Interni časopis Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana april 2021 | št. 02

(1)

Interni časopis Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana april 2021 | št. 02

Očesna klinika: 130 let razvoja

Genomski sekvenator naslednje generacije COVID pri živalih: "Za zdaj smo imeli srečo"

"Očka, kaj si delal med zadnjo pandemijo?"

Usposabljanje rezervistov zdravstvenene enote

S stripom nad zarote

(2)

3 UVODNIK: Jože Golobič, Generalni direktor UKC Ljubljana AKTUALNO

4 Za boljšo diagnostiko otrok z redkimi boleznimi in iskanje sevov covida-19 6 130 let razvoja v najsodobnejši očesni center

9 Opozorilo pred začetkom motoristične sezone

10 Seja sveta in predstavitev novega generalnega direktorja 10 Poslovanje UKCL

11 Povečan interes za članstvo v svetu UKCL 12 Novi načrti za območje UKC Ljubljana

STROKOVNO

13 Dobro spanje nas ščiti pred infekti!

14 Živali in SARS-CoV-2 – potencial za nastanek novega rezervoarja virusa?

15 Za zdaj imamo tukaj veliko srečo …«

16 Vertikalna evakuacija težko pokretnega bolnika v primeru požara v bolnišnici 17 Dan debelosti

UTRIP UKCL

18 Očka, kaj si delal med zadnjo veliko pandemijo?

19 Knjiga 45 let središča znanja za zdravje Slovenije 19 Dan v operacijskem bloku Kirurške klinike UKCL 20 Okrepčevalnica Polžek

20 Najhitrejše informacije o UKCL na enem mestu

20 Znanstvenoraziskovalni svet za medicino Javne Agencije za raziskovalno dejavnost bo vodil naš sodelavec prof. dr. Andrej Janež

21 Rezervisti Vojaške zdravstvene enote s slovesno prisego zaključili usposabljanje 22 Z Janom Plestenjakom na domačem kavču

23 S stripom nad zarote 24 KAJ MENIJO O NAS

25 IN MEMORIAM: prof. dr. Jolanda Jezernik Leskovšek, prof. dr. Andreja Kocijančič, Jožefa Šešek, sestra Pepca

27 SPONZOR KRIŽANKE: Založba Chiara predstavlja knjigo Najti se in ostati skupaj 28 NAGRADNA KRIŽANKA

kazalo

8. MAREC: Nežne in močne, skupaj pa močnejše. Naše reševalke z Reševalne postaje Ljubljana so s posebno fotografijo vsem ženskam čestitale ob mednarodnem PLANICA: Močna ekipa Univerzitetnega kliničnega centra je tudi letos poskrbela za varno oskrbo tekmovalcev v Pla- nici. Letošnje tekmovanje je zaznamoval padec norveškega skakalca, ki je bil oskrbljen in v manj kot uri sprejet v UKC Ljubljana. »Zelo smo hvaležni za profesionalno prvo pomoč in zdravstveno nego po padcu. Za nas je bil padec videti dra- matično in po prvi diagnozi čutimo olajšanje, da Danielove poškodbe ne ogrožajo njegovega življenja. Imamo popolno zaupanje v UKC Ljubljana,« je dejal Clas Brede Brathen, vod- ja norveške reprezentance v smučarskih skokih.

UMETNINA MESECA: Likovni izdelek je nastal v Bolnišnični šoli OŠ Ledina kot skupinsko delo učencev, ki so se zdravili na kliničnem oddelku za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo. Nastal je po zgledu znane umetnine Edouarda Maneta Vrtnice v vazi. Mentorica: Tina Žvab.

(3)

Interni časopis Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana april 2021, številka 02

Univerzitetni klinični center Ljubljana Zaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija Glavni urednik: Jože Golobič, univ. dipl. prav.

Uredniški odbor:

• prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, dr. med., višja svetnica

• Jure Brankovič Lektoriranje: Nina Krajnc

Fotografije: Tina Roš, Adobestock, Istock, Getty images

Fotografija na naslovnici: Matej Povše

VABIMO VAS, DA TUDI VI SOUSTVARJATE NAŠ ČASOPIS

Želimo si, da zaposleni v UKC Ljubljana tudi v letu 2021 čim bolj sodelujete pri vsebini časopisa. Pri- spevke, obvestila in fotografije, ki jih želite objaviti v naslednji številki, pošljite v uredništvo najkasne- je do 15. maja 2021. V uredništvu si pridržujemo pravico do krajšanja poslanih prispevkov in izbora fotografij, primernih za objavo. Prispevke lektori- ramo. Prispevke in fotografije pošljite na naslov:

soj@kclj.si.

Zaželena je pisava Arial (velikost pike 12) in krajši prispevki, ki naj ne bodo daljši od 1000 besed ali 7000 znakov s presledki vred. Fotografije oddajte posebej (ne v besedilu) v digitalni obliki (jpg,tif), minimalna velikosti datoteke 500 KB in obvezno navedite ime avtorja fotografije.

uvodnik

Glasilo v elektronski obliki na:

www.kclj.si

BOLJE BITI SPREDAJ, KOT LOVITI ZAOSTANEK

Smeli načrti in državne obljube za prenovo osrednje bolnišnice dajejo upanje, da bodo zaposleni in bolniki dobili prostore in opremo, ki si jih zaslužijo. Infekcijska klinika je današnji prizidek dobila po izbruhu epidemije otroške paralize leta 1956 in morda bo nova epidemija vzvod, da bo po 65 letih lahko storila korak naprej. Dober znak je potrjena odločitev o evropski finančni podpori za energetsko obnovo in revitalizacijo Negovalne bolnišnice Ljubljana v skupni vrednosti z davkom skoraj 8 milijonov evrov. Vse bolj otipljivi postajajo tudi energetska sanacija ostalih stavb, dokončanje objekta DTS in urejanje prezračevanja v Polikliniki.

V zadnjih dneh je odmeval nakup pomembne naprave za UKC Ljubljana.

Sekvenator za bistveno bolj obsežno genetsko diagnostiko otrok z redkimi boleznimi v vrednosti dveh milijonov evrov sta UKC Ljubljana pomagali kupiti Javna agencija za raziskave in Ustanova za Pediatrično kliniko. Hkrati bosta prav UKC Ljubljana in ekipa raziskovalcev Pediatrične klinike vskočila in nudila strokovno pomoč pri sekvenciranju in sledenju virusnim različicam SARS-CoV2.

Gre za uresničevanje priporočil Evropske unije v okviru učinkovitega odzivanja na epidemijo covida-19. Očitno je, da ima bolnišnica veliko znanja in usposobljenih strokovnjakov, ter s tem veliko – tudi finančno otipljivo – podporo javnosti za razvoj. To je izredno pomembno za uresničitev načrtov, ki so dolgo le na papirju.

Zdravstveni minister Janez Poklukar je še kot generalni direktor UKC izračunal, da bi bilo treba v posodobitev kompleksa UKC do leta 2030 vložiti do milijardo evrov. V primerljivo veliki bolnišnici na Dunaju od leta 2013, ko se je začelo načrtovanje, poteka prenova v vrednosti 1,4 milijarde evrov, ki bo končana v devetih letih. V Sloveniji še ne govorimo o primerljivih zneskih, so pa napovedi za prihodnost bistveno obetavnejše od poročil za preteklost.

Ob tem se začenjajo tudi novi pogovori o posebnostih zaposlitev v zdravstvu.

Cilj UKC Ljubljana je sprememba tarifne priloge in bolj konkurenčne razvrstitve v plačne razrede. Imenovana je skupina, ki se bo »aktivno usedla« s sindikati in začela pogovor, kakšne so posebnosti v resorju zdravstva in kaj bo ostalo skupnega z javno upravo.

»Vedno si želiš več in več,« je dejal kolesar Primož Roglič v zadnjih dneh dirke po Španiji. »Seveda je bolje biti nekaj sekund spredaj, kot loviti zaostanek. Moramo biti optimisti. Gremo naprej, dan po dan,« je dejal. Štiri dni kasneje je stopil na najvišjo stopničko zmagovalnega odra. Da je marca, komaj štiri mesece kasneje, dirkal kljub izpahnjeni rami, je ob tem samo dodatna simbolika.

Jože Golobič, Generalni direktor UKC Ljubljana

(4)

Služba za odnose z javnostmi

Za boljšo diagnostiko otrok z redkimi boleznimi in iskanje sevov covida-19

Nakup visokopretočnega genomskega sekvenatorja naslednje generacije

Klinični inštitut za specialno laboratorijsko diagnostiko (KISLD) Pediatrične klinike je prevzel nov sekvenator naslednje generacije NovaSeq 6000, ki omogoča bistven napredek pri hitrosti in obsegu sekvenciranja. Obstoječa naprava je lahko hkrati analizirala le delček človeškega genoma, novi aparat pa zmore hkrati analizirati celoten genom več deset oseb. Nova naprava tako omogoča bistveno ob- sežnejšo genetsko diagnostiko otrok z redkimi boleznimi.

Do prevzema nove naprave so do 50 obsežnih analiz genoma ana- lizirali v tujini. Pošiljanje vzorcev, ki so potrebni za hitro potrditev in začetek zdravljenja, izven osrednje bolnišnice ne bo več potrebno.

Ob tem bodo preiskave bolj natančne in povedne, celoten postopek od odvzema DNK do končne analize pa se zdaj opravlja znotraj Pediatrične klinike.

