščeni – prednostno za otroke in mladostnike.

Laboratorijska diagnostika

Čim prej je treba ustrezno rešiti proble- matiko laboratorijev. Nesporno je, da Pediatrična klinika potrebuje svoje spe- cialne laboratorije, ki omogočajo razvoj, terciarnost in raziskovalno delo. Vsi labo- ratoriji morajo delovati na skupni lokaci- ji, da bo tako zagotovljena izkoriščenost opreme in kadrov.

Storitve v specialnih laboratorijih bomo ovrednotili, oblikovali konkurenčne cene in storitve ponudili tudi na trgu.

Delitev dela na področju pediatrije

Od stroke pričakujem, da se bodo v okviru pediatrije v Sloveniji ponovno dogo- vorili za delitev dela in za čim bolj racionalno uporabo kadrov in sredstev, ki so na voljo. Racionalno je treba razporediti vsa sredstva za pediatrijo na ravni države in zagotoviti otrokom in mladostnikom najbolj kakovostno obravnavo.

Zmanjšati je treba nepotrebne napoti- tve na Pediatrično kliniko in posvetiti več časa in sredstev tistim, ki resnično potre- bujejo obravnavo v terciarnem centru.

Izboljšanje medsebojnih odnosov

Moja vrata bodo vedno odprta in spro- tnemu razreševanju problemov bom namenila vso potrebno pozornost.

Ker se zavedam pomena dobrih med- človeških odnosov, bom nadaljevala z organizacijo dneva odprtih vrat, že tra- dicionalnih rednih novoletnih srečanj za vse zaposlene in upokojene sodelavce.