V začetku februarja 2021 je KISLD začel sodelovati z Nacional- nim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano pri projektu sledenja virusnim različicam SARS-CoV-2. Gre za uresničevanje priporočil Evropske unije v okviru učinkovitega odzivanja na epidemijo covida-19. Sodelovanje med KISLD in NLZOH je sprva vzniknilo spon- tano, saj je KISLD razpolagal z zmogljivimi kapacitetami sekvenciranja (virusne) dednine, NLZOH pa je zaradi povečanih potreb iskal dodatne zmogljivosti znotraj slovenskih ustanov. Sodelova- nje se je hitro formaliziralo in trenutno NLZOH in KISLD s koordi- niranim pristopom opravita analizo več kot 500 vzorcev virusne dedine na teden. Rezultat uspešnega sodelovanja sta bila uspeš- no sledenje rasti deleža »angleške različice« (B.1.1.7) med obolelimi in identifikacija prvih nosilcev t. i. »južnoafriške« (B.1.351), »nigerij-

ske« (B.1.525) in »brazilske« (P.1) različice virusa v Sloveniji, kar je omogočilo učinkovito in hitro odzivanje pristojnih služb.

V omenjeni projekt se je vključil tudi novi aparat, ki prvotno ni bil kupljen za te potrebe. Pri nakupu naprave, na kateri trenutno po- tekata tako redno delo laboratorija kot izvajanje projekta sledenja virusnim različicam covida-19, je UKC Ljubljana združil lastna sredstva ter prispevke raziskovalnega programa ARRS Pediatrične klinike pod vodstvom prof. dr. Tadej Batellina, dr. med., ter sofinan-

cerjev: Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS preko Paketa 17 za večjo raziskovalno opremo in Ustanove za pediatrično kliniko, ki je več kot leto dni zbirala prostovoljne prispevke za ta namen. Večino sredstev za napravo in potrošni material je prispeval UKCL, iz ARRS je bilo zagotovljenih okrog 240.000 tisoč EUR, Ustanova za Pediatrično kliniko je zbrala 127.000 evrov. Naprava je bila kupljena z javnim naročilom,(1.999.148,51 evra z DDV), ki vključuje:

nakup visokopretočnega genomskega sekvenatorja naslednje generacije (NSG), pogarancijsko vzdrževanje visokopretočnega genomskega sekvenatorja naslednje generacije in nakup potro- šnega materiala, potrebnega za petletno upora- bo visokopretočnega genomskega sekvenatorja naslednje generacije (NSG).

O KLINIČNEM INŠTITUTU ZA SPECIALNO LABORATORIJSKO DIAGNOSTIKO

Klinični inštitut za specialno laboratorijsko diagnostiko Pediatrične klinike opravlja preiskave, ki so ključne pri diagnostiki bolezni, ki se pojavljajo v populaciji otrok in mladostnikov. Laboratorij se razvija vse od začetkov leta 1955, leta 2019 pa je dosegel merila za naziv klinični inštitut. Nabor več kot 300 specialnih preiskav obsega laboratorijske metode, pomembne pri prepoznavi, opredeljevanju in sledenju bolezni ne samo pri otrocih, ampak tudi pri odraslih. Skupno izvedemo okoli 300.000 preiskav letno, od leta 2018 pa izvajamo tudi nacionalni program presejalnega testiranja novorojencev.

Številne preiskave izvajamo edini v Sloveniji.

Poleg rednega laboratorijskega dela sodelujemo pri pedagoškem delu za potrebe Pediatrične klinike in UKC Ljubljana pri izobraže- vanju specializantov, za potrebe Medicinske fakultete in Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani pri izobraževanju študentov na do- diplomskem in podiplomskem študiju ter predajamo znanje v obliki izobraževanj, ki jih organizirajo domača in tuja strokovna združenja.

Na inštitutu je trenutno zaposlenih 32 laboratorijskih strokovnjakov; več kot polovica jih ima najmanj univerzitetno izobrazbo, 8 zaposlenih ima znanstvene doktorate, 4 pa specializacijo iz medicinske biokemije ali laboratorijske medicinske genetike; 4 zaposleni imajo učiteljski naziv.

AKTUALNO

(5)

AKTUALNO NACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJE,

OKOLJE IN HRANO

Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) je osrednji in največji slovenski javnozdravstveni laboratorij, ki se ukvarja s problematiko varovanja okolja, diagnostično in jav- nozdravstveno mikrobiološko dejavnostjo, kemijskimi in mikrobio- loškimi analizami različnih vrst vzorcev ter z raziskovalno dejavnostjo. V laboratoriju opravljajo storitve za potrebe države, predvsem za potrebe spremljanja javnozdravstvenih dejavnikov ter uradnih in inšpekcijskih nadzorov iz pristojnosti Ministrstva za zdravje, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za okolje in Ministrstva za obrambo. 

Minister za zdravje dr. Janez Poklukar:

»Vesel sem, da danes lahko prisostvujem in sodelujem pri odpira- nju tako pomembne pridobitve, kot je aparatura, za katero je da- nes UKCL bogatejši. Gre za aparaturo, ki daje prihodnost stroki in prebivalcem, predvsem najmlajšim, iz dveh razlogov. Prvič, s to metodo bodo strokovnjaki iz UKCL lahko presejali otroke in na ta način že ob rojstvu iskali prirojene bolezni. Pot do odkritja bolezni bo tako hitrejša, hkrati pa bo pot do učinkovitega zdravljenja krajša.

Po drugi strani smo sredi epidemije, kjer je dokazovanje različnih virusov oz. različic virusa korone zelo pomembno. Treba je izposta- viti odlično sodelovanje med UKCL in Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano, ki sta skupaj pristopila k projektu in za- čela sekvenciranje genomov koronavirusa. Na ta način obe insti- tuciji prispevata k presejanju pozitivnih rezultatov na koronavirus v Sloveniji in s tem sledenju širjenja različic v prebivalstvu. S tem dajemo dodaten zagon temu, da gremo proti izhodu epidemije in da obvladujemo čim več deležnikov, ki vplivajo na njen potek, in enako mora veljati tudi za nadaljnje testiranje in cepljenje.«

Vodja Kliničnega inštituta za specialno laboratorijsko dia- gnostiko Pediatrične klinike doc. dr. Alenka Trampuš Bakija, spec. med. biokem.:

»Zelo sem vesela, da se je to zgodilo v tem času, ki sovpada z ra- zvojem našega laboratorija, saj je v zadnjih desetih letih zrasel iz službe do kliničnega inštituta, ter sočasno z nabavo tako visoko- kakovostne opreme. Hkrati morate vedeti, da je rast tega labora- torija izjemno pomembna, saj zaposlujemo več kot polovico vseh zaposlenih z univerzitetno izobrazbo in doktorati, kar pomeni ne

samo vlaganja v opremo, ampak tudi vlaganje v kader. Naši stro- kovnjaki so zadnje leto poglobljeno delali na tem, da smo dobili ustrezne kvalitete, ki bodo omogočile sekvenciranje v takem ob- segu, kot je povedal že minister. Vesela sem, da se lahko v tem trenutku tako uspešno povezujemo z institucijami po celi državi, da nam je Pediatrična klinika dejansko to omogočila in da bo naše sodelovanje uspešno tudi v prihodnje.«

Pediater prof. dr. Tadej Battelino:

»To je za nas izredno pomemben dogodek. Najprej bi se zahvalil Agenciji Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost. Ta agen- cija ključno financira naše raziskovalne programe in projekte, tukaj pa je sodelovala s paketom za večjo raziskovalno opremo, kjer smo dobili sredstva. Rad bi se zahvalil tudi dr. Poklukarju, ki je bil takrat še direktor UKCL. Brez njegovega vodstva se ta razpis ne bi končal tako dobro, kot se je. Bil je zelo zapleten, kot je pri nas včasih nava- da. Z njegovim prihodom se je v UKCL veliko stvari obrnilo na bolje in upam, da bo tako tudi ostalo. Sočasno smo dobili gospo Ulčar, našo poslovno direktorico, ki je prav tako večino stvari postavila na pravo mesto, da se je to, kar sedaj vidimo, lahko zgodilo. Velika zah- vala, za skoraj četrtino vsega denarja, gre pa ljudem. K napravi je prispevala Ustanova za novo pediatrično kliniko. Skoraj dve leti so ljudje po celi Sloveniji zbirali denar za to napravo, ki je zelo draga. In sedaj imamo napravo, ki je edina v regiji vzhodno od Milana in južno od Dunaja in Münchna, tako da je to nekaj, s čimer se bomo potru- dili narediti nekaj dobrega v tej naši, tako ali drugače, ubogi državi.«

Ustanova za novo Pediatrično kliniko mag. Marina Praprotnik, dr. med.:

»Da smo danes priča tako lepemu dogodku v medicini, gre zasluga številnim ljudem, ki so že bili omenjeni, in tudi številnim instituci- jam. Naša ustanova je že pred dvema letoma na pobudo tedanjega direktorja Pediatrične klinike začela zbiranje donacij za to napra- vo in pomembno pripomogla k njenemu nakupu. Ob tej priliki bi se zahvalila vsem ljudem, posameznikom, organizacijam, ki so v pre- teklih petindvajsetih letih, še vedno, in upam, da bodo tudi vnaprej, zelo pomembno prispevale sredstva za nakupe zelo pomembnih, potrebnih in za otroke izjemno koristnih naprav.« 

Primerjava sorodnosti (filogenije) virusnih različic z upodobitvijo v t. i. filogenetskem drevesu. Pike predstavljajo posamezne vzorce; tiste, ki so si bližje, so si bolj podobne oz. različica virusa je v teh vzorcih identična oz. podobna. Zgoraj desno (temno oran- žna barva) se nahajajo vzorci angleške različice, pod njimi (rdeča barva) so brazilske različice, na sredini grafa (oranžno – 20H/501Y.V2) pa so južnoafriške različice.

Uradna otvoritev nove naprave: vodja Kliničnega inštituta za specialno laboratorijsko diagnostiko Pediatrične klinike doc. dr. Alenka Trampuš Bakija, minister za zdravje Janez Poklukar, strokovna direktorica UKC Ljubljana prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, v. d. generalnega direktorja Jože Golobič

VIDEO

(6)

prof. dr. Mojca Globočnik Petrovič, dr. med.

130 let razvoja v najsodobnejši očesni center

Častitljiva obletnica Očesne klinike

Očesna klinika praznuje častitljivo obletnico, 130 let obstoja. V svoji zgodovini se je iz začetnega samostojnega očesnega oddelka v okviru takratne civilne bolnice, katerega ustanovitev so v Deželnem svetu potrdili 17. novembra 1890, razvila v najsodobnejši in strokovno visoko usposo- bljen očesni center. Strokovno in organizacijsko je primer- ljiv s sodobnimi očesnimi centri v Evropi. V njem so delovali in še delujejo pionirski oftalmologi, ki so dosegli pomembna odkritja na svojih ožjih oftalmoloških področjih in neposredno omogočali razvoj stroke, znanstvenoraziskovalnega dela in izobraževanja, kar tudi sedaj ostaja temeljno pos- lanstvo Očesne klinike.

Prvi predstojnik samostojnega očesnega oddelka in tudi predse- dnik Zdravstvenega sveta za Kranjsko dr. Emil Bock je med drugim opravil 500 operacij katarakte. Po potresu v Ljubljani so leta 1895 otvorili novo mestno bolnišnico s samostojno stavbo za okulistiko s 64 posteljami ter moškim, ženskim in otroškim oddelkom. Očesna klinika je na tem mestu ostala do leta 2001, ko se je preselila v deloma nove in deloma obnovljene prostore vojne bolnice. Leta 1916 je

dr. Bocka za 3 leta nasledil prof. dr. Albert Botteri. Leta 1920 je prevzel vodstvo Očesnega oddelka prof. dr. Leopold Ješe, ki je leta 1945 postal prvi profesor oftalmologije na Katedri za oftalmologijo Me- dicinske fakultete v Ljubljani. Leta 1918 napisal prvi popis očesnih bolezni v slovenskem jeziku, leta 1946 prvi učbenik za oftalmologijo, nekaj let kasneje pa prvi učbenik za medicinske sestre. Nasledila ga je prof. dr. Carmen Dereani - Bežek (1959–1972), nato prof. dr. Stane Strgar (1972–1983), prof. dr. Gorazd Kolar (1983–1993), prim. Pe- ter Dovšak (1993–2000), prof. dr. Brigita Drnovšek Olup (2000–

2009), prof. dr. Branka Stirn Kranjc (2009–2018) in prof. dr. Mojca Globočnik Petrovič, ki so vsi stremeli k omogočanju vsestranskega razvoja oftalmologije in Očesne klinike.

OČESNA KLINIKA 130 LET PO USTANOVITVI

Očesna klinika Ljubljana je samostojna enota UKC Ljubljana. Med 199 zaposlenimi je 47 zdravnikov, od tega 37 specialistov oftalmologije. Med 13 doktorji znanosti je 9 učiteljev oftalmologije (4 redni profesorji, 1 izredna profesorica, 4 docenti). 111 je zaposlenih v zdravstveni negi (69 diplomiranih medicinskih sester in 42 sre- dnjih medicinskih sester).

AKTUALNO

(7)

AKTUALNO Očesna klinika ima 3 hospitalne oddelke (oddelek enodnevne bol-

nišnice, oddelek za očesne bolezni, otroški oddelek) in skupno 53 postelj, letno več kot 2900 oddelčnih sprejemov – povprečna le- žalna doba je pod 3 dni, opravljenih več kot 8000 operacij in laser- skih posegov, razvejano ambulantno dejavnost in več kot 45.000 ambulantnih obiskov.

Na Očesni kliniki se trudimo na številnih področjih kot edini v drža- vi zadostiti vse večjim potrebam prebivalstva po dobrem vidu – tako diagnostično kot terapevtsko, pa tudi organizacijsko.

Oftalmologijo v zadnjih desetletjih, še izraziteje v zadnjem desetle- tju, krasi izjemen tehnološki razvoj, ki omogoča neinvaziven vpog- led v morfološke, že skoraj ultra mikroskopske strukture očesa z natančno opredelitvijo funkcionalnih značilnosti. Nove možnosti diagnostike in zdravljenja z vse bolj tarčnimi zdravili – na eni strani z intravitrealno farmakoterapijo in na drugi strani na podlagi raziskav genskega zdravljenja in zdravljenja z matičnimi celicami – odpirajo do še pred nekaj leti nepredstavljive možnosti ohranjanja vida. Različne vrste kirurgije očesa in obočesnih tkiv se usmerjajo k minimalno invazivnim posegom, mikrokirurgiji ter hitrejši in čim boljši rehabilitaciji. Hkrati iščemo možnosti vpeljave umetne inte- ligence in na široko odpiramo vrata personalizirani medicini.

STROKOVNA DEJAVNOST

“ Že od samega začetka delovanja Očesne klinike so nastajali zametki številnih subspecialističnih dejavnosti, ki jih imamo v največji možni meri razvite danes. Aktualni ali pretekli nosilci so ali so bili pomembni akterji na svojem strokovnem in znanstvenoraziskovalnem področju.

Diabetična retinopatija vključuje poti v presejalnem programu in multimodalni slikovni diagnostiki ter pri raznolikem zdravljenju z intravitrealno farmakoterapijo, laserjem in/ali vitrektomijo..

Elektrofiziologija je med redkimi tovrstnimi laboratoriji na svetu, kjer na enem mestu potekajo elektrofiziološka diagnostika mre- žnice, vidnih poti in pediatrične elektrofiziologije.

Glavkom: uspešno vodenje bolnika z glavkomom temelji na zgo- dnji diagnostiki in spremljanju učinkov ter modifikacije zdravljenja.

Razširjen izbor kirurških pristopov v smeri manjše invazivnosti ter vstavitev drenažnih implantov pri refraktarnih glavkomih opravlja- mo le na Očesni kliniki.

Kontaktne leče in keratokonus: celostno obravnava vse bolnike s keratokonusom in z drugimi oblikami iregularnega astigmatizma iz vse Slovenije.

Mrežnica: invazivni in neinvazivni multimodalni slikovni prikaz očesnega ozadja omogoča nove morfološke in funkcionalne prikaze že ob rutinskih preiskavah. Intravitrealna farmakoterapija poteka od leta 2019 v prenovljenem Centru za intravitrealno farmakoterapijo.

Nacionalni center celovite rehabilitacije slepih in slabovidnih:

kot nova, izrazito multidisciplinarna dejavnost, ki je prva in trenutno edina v Sloveniji, se ukvarja s celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih.

Nevrooftalmologija obravnava najtežje pridobljene in prirojene okvare vidnega živca in vidne poti. Zgodovinsko pa se znotraj dejavnosti obravnavajo tudi bolniki s prirojenimi boleznimi mrežnice – mrežnične distrofije.

(8)

Okuloplastika zajema orbitalno kirurgijo, kirurgijo solznih poti in kirurgijo vek s poudarkom na endoskopski kirurški tehniki in laser- ski kirurgiji z razvojem kliničnih aplikacij za Er:YAG laser domače proizvodnje.

Očesna onkologija: interdisciplinarna dejavnost diagnostike in zdravljenja očesnih tumorjev in tumorjev orbite, med drugim tudi zdravljenja malignih melanomov žilnice z radioaktivnim rutenijevim aplikatorjem.

Operacije katarakte in sprednjega segmenta: operacije kata- rakte so najpogostejše operacije v medicini. So učinkovite in varne. Za kompleksne operacije sprednjega segmenta pri poškodbah in razvojnih anomalijah smo referenčni center v regiji.

Ortoptika in strabologija: z zgodnjo diagnostiko vzrokov škilje- nja, dvojnega vida in slabovidnosti lahko z ortoptičnimi postopki, korekcijo ali različnimi operativnimi tehnikami omogočimo izbolj- šanje stanja binokularnega vida.

Pediatrična oftalmologija vključuje vse subspecialne oftamolo- ške dejavnosti v otroški očesni patologiji, prilagojene preiskovalne in terapevtske metode v diagnostiki in zdravljenju. Deluje izrazito interdisciplinarno.

Roženica kot dejavnost zajema vse najnovejše diagnostične možnosti z neinvazivnimi slikovnimi pristopi in vse najsodobnejše nekirurške in kirurške načine zdravljenja. Vključuje transplantacij- sko dejavnost z aktivnostmi pri JAZMP akreditirani očesni banki.

Splošna očesna ambulanta je izrednega pomena za izobraževa- nje specializantov oftalmologije in družinske medicine. V urgentni ambulanti oskrbujemo urgentno napotene bolnike skoraj iz cele Slovenije; okvirno opravimo 14.000 pregledov na leto.

Ščitnična orbitopatija: interdisciplinarna dejavnost, ki vključuje diagnostiko in zdravljenje težjih primerov, tudi urgentne in elektiv- ne kirurške dekompresije orbite, zdravljenje diplopije in okulopla- stične posege.

Uveitis: izrazito interdisciplinarno področje; v zadnjih nekaj letih so bile uvedene številne nove možnosti diagnostike in zdravljenja, predvsem s tarčnimi zdravili, s tem pa tudi hitrejša rehabilitacija in boljše ohranjanje vida.

Vitreoretinalna kirurgija; s tehnološkim razvojem, medoperativ- nim omogočanjem boljše zaznave struktur v steklovini in mrežni- ci in izpopolnjenimi mikroinstrumenti dosegamo boljše rezultate zdravljenja in hitrejšo rehabilitacijo.

PEDAGOŠKA DEJAVNOST

“ Očesna klinika je temeljna in osrednja izobraževalna institucija za izobraževanje študentov Medicinske fakultete Ljubljana in specializantov oftalmologije in drugih strok. Redno organiziramo tako nacionalna kot mednarodna izobraževanja za specialiste.

Naši specializanti zelo uspešno opravljajo evropski specialistični izpit. Smo učna baza za dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje medicinskih sester in za pridobivanje in opravljanje izpita iz specialnih znanj. Smo pri Evropskem odboru za oftamologijo (Europe- an Board of Ophthalmology) akreditirana učna ustanova in učna ustanova za Mednarodni odbor za oftamologijo (International Co- uncil of Ophthalmology).

RAZISKOVALNA DEJAVNOST

Očesna klinika že vrsto let uspešno sodeluje s številnimi bazičnimi in kliničnimi institucijami doma in v tujini. Kot nosilci ali v sodelo- vanju smo čez leta sodelovali pri več kot 20 projektih in programih, financiranih pri Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehno- logijo oziroma pri ARRS. V zadnjih treh letih smo objavili 77 znan- stvenih člankov, od tega 47 (samo v lanskem letu 25) s prvim ali vodilnim avtorstvom.

Da je sodobno opremljena Očesna klinika vodilna strokovna, pe- dagoška in znanstvenoraziskovalna ustanova, ki bolnikom poleg hitre in individualno usmerjene obravnave nudi celovito oskrbo, gre zahvala vse od začetkov pa do danes vsem zdravnikom, medi- cinskim sestram in drugim sodelavcem. 

AKTUALNO

(9)

AKTUALNO Agencija za varnost v prometu

Opozorilo pred začetkom motoristične sezone

Pred začetkom motoristične sezone so na poligonu Barje izkušeni sogovorniki s področja motociklizma podali pripo- ročila za večjo varnost voznikov enoslednih motornih vozil in izvedli praktične prikaze varnostnih elementov. UKC Lju- bljana je sodeloval z zdravnikom travmatologom in reševal- cem na motorju.

Značilno za prometne nesreče voznikov enoslednih motornih vozil je, da se pripetijo predvsem v toplih mesecih oziroma v času moto- ristične sezone med aprilom in oktobrom, največkrat med petkom in nedeljo. V letu 2020 je največ voznikov enoslednih motornih vozil umrlo ob sobotah (5 umrlih) in nedeljah (6 umrlih). V zadnjih dveh letih (2019–2020) je v prometnih nesrečah umrlo 45 voznikov enoslednih motornih vozil. Vsi razen ene mopedistke so bili moški. Delež vseh smrtnih žrtev prometnih nesreč je iz 22,5 % v 2019 narasel na 27,5 % v 2020. Skoraj tri četrtine (73 %) voznikov enoslednih motornih vozil je v letu 2020 nesrečo, v kateri so izgubili življenje, tudi povzročilo, enako je tudi petletno povprečje.

Dan pred zaprtjem države z namenom zajezitve epidemije sogovorniki Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, Postaje prometne policije Ljubljana in Agencije za varnost prometa pozivajo tudi k doslednemu spoštovanju odlokov.

“ Če morajo na nujno pot, naj motoristi in mopedisti v prometu ravnajo samozaščitno, ne precenjujejo svojih motorističnih izkušenj in ne podcenjujejo razmer na vozišču.

Ostale voznike motornih vozil pozivajo k dodatni pozornosti na cesti, saj so motoristi še posebej ob lepem vremenu pogostejši udeleženci v prometu.

Luka Uršič, reševalec motorist

»Prednost reševalnega motorja je to, da smo zelo hitro na kraju nesreče. Kot reševalec motorist se na samem kraju srečujem s hudimi poškodbami, kot so poškodbe glave, prsnega koša in tre- buha, možne so tudi odtrganine, tam pa nastanejo velike hujše kr- vavitve, kjer so odločilne minute, če ne sekunde. Lahko pride tudi do srčnega zastoja. Kot reševalci motoristi se pred sezono vedno dobro pripravimo in izvajamo treninge varne vožnje, na katerih se naučimo predvidevati nevarnosti in prilagajanja na cesti, saj voz- niki, ki so bili pod nujno vožnjo navajeni le reševalnega avtomobila, na nas še niso navajeni in nas morajo opaziti, da smo tudi mi re- ševalci motoristi lahko na nujni vožnji. Zato si želim, da bi bili vsi motoristi pred sezono dobro pripravljeni na motor, da bi bilo nesreč zelo malo, če ne nič.«

Uroš Tominc, dr. med., vodja Urgentnega kirurškega bloka

»V teh prvih lepih spomladanskih dneh pričakujemo na Urgentnem kirurškem bloku in pa kasneje na Oddelku za poškodbe povečano število poškodovancev iz prometnih nesreč, tudi motoristov. Na vse motoriste, ki sedaj začenjajo s sezono, apeliramo, naj začne- jo zmerno. Vemo, da ceste še niso primerno očiščene, asfalt je še hladen, psihofizične sposobnosti motoristov še niso na vrhuncu in tudi ostali udeleženci v prometu še ne pričakujejo motoristov, zato svetujemo pozornost z vseh strani, tako motoristov kot tudi ostalih udeležencev v prometu.« 

Oglejte si video:

(10)

Svet zavoda se je 24. 2. 2021 uradno seznanil z imenova- njem Janeza Poklukarja na mesto ministra za zdravje in dejstvom, da mu je zaradi imenovanja prenehala funkcija generalnega direktorja UKC Ljubljana. Na seji je svet za začasnega direktorja do imenovanja novega oziroma za največ eno leto imenoval dosedanjega predsednika sveta Jožeta Golobiča. Člani sveta so prepričani, da bosta tako s čim manj pretresi zagotovljena stabilno, tekoče poslovanje in nadaljevanje projektov, ki jih je zastavila ekipa Jane- za Poklukarja.

»Verjamem, da bom v prehodnem obdobju ohranil potrebno in po- membno stabilnost osrednje slovenske bolnišnice. Prihodnji me- seci bodo v vsakem primeru težki. Ne vemo, kako se bo razpletla epidemija oziroma koliko časa bo še trajala. Vsekakor načrtujemo skladno s pripravljeno izhodno strategijo v čim večjem obsegu in takoj, ko bo mogoče, posvetiti pozornost vsem programom, ki so bili okrnjeni. Vsekakor je težko pričakovati, da bo bolnišnica hitro dosegla obseg dejavnosti, ki so potekale pred začetkom epide- mije, saj delo poteka pod posebnimi pogoji zaradi varnosti paci- entov. Največji izziv bo zagotavljanje varne in kakovostne oskrbe za prebivalce Slovenije ter hkrati omogočati razvoj stroke. K temu bodo pripomogle tudi pričakovane novogradnje in obnove. UKC je namreč pred izjemno velikim in zahtevnim investicijskim ciklom.

Zaradi napete časovnice je izjemno pomembno, da se aktivnosti nadaljujejo kljub menjavi vodstva,« je ob imenovanju povedal Jože Golobič.

Trenutnim članom sveta zavoda mandat poteče v začetku aprila.

Trenutno potekajo postopki za imenovanje novih članov, tako na ministrstvu za zdravje kot za izvedbo volitev predstavnikov zaposlenih. Smiselno bi bilo, da celoten postopek za izbiro novega direktorja izpelje novi svet zavoda. Zaradi imenovanja na mesto generalnega direktorja je Jožetu Golobiču prenehalo članstvo v svetu UKC Ljubljana, zato je svet za novo predsednico sveta imenoval dr. Alenko Kolar. 

Služba za odnose z javnostmi

Seja sveta in predstavitev novega generalnega direktorja

Poslovanje UKCL

Jože Golobič se je rodil 8. 2. 1973.

Po uspešno zaključenem študiju na Pravni fakulteti v Ljubljani je svojo poklicno pot začel na Mi- nistrstvu za gospodarstvo. Kot pomočnik generalnega direktorja je služboval v javnem holdingu Lju- bljana, nadaljeval pa kot namestnik direktorja v javnem podjetju Parkirišča.

V okviru Združenih narodov je deloval kot

posebni svetovalec za prestrukturiranje komunalnega sektorja v distriktu Brčko (BiH). Svojo profesionalno pot je nadaljeval v odvetništvu kot odvetniški pripravnik in kratek čas tudi kot odvetniški kandidat, nato pa je kot partner vstopil v odvetniško družbo Brezavšček, Golobič, Osterman in partnerji. Družba se večinoma ukvarja z gospodarskim, korporacijskim in okoljskim pravom, približno polovico zadev vodi z mednarodnimi deležniki.

Leta 2017 je bil imenovan v svet zavoda Univerzitetnega kli- ničnega centra, kjer je bil izvoljen za predsednika sveta zavoda.

V tem času je spoznal procesno in vsebinsko delo osrednje slovenske bolnišnice. Podrobno pozna poslovanje, izzive s po- manjkanjem kadra ter potrebna in nameravana investicijska vlaganja – v opremo in zgradbe. 

Na dan 31. 12. 2020 je Univerzitetni klinični center Ljubljana za- posloval 8.498 ljudi, od tega 1.436 (17 %) zdravnikov in zobozdravnikov ter 3.701 (44 %) medicinskih sester. Bolnišnica je imela decembra 2020 skupaj 2.113 bolniških postelj; v bolnišnični obravnavi se je leta 2020 zdravilo 104.064 pacientov, ležalna doba je bila 6,11 dneva. Opravljenih je bilo 178.591 prvih pregledov v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti. Te številke uvrščajo UKC Ljubljana med največje bolnišnice v srednji Evropi.

UKC Ljubljana je v letu 2020 realiziral 658,8 milijona evrov pri- hodkov, kar zastavljeni načrt presega za 9,8 % oziroma za 58,8 milijona evrov, ter 660,6 milijona evrov odhodkov, ki zastavljeni načrt presegajo za 10,1 % oziroma za 60,6 milijona evrov. 

AKTUALNO

(11)

AKTUALNO Služba za odnose z javnostmi

Povečan interes za članstvo v svetu UKCL

Volitve predstavnikov zaposlenih, ki so potekale v torek, 23. 3. 2021, so v enajstčlanski svet UKC-ja za nov štiriletni mandat posedle dr. Marka Juga, Martina Čeha in Marka Turnška.

Po podatkih volilne komisije, ki ji predseduje Aksinija Lahajnar:

“ Od skupno 8.533 volivcev, vpisanih v volilni imenik, je svoj glas oddalo 2.493 oz. 29,2 % volivcev.

Poleg osrednjega volilnega dne, ko je bilo po celotnem UKC-ju bilo odprtih 20 volilnih mest, so predčasne volitve potekale tudi v so- boto, 20. 3.

Volilni rezultati so bili sledeči:

I. volilna enota (zdravniki in zobozdravniki) 1. dr. Marko Jug, dr. med. – 102 glasov

2. izr. prof. dr. Tomaž Kocjan, dr. med. – 84 glasov 3. Bojan Kontestabile, dr. med. – 62 glasov 4. prim. Branko Cvetićanin, dr. med. – 62 glasov 5. Aleksandra Zver, dr. med. – 42 glasov 6. mag. Simona Štebljaj, dr. med. – 31 glasov

7. asist. dr. Matjaž Vrtovec, dr. med., spec. rad., EBIR. – 14 glasov II. volilna enota (zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci

razen zdravnikov in zobozdravnikov):

1. Martin Čeh, dipl. zn., mag. zdr. soc. manag. – 301 glasov 2. Pajo Bučić, dipl. zn. – 244 glasov

3. Damir Bajrić, zdravstveni tehnik – 240 glasov 4. Asja Jaklič, dipl. m. s. – 213 glasov

5. Blanka Pust, mag. zdr. nege – 156 glasov 6. Tine Holc, dipl. inž. rad. – 83 glasov

7. Jasmin Rizvić, zdravstveni tehnik – 35 glasov 8. Igor Šabič, mag. inž. rad. teh. – 27 glasov 9. Tomaž Mirtič, viš. rad. teh. – 16 glasov III. volilna enota (ostali zaposleni):

1. Marko Turenšek – 304 glasov 2. Tamara Bertoncelj – 207 glasov 3. Barbara železnik, org. soc. – 147 glasov 4. Nejc Seitl, mag. prava – 87 glasov 5. Milan Vukelja – 19 glasov

Tokratne volitve so izstopale predvsem zaradi sprememb, ki jih je bil deležen pravilnik o volitvah in zaradi katerih se je zgodila dru- gačna razdelitev volilnih okrajev. Spremenjena razdelitev volilnih enot je prinesla predvsem bolj sorazmerno razporejene predstav- nike zaposlenih med različnimi poklicnimi skupinami UKC-ja.

Zanimiva je bila tudi aktivna volilna kampanja, ki se je odvijala pred volilnim dnem. Kandidati so volivce nagovarjali tudi na spletu, kjer jim je bil prvič na intranet strani namenjen prostor za predstavitev svoje kandidature.

Ali so vsi ti ukrepi igrali vlogo tudi pri večjem zanimanju za letošnje volitve, je težko oceniti, vendar pa opazno večja volilna udeležba tako na predčasnih in rednih volitvah kot tudi večje število prija- vljenih kandidatov, ki so se potegovali za vaše glasove, nakazujejo na povečan interes za te pomembne procese v soodločanju zaposlenih pri upravljanju Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

Predstavnik zaposlenih I. volilne enote v Svetu UKCL, dr. Marko Jug, dr. med.:

»Sem travmatolog in novoizvoljeni predstavnik zdravnikov v Svetu zavoda UKCL. Klinični center je eden temeljnih stebrov slovenskega zdra- vstva, predvsem pa je vrhunska ustanova v na- šem prostoru, ki mora zagotavljati vrhunsko in dostopno storitev ne glede na okoliščine. Zato se bom v Svetu zavoda zavzemal, da se čim prej izve-

dejo vsi tekoči projekti, kot so DTS, nove operacijske, pre- no- va intenzivnih enot, prenova Infekcijske klinike, predvsem pa, da se vloži veliko truda v zagotavljanje, zadrževanje in pridobivanje novega kadra, kar bo nujno potrebno, da odpravimo zaostanke, ki bodo posledica covida-19. Covid-19 je globoko zarezal v zdravstvo in UKCL, ampak prepričan sem, da z dobro organizacijo, dobrimi projekti in pridobivanjem sredstev iz EU lahko iz te krize izstopi- mo močnejši, boljši in dostopnejši. To bo naš cilj in za to se bomo zavzemali vsi zaposleni.«

Predstavnik zaposlenih II. volilne enote v Svetu UKCL, Martin Čeh dipl. zn., mag. zdr. soc. manag.:

»Zaposlen sem na reševalni postaji v Ljubljani. Rad bi se vam zahvalil, ker ste me izbrali na zadnjih volitvah v Svet UKCL kot predstavnika zdra- vstvene nege. Obljubim, da bom naredil vse, kar je v moji moči, da bo zdravstvena nega slišana in upoštevana, še posebej v teh kritičnih časih.

Moja želja je, da postanemo enotni in da nas upo- števajo tudi vsi ostali akterji znotraj zdravstvenega sistema.«

Predstavnik zaposlenih III. volilne enote v Svetu UKCL, Marko Turenšek:

»Sem vaš nov stari predstavnik v Svetu zavoda UKCL. Obljubim vam, da bom tako kot sedaj delo- val pošteno, transparentno, pregledno ter javno.

Če imate kakršnekoli pobude in mnenja, ki bi jih lahko obravnavali v Svetu zavoda, prosim, da se obrnete name, in skušali jih bomo sprovesti.« 

(12)

Lučka Skubic, Služba za odnose z javnostmi

V začetku februarja je bil zaključen natečaj, katerega pred- met so bili razmestitev, oblikovanje in funkcionalne usme- ritve za novo predvideno stavbo Zavoda za transfuzijsko medicino, novih objektov Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana ter objekta druge faze Medicinske fakultete.

Urediti je bilo treba tudi javne odprte površine pred vhodi v predvidene stavbe v ožjem natečajnem območju ob upo- števanju funkcionalnih povezav in predlaganih ureditev v širšem prostoru.

Nagrajena urbanistična rešitev z uravnoteženo nadgradnjo obsto- ječega urbanističnega koncepta zaradi nove urbane kvalitete in dodane vrednosti za vse deležnike nedvomno predstavlja najboljši potencial za oblikovno in programsko dodano vrednost oziroma celo za novo kvaliteto v urbanem prostoru središča Ljubljane, ob- močje Vodmat.

Nagrajeni projekt, ki upošteva sodobne urbanistične trende ter obstoječo lokacijo, ki je zaznamovana z arhitekturnimi presežki, osvežuje okolico UKC, vendar pri tem ohranja uravnoteženost med gosto poseljenostjo in zelenostjo. Kot izhaja iz povzetka ocene komisije, ki je navedenemu projektu podelila nagrado, gre za nadgradnjo obstoječega koncepta že uveljavljenih arhitektov Kristla in Ažmana.

“ Zmagovalni projekt bo tako rešil nekatere prometne in urbanistične zadrege, hkrati pa uredil prometni prostor tako, da bo Bohoričeva ulica postala bolj pretočna in napajalna ulica za celoten kompleks. V tem kontekstu bi največ pridobila prav preobremenjena Zaloška cesta, ki bi se razbremenila ter delni dnevni tranzit preusmerila na Grablovičevo in Bohoričevo ulico.

Slednja bi postala tudi servisna podpora podzemnim garažam ter ostalim enotam novega (in obstoječega) kompleksa.

Z zmagovalnim konceptom, ki so ga predstavili izbrani arhitekti, tako ne pridobimo samo uporabniki storitev tega medicinskega območja, temveč tudi okolica. Zelena dimenzija projekta bo postala pomemben in stični del sicer gostega urbanega okolja ter razbre- menilno področje, ki bo umaknjeno od sicer intenzivnega prometa.

Pozitivni učinki projekta se bodo na dolgi rok udejanjili tudi na oko- liškem prebivalstvu, ki bo tako prepoznalo smotrnost sodobne in- frastrukture ter arhitekturnih rešitev, ki jih ponuja ta projekt tudi za višjo kakovost sobivanja znanstvenoraziskovalnih in medicinskih institucij z okoliškim prebivalstvom. Vertikalna gradnja, kakršna je prikazana v projektu, bo omogočila več prostora tudi funkcional- nim površinam, ki niso nujno povezane z dejavnostjo UKC in Zavo- da za transfuzijo, hkrati pa bo odličen zgled ostalim investitorjem, ki se bodo v prihodnosti lotevali podobnih projektov v sobivanju z mestno oblastjo ter lokalnim prebivalstvom. 

Katušič Kocbek Arhitekti, Davor Katušič, dipl. inž. arh., MA BiA, Jana Kocbek, univ. dipl.

inž. arh., Aljoša Kotnjek mag. inž. arh., Karla Jelić Balta, mag. inž. arh., Antonija Anđelić, mag. inž. arh., Ivana Đurđević, mag. inž. arh.

Novi načrti za območje UKC Ljubljana

Zaključen urbanističen natečaj za Vodmat

AKTUALNO

(13)

STROKOVNO izr. prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med.,

vodja Centra za motnje spanja, KIKN, UKCL

Dobro spanje nas ščiti pred infekti!

Motnje spanja, predvsem nespečnost, so pogosta posledica okužbe s covidom-19.

Že lansko leto objavljena študija v reviji Lancet Psychiatry (maj 2020) je pokazala, da je bila nespečnost prisotna pri 41,9 % bolnikov v akutni fazi. Znanstvena revija Lancet pa je januarja 2021 objavila rezultate raziskave, ki je spremljala dol-

goročne posledice okužbe s covidom-19 in je potrdila, da je med najpogostejšimi dolgoročnimi posledicami kronična nespečnost, ki je bila kar v 26 % spremljanih bolnikov prisotna še šest mesecev po okužbi.

“ Različne raziskave so iskale povezavo med motenim spanjem in prizadetostjo bolnikov ob okužbi s covidom-19.

Zanimivi so rezultati, ki kažejo, da bolniki z nespečnostjo razvijejo slabši imunski odgovor na okužbo s covidom-19 in imajo hujši potek bolezni

(Brain, Behaviour and Immunity, 2020). Rezultati so v skladu s predhodnimi raziskavami, ki so pokazale, da je pri osebah, ki spijo manj, imunski odgovor oslabljen in zato lažje zbolijo za respirator- nimi infekti kot osebe, ki spijo dobro (Prather in Leung, 2016; Pa- tel, 2011).

Znano je dejstvo, da je potek bolezni po okužbi s covidom-19 hujši pri osebah z debelostjo. Vemo, da gre pri debelih bolnikih pogosto za pridružene obstruktivne pavze dihanja med spanjem (OSAS – sindrom obstruktivne apneje v spanju). Raziskava, ki je vključevala bolnike, hospitalizirane v desetih bolnicah v Chicagu (Sleep and breathing, 2020), je pokazala, da je predhodno znana OSAS za kar osemkrat povečala tveganje za okužbo s covidom-19 v primerjavi z ostalo populacijo. Bolniki z OSAS, ki so se okužili s covidom-19, so imeli hujši potek bolezni in dvakrat večje tveganje za respiratorno odpoved glede na primerljivo populacijo brez OSAS. Zato zdravniki in znanstveniki iz Harvardske univerze svarijo pred povečanim tveganjem za hud potek bolezni pri bolnikih z OSAS in poudarjajo pomen odkrivanja in predhodnega zdravljenja obstruktivnih motenj dihanja v spanju.

Žal je bilo v času pandemije večino laboratorijev za diagnosticiranje motenj dihanja v spanju tako v Evropi kot v Združenih državah zapr- ta oziroma je delala v zmanjšanem obsegu. Poleg prerazporeditve zdravstvenih delavcev na covid-19 oddelke je bil dodaten razlog tudi strah pred širjenjem okužbe v laboratorijih za spanje. Zato se je v zadnjem letu močno spremenila diagnostika motenj dihanja v spanju, ki se iz hospitalnih polisomnografskih (PSG) laboratorijev za motnje spanja širi v ambulantno prepoznavanje motenj dihanja v spanju s pomočjo poligrafije (PG) na bolnikovem domu.

Predhodno nezdravljene motnje spanja pa niso le vzrok hujšega poteka bolezni ob okužbi s covidom-19, ampak so pomembne tudi za dober imunski odgovor na cepivo. Pri različnih drugih cepivih (npr. za gripo, hepatitis A, hepatitis B) so raziskave pokazale, da sta bila imunski odgovor na cepljenje in tvorba protiteles boljša pri ljudeh, ki so v času cepljenja spali dobro, v primerjavi s tistimi, ki so spali slabo (Lange 2011, Prather 2012).

Na žalost so posledice pandemije na spanje velike tudi v sicer zdravi populaciji. Ameriški somnologi iz klinike Mayo poročajo o pojavu »koronasomnije«. Gre za močno povečan pojav kronične nespečnosti v splošni populaciji. Na Kitajskem v lanskem letu po- ročajo o zvišanju kronične nespečnosti v splošni populaciji iz 14,6

% na 20 %, v Italiji in Grčiji celo na 40 %. Zaradi globalne krize in povečanega stresa se je močno povečala tudi anksioznost ob us- pavanju, kar še poveča nespečnost uspavanja. Poleg zdravstvene situacije in gospodarske krize sta na porušeno spanje vplivala tudi delo in šolanje od doma, ki je še dodatno porušilo ritem spanja in budnosti. Uspavanje se je zakasnilo, zopet se je pojavilo kratko spanje podnevi. Predvsem pri dijakih in študentih se je povečalo ležanje v postelji podnevi, povečala se je tudi uporaba elektronskih naprav pred spanjem. S tem ko spanje ni več utirjeno, se nam poru- šijo tudi drugi cirkadiani ritmi, kar posledično lahko vodi v različne kronične bolezni.

“ Zato je v času pandemije zelo pomembno, da spimo dobro. Dobro spanje nas ščiti pred infekti, omogoča blažji potek bolezni, izboljša imunski odgovor na cepivo in nas dolgoročno ščiti pred okužbo.

Ne nazadnje pa moramo za primerno spanje skrbeti tudi v času dela od doma in šolanja na daljavo, saj nam bo le primeren cirkadiani ritem spanja in budnosti omogočal čim lažjo vrnitev v ustaljeni ritem službenih, šolskih in univerzitetnih obveznosti po koncu epidemije. 

Ilustracija: Katrin Berge

(14)

STROKOVNO

dr. Uroš Krapež, dr. vet. med., Nacionalni veterinarski inštitut na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani

Živali in SARS-CoV-2 – potencial za nastanek novega rezervoarja virusa?

Globalna pandemija covida-19, povzročena z virusom hu- dega akutnega respiratornega sindroma 2 (ang. severe acute respiratory syndrome virus (SARS-CoV-2)), ki izvira iz živali in katerega prenos na ljudi je trenutno nepopolno raziskan, je osvetlila pomen »Enega zdravja« pri iskanju skupnih odgovorov na porajajoče se zoonoze. Ključna toč- ka za obvladovanje zoonoz je poznavanje skupnih meja med ljudmi in živalmi ter njihovega pomena pri prenosu bolezni. Ugotavljanje občutljivosti različnih živalskih vrst na okužbo s SARS-CoV-2 in njihove vloge v epidemiologiji covida-19 je lahko podlaga za odločitve medicinske in veterinarske stroke, potrebne za obvladovanje pandemije.

V trenutni pandemiji ni popolnoma jasno, ali poleg prenosa virusa med ljudmi še vedno potekajo tudi zoonotične okužbe.

“ Na podlagi naravnih in

eksperimentalnih okužb pa lahko potrdimo prenose virusa iz ljudi na živali. Zdi se, da so mesojede živali, vključno z domačimi mačkami, belimi dihurji in minki, bolj dovzetne za okužbo s SARS-CoV-2 kot perutnina in druge živali za rejo, kot so govedo in prašiči.

Eksperimentalno se z virusom okužijo tudi hrčki in kunci, ki so lahko domače živali, poskusne živali in v primeru kuncev tudi živali za rejo. OIE (Svetovna organizacija za zdravje živali) tako poroča o zooantroponotičnih okužbah psov, mačk, tigrov in levov. Prva okužba je bila potrjena pri psu iz Hongkonga, sledile pa so ji okuž- be tigrov in levov v newyorškem živalskem vrtu ter psov in mačk v več ameriških mestih. O okužbah psov in mačk s SARS-CoV-2 so nato poročali tudi iz evropskih držav in Rusije. Mačke po okužbi navadno razvijejo klinične znake okužbe dihal, medtem ko so psi pogosto asimptomatski. Okužbe živali so se večinoma dogajale v gospodinjstvih, pozitivnih na covid-19, v katerih je možnost prenosa virusa med živalmi omejena.

Okužbe minkov s SARS-CoV-2, o katerih so poročali iz Nizozem- ske, Danske, Španije, Italije, Grčije in ZDA, je treba izpostaviti iz več razlogov. Reja minkov za krzno je v omenjenih državah pomembna kmetijska panoga. Skupna letna vzreja v Evropi namreč presega 40 milijonov živali. Poleg Evrope minke vzrejajo tudi v ZDA, Rusiji in na Kitajskem. Minki so proizvodne živali, ki se redijo v objektih z veliko gostoto živali, kar omogoča kontinuirane okužbe med dovzetnimi ži- valmi. Analiza okužb minkov s SARS-CoV-2 na Nizozemskem, Dan- skem in v Španiji je pokazala kontinuiran prenos virusa med živalmi z več kot 80 odstotki pozitivnih v objektu in je prvi opis prenosa SARS-CoV-2 med živalmi iste vrste, ki je sledil naravni okužbi. Pre- iskave zraka v okuženih farmah na Nizozemskem so potrdile prisotnost RNK SARS-CoV-2, kar predstavlja vir za potencialne okužbe ljudi in kontaminacijo okolja. Tako so virusno RNK SARS-CoV-2

trdili tudi pri 68

% ljudi, ki so bili v stiku z oku- ženimi živalmi in/ali so živeli v neposredni bli- žini farm. Neo- mejeno širjenje porajajočega

se virusa v novem gostitelju ima navadno za posledico akumulacijo mutacij v virusnem genomu. Večina SARS-CoV-2, ugotovljenih pri minkih na nizozemskih kmetijah, je imela »genomski podpis«, speci- fičen za kmetijo, ki je bil nato uporabljen za potrditev prenosa okuž- be na ljudi. Nekatere mutacije genoma SARS-CoV-2 pri minkih iz danskih in nizozemskih farm kažejo na prilagoditev virusa na novega gostitelja. Na Danskem so potrdili 214 okužb ljudi z različicami SARS-CoV-2, ki izvirajo iz minkov. Trenutni podatki iz Danske in Ni- zozemske kažejo, da mutacije ne vplivajo na kužnost in virulentnost virusa pri okužbah ljudi.

Na osnovi širjenja virusa med ljudmi in občutljivosti različnih ži- valskih vrst lahko domnevamo, da bomo v nadaljevanju pandemije priča številčnejšim okužbam in tudi kroženju virusa med živalmi.

Čeprav je verjetnost tega scenarija trenutno majhna, bi bile posledice najverjetneje hude, saj bi se epidemiologija SARS-CoV-2 dodatno zapletla z živalsko vrsto ali vrstami, ki bi bile rezervoar virusa.

V Evropi po ocenah živi 74,4 milijona mačk in 66,4 milijona psov.

Ti živalski vrsti bi lahko glede na občutljivost za okužbo in šte- vilčnost, zlasti mačk, predstavljali rezervoar virusa. Od proizvodnih živali moramo glede na zadnje opise okužb in njihovo številčnost (ocenjenih 40 milijonov v Evropi) kot verjetnega kandidata upo- števati minka. Po mnenju nekaterih znanstvenikov bi lahko tako vlogo v virusni epidemiologiji imeli tudi prašiči, ne glede na rezultate dosedanjih raziskav. Divje živalske vrste so skoraj popolna neznanka. Pa vendar bi lahko tudi netopirji in glodavci bili poten- cialen rezervoar virusa.

Čeprav zgoraj napisano deluje nekoliko pesimistično, bi bilo po dvanajstih mesecih pandemije in na osnovi rezultatov dosedanjih epidemioloških raziskav prehitro zaključiti, da živali ne morejo biti prenašalci in/ali rezervoar za SARS-CoV-2. Tako ostaja glavna skrb nastanek morebitnega živalskega rezervoarja, od koder bi se lahko SARS-CoV-2 vnašal, ko bi njegovo kroženje pri ljudeh zavrli ali celo ustavili. Vloga živali v pandemiji covida-19 bi in bo morala biti natančno proučena. Potrebne bodo nadaljnje študije, da bomo razumeli tveganje in posledice okužb živali s SARS-CoV-2, vlogo živali kot prenašalcev in rezervoarja virusa ter njihovo morebitno vlogo pri nastajanju novih različic virusa.

Pojav SARS-CoV-2 je paradigma za tesne povezave med zdravjem ljudi in živali, značilnostmi ekosistema in navadami ljudi. Prenos različnih virusov iz naravnih rezervoarjev na druge živali in/ali ljudi je pogosto posledica dejavnosti ljudi, kot sta sodobno kmetijstvo in urbanizacija. Tako je, zlasti če razmišljamo o konceptu »Enega zdravja«, najučinkovitejši način za preprečevanje zoonoz vzdrže- vanje zdravih meja med naravnimi rezervoarji virusov in ljudmi. 

Foto: Getty images

(15)

STROKOVNO Prvi primer okužene doma-

če živali so potrdili decembra, pove dr. Uroš Krapež, dr.

vet. med. Odgovoril nam je na nekatera vprašanja o trenutni situaciji glede živali, testiranja in cepljenja proti koronavirusu.

Dr. Uroš Krapež, dr. vet. med., je namestnik predstojnika Na- cionalnega veterinarskega in- štituta na Veterinarski fakulteti.

Poklicno se ukvarja tudi s prvim opisanim koronavirusom, virusom kužnega bronhitisa, ki je značilen za perutnino in iz katerega je tudi doktoriral.

Približno koliko testov okuž-

be z virusom SARS-CoV-2 je bilo do sedaj opravljenih pri ži- valih v Sloveniji oziroma kako pogosto je tovrstno testiranje?

Testiranje živali na prisotnost novega koronavirusa je neobvezno in se lahko izvede na pobudo lastnika. Že na začetku pandemije smo ponudili testiranje z metodo PCR za živali, ki izhajajo iz gospodinjstev, v katerih je bila potrjena okužba s SARS-CoV-2. Testira- nje je brezplačno, seveda ob predpogoju, da gre za dovzetno žival.

Tako smo opravili kar nekaj PCR preiskav. Poleg tega smo serolo- ško preiskali med 400 in 500 serumov, pretežno mačk.

Katere živali so bile do sedaj testirane?

Do sedaj smo testirali mačke, pse, dihurje, kunce, pa še kaj bi se našlo.

Test tudi palčka v nosni del žrela (nazofarinks)?

Navadno prosimo veterinarje, ki delajo neposredno z živalmi, torej klinične veterinarje, da vzamejo bris. Vzorec je bris nosne in ustne votline. Ker nadzorujemo kakovost vzetega brisa s pomočjo notra- njega gena, jih moram pohvaliti, saj je velika večina vzorcev vzeta korektno in primerna za diagnostiko.

Ali je bil po belem dihurju pri nas potrjen še kakšen primer okužbe živali s covidom-19?

Okužbe s covidom-19 so za sedaj potrjene pri dihurju, mačkah in psu.

Katere živalske vrste so najbolj ogrožene za okužbo s SARS- -CoV-2? (Pri katerih živalih okužba poteka najhuje?)

Na Danskem, kjer je bilo okuženih več kot polovica farm minkov (vrsta kune), živali pogosto niso imele kliničnih znakov, torej je bolezen potekala asimptomatsko. Klinični znaki so bili nespecifični:

blaga respiratorna obolenja, manjša živahnost, manjša ješčnost, zelo redko so opazili rahlo povišan pogin. Psi so pogosto asimptomatski ali pa imajo zelo blago respiratorno obolenje. Mačke so, kot je videti, po klinični sliki precej podobne minkom, in to vse od do- mačih mačk do velikih mačk, kot so tigri in levi. Če pogledamo minke in dihurje, ki so najbolje raziskani, je potek bolezni lahko precej podoben covidu-19 pri ljudeh, torej od asimptomatskega poteka do respiratornega obolenja, ki se redkeje dopolni še s prebavnimi težavami.

Kaj storiti, če sumimo, da je naša žival okužena?

Na Veterinarski fakulteti smo na začetku pandemije oblikovali de- lovno skupino. Del naše spletne strani smo namenili covidu-19, kjer se trudimo obveščati javnost o vseh novosti in navodilih. Lah- ko se obrnejo na Veterinarsko fakulteto in mi organiziramo odvzem vzorca. Lahko pa se obrnejo tudi na najbližjo veterinarsko ambu- lanto, kjer bodo poznali postopke. Pri pozitivnih živalih ali dovzet- nih živalih iz gospodinjstev, pozitivnih na covid-19, priporočamo, da se omejijo izhodi živali. Sprehodi naj bodo krajši, samo za opravljanje potrebe, pes naj bo vedno na vrvici, preprečujejo naj se stiki z drugimi živalmi, pri hišnih mačkah pa je priporočeno preprečiti Lučka Skubic, Služba za odnose z javnostmi

»Za zdaj imamo tukaj veliko srečo …«

dr. Uroš Krapež, dr. vet. med., je namestnik predstojnika Nacionalnega veterinarskega inštituta na Veterinarski fakulteti.

Foto: Istock

(16)

STROKOVNO

Zaposleni v Službi za varnost in zdravje pri delu z Gasilsko enoto Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL) smo v sode- lovanju z ostalimi zaposlenimi v UKCL posneli kratek predstavit- veni film o poteku vertikalne evakuacije bolnika v primeru požara v bolnišnici. Film, ki je bil posnet na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, je namenjen kot izobraževalno gradi- vo zaposlenim v UKCL o načinu evakuacije v primerih višje sile v več etažnem objektu. Prikazuje pravilna načina izvedbe vertikalne evakuacije težko pokretnega bolnika v primeru požara ali drugega izrednega dogodka. Film je dostopen na intranetu UKCL in tudi na strežniku YouTube.

Pred tem smo, prav tako v izobraževalne namene, že posneli od- lično sprejeta kratka filma, ki prikazujeta in opisujeta enega od možnih načinov obveščanja v primeru požara, gašenja in izvedbe postopne in delne evakuacije bolnikov v bolnišnici v primeru poža- ra. Filma sta prav tako dostopna na spletni strani YouTube.

Ustrezno usposobljeni zaposleni oz. medicinsko osebje je ključnega pomena za hitro, tekoče in uspešno posredovanje v primerih, ko se izkaže, da je evakuacija potrebna. Prispevek je namenjen tudi drugim zdravstvenim ustanovam in domovom za ostarele, kjer se lahko srečajo s tovrstno problematiko v primeru izrednih dogodkov.  Rudi Bunc, mag. var., dipl. var. inž., vodja SVZD

Vertikalna evakuacija

težko pokretnega bolnika v primeru požara v bolnišnici

Evakuacijska podloga

Evakuacijska vzmetnica

Kakšna je nevarnost prenosa virusa iz mačke na mačko oziroma iz psa na psa?

V eksperimentalnih pogojih, kjer so okužili mačke, so imeli v so- sednjih kletkah okuženo mačko in naivno , se pravi neokuženo mačko. Okužena mačka je izločala dovolj virusa, da je okužila naivno. Naravne okužbe med mačkami še niso bile ugotovljene.

Pri psih to še ni bilo dokazano. Ravno tako ni bilo opisanih pre- nosov oziroma okužbe z mačke ali psa na človeka.

Primeri po vsem svetu kažejo, da se virus lahko prenese na različne vrste živali, kot so tigri, levi, gorile … Kakšna je verjetnost prenosa okužbe aktualnih sevov virusa SARS- -CoV-2 iz človeka na govedo ali perutnino? V preteklosti so bili namreč opisani koronavirusi iz istega rodu kot SAR- S-COV-2 (betakoronavirus), ki lahko okužijo govedo, svi- nje in konje.

Pri novem koronavirusu imamo veliko srečo, da rejne živali, torej živali, ki se redijo za prehrano ljudi, kot so prašiči, govedo in perutnina, niso dovzetne za okužbo.

Kakšna je možnost, da se okužimo med samo obdelavo mesa okužene živali?

Z mesom ni težav, saj rejne živali niso dovzetne za virus, kar je, kot sem že omenil, velika sreča. Če bi bile, bi bila to zelo velika težava za pridelavo hrane in zdravje ljudi. To lahko povem iz iz- kušenj z drugimi virusi, ki sicer niso patogeni za ljudi, vendar jih lahko ugotovimo ob zakolih in v organih ter mesu zaklanih živali.

Ali obstaja možnost, da bi se SARS-CoV-2 obdržal v rezer- voarju pri divjih živalih, ki sicer nimajo stika z ljudmi, z novi- mi mutacijami pa bi še bolj ogrožali življenja ljudi?

Če je žival okužena z dvema koronavirusoma, torej s specifič- nim za žival, kar ni tako redko, in s SARS-CoV-2, se dva različna koronavirusa lahko srečata v isti celici, kjer lahko poleg manj- ših mutacij pride do rekombinacije, kar je pri koronavirusih zelo pogosto. Tako lahko zamenjata dele genov ali pa kar cele gene, kar lahko vpliva na nastanek bistveno drugačnih različic, kot se zdaj pojavljajo. To je eden od razlogov za radikalne ukrepe ob pojavu okužb pri minkih, ki so jih samo na Danskem pobili več kot deset milijonov.

(BCoV-koronavirus pri govedu) se uvršča v isti rod kot SARS-CoV-2 (Betacoronavirus) in zanj prav tako že obsta- jajo cepiva. Zanima me, ali so bile opravljene raziskave, ki bi kazale na učinkovitost omenjenih cepiv (navzkrižna zaš- čita s protitelesi) tudi pri morebitni zaščiti pred okužbo s SARS-CoV-2? Ali bi lahko podobno delovala tudi cepiva proti pasjim in mačjim koronavirusom pri zaščiti psov in mačk pred okužbo s SARS-COV-2?

Ne, taka navzkrižna zaščita ni verjetna. Govedo je tako ali tako neobčutljivo za okužbo, cepiva proti koronavirusu pri mačkah ni, za pse pa je cepivo registrirano samo v ZDA in je, vsaj po mojem mnenju, slabo učinkovito. Prva cepiva proti koronavirusu so bila razvita za kokoši v 50. letih prejšnjega stoletja. Živali še vedno cepimo s precej osnovnimi cepivi, z oslabljenim živim virusom ali pa inaktiviranim celim virusom. Kar se lahko zgodi, je, da sicer uspešno cepimo proti določenim različicam virusa, vendar pa se lahko pojavi nova različica, ki je antigensko toliko drugačna, da imunost ne zadrži okužbe in/ali pojava bolezni. 

(17)

STROKOVNO Služba za odnose z javnostmi

Dan debelosti

Stigma, ki je povezana z debelostjo, predstavlja velike ovire pri njenem preprečevanju in zdravljenju.

Napačne predstave, da je debelost zgolj posledica napačne izbire življenjskega sloga, pomanjkanja volje, moči ali nedejavnosti, pomembno zmanjša do- stopnost do učinkovitih metod zdravljenja bolezni.

“ Multidisciplinarni pristopi, ki jih uporabljamo na UKCL, se problematike debelosti lotevajo kot kompleksne kronične bolezni, ki je posledica interakcij med genetskimi, vedenjskimi, družbenoekonomskimi ter okoljskimi dejavniki.

Zdravljenje bolnikov mora biti varno, učinkovito ter prilagojeno bol- niku; bolniki morajo biti v procesu zdravljenja enakovredni partnerji in prevzemati skrb za dolgotrajne rezultate zdravljanje, ob svetov- nem dnevu debelosti 4. marcu opozarjajo strokovnjaki.

Doc. dr. Tadeja Pintar, dr. med.,

Klinični oddelek za abdominalno kirurgijo

»Debelost je bolezen sodobnega časa in na tak način tudi pristo- pamo k njeni obravnavi. S kirurškim načinom zdravljenja preusme- rimo prebavno cev tako, da se spremeni regulacija oziroma ure- jevanje presnovnih poti, s čimer omogočimo izgubo prekomerne telesne teže in s tem tudi ozdravitev z debelostjo povezanih bolez- ni. To je kratkoročen in ugoden dolgoročen način zdravljenja bolez- ni, ki so povezane z debelostjo (sladkorna bolezen tipa II, arterij- ska hipertenzija, z debelostjo povezane motnje spanja, presnovni sindrom hiperlipidemije ...). S takim načinom zdravljenja celokupno izboljšamo kakovost bolnikovega življenja in ga ozdravimo bolezni, ki so povezane z debelostjo.«

Tatjana Kmetec, diplomirana medicinska sestra

»Prvi pregled bolnik s prekomerno telesno težo opravi na Polikli- niki UKC Ljubljana, 1. nadstropje, B trakt, v ambulanti za abdomi- nalno kirurgijo. Ob prvem pregledu kirurške ambulante bolnik s po- močjo medicinske sestre izpolni vprašalnik, ki je namenjen oceni njegovega zdravstvenega stanja. Zaželeno je, da bolniki prinesejo izvide specialistov, pri katerih so se zdravili, ter seznam zdravil, ki jih uživajo. Medicinske sestre v kirurški ambulanti sodelujemo v multidisciplinarnem timu, ki ga sestavljajo zdravniki različnih spe- cialnosti, dietetik in psiholog. Vloga medicinske sestre je, da izvaja vzgojno-izobraževalno delo in opravi meritve, kot so telesna višina, telesna teža in obseg pasu. Na podlagi meritev izračuna indeks telesne mase ter svetuje glede prehranjevalnih navad in zdravega življenjskega sloga pred izvedbo operativnega posega.«

Andreja Mlinarič, specialistka klinične psihologije

»Bariatrična kirurgija prinaša v primerih izjemno povečane telesne teže dolgoročno gledano boljše rezultate zdravljenja, kot velja za klasične metode, ki vključujejo nizkokalorično dieto, rekreacijo in

zgolj sredstvo za doseganje cilja, ki poleg dobrega tehničnega rezultata

terja obravnavo bolnika v multidisciplinarnem timu, kjer sodelujejo kirurg, negovalno osebje, internisti, dietetiki in psiholog. Vloga psi- hologa pred kirurškim posegom je vezana na oceno psihološkega statusa kandidata za operacijo. Stanje po operaciji daje bolnikom zunanji nadzor, ki ga predstavlja občutek polnosti želodca in je si- gnal za zaustavljanje hranjenja, vendar pa kirurški poseg ne vpliva na željo in prisilo k hranjenju, ki jo ti bolniki čutijo, zato je psihotera- pevtsko delo pomembno tako pred posegom kot po njem.«

Doc. dr. Primož Kotnik, dr. med., Pediatrična klinika

»Kot terciarni center obravnavamo tiste otroke, ki so napoteni iz primarne ali sekundarne ravni. Namen obravnave v naši ambulanti je predvsem opredeliti potencialne vzroke debelosti in hkrati opredeliti ter zdraviti potencialne zaplete debelosti. Pri otrocih je namreč bistveno večja verjetnost, da opredelimo tudi genet- ske oblike debelosti. Opredeljevanje genetskih vzrokov debelosti je pomemben sestavni del naše obravnave, kjer sodelujemo z laboratorijem na Pediatrični kliniki. Rad bi poudaril, da je izrednega pomena, da otroke vodimo z debelostjo že vse od otroštva, namreč z zgodnjo intervencijo lahko pri teh otrocih, tudi tistih, ki imajo genetsko predispozicijo, preprečijo hitro stopnjevanje debelosti, kar lahko tudi dolgoročno učinkovito zdravi debelost oziroma prepreči zaplete, povezane z njo.«

Asistent Klemen Rogelj, dr. med., specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije

»Zdravljenje morbidne debelosti prinese s seboj funkcionalne te- žave, saj se kožna tkiva v obdobju prekomerne teže zaradi pove- čane mase raztegnejo. Koža pogosto po tovrstnem zdravljenju in redukciji telesne teže nima zadostne elastičnosti, da bi se povrnila v prvotno obliko, in posledično lahko ta neelastična koža pomeni velike funkcionalne težave. Te so običajno prisotne pri bolnikih, ki shujšajo 60, 80 in več kilogramov, saj pri njih preveč raztegnjena koža po obsežni redukciji telesne teže tvori obsežne kožne gube. V teh primerih, ko imamo obsežne funkcionalne težave, pomagamo tudi plastični kirurgi s korektivnimi posegi kožnih gub, da se po- novno omogoči boljšo funkcijo in vsakodnevno udejstvovanje pri aktivnostih tudi po tem, ko se telesna teža normalizira in ostanejo sledovi predhodne prekomerne telesne teže. Tovrstni posegi za seboj pustijo obsežne brazgotine, ki pa so v primeru teh izrazitih funkcionalnih težav vseeno manj moteče kot same kožne gube in pretirana ohlapnost kože po tako obsežnem hujšanju. 