Interni časopis Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, avgust 2018 | št. 02

Interni časopis Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, avgust 2018 | št. 02

VELIKI INTERVJU:

Prof. dr. Matjaž Veselko, dr. med., svetnik, predstojnik Kirurške klinike AKTUALNO:

Dr. Hugon Možina, dr. med., vodja Internistične prve pomoči Varstvo osebnih podatkov po načelu: Moji podatki so moja last Dobili smo najsodobnejši sistem za robotsko asistirane operativne posege SPOZNAJMO SE:

Kati Antunović, notranja revizorka UKCL PLEMENITI KLIC:

Mateja Stare, operacijska medicinska sestra iz Sirije UTRIP:

V UKCL prevzeli opremo za medbolnišnični transport kritično bolnih novorojencev, dojenčkov in otrok

ČILI ZA DELO:

Varno delo na prostem tudi poleti IZOBRAŽEVANJE:

Raziskava odnosa do cepljenja v Sloveniji

kazalo

4 UVODNIK: Prihodnost na stvarnih temeljih

4 VELIKI INTERVJU: prof. dr. Matjaž Veselko, dr. med.

AKTUALNO:

6 Intervju: dr. Hugon Možina, dr. med.

8 Povzetek Strategije Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana za obdobje od 2018 do 2023 10 Intervju: izr. prof. dr. Jernej Pajek, dr. med., predsednik Komisije za zdravila

12 Varstvo osebnih podatkov po načelu: Moji podatki so moja last 1416

HOPE Exchange 2O18 program izmenjave dobrih praks

Ponosno praznujemo 50 let Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko UKCL

18 V UKC Ljubljana smo dobili najsodobnejši sistem za robotsko asistirane operativne posege 20 Odprli Dispečerski center zdravstva Maribor

2122

Pomoč Kliničnega centra Rebro iz Zagreba Ob svetovnem dnevu hepatitisa

24 11. svetovni dan ščitnice namenjen ženskam v rodnem obdobju

25 Priporočila za preprečevanje poslabšanja zdravstvenega stanja starejših oseb ob povečani toplotni obremenitvi 26 SPOZNAJMO SE: Kati Antunović, notranja revizorka UKCL

28 PLEMENITI KLIC : Mateja Stare, udeleženka misije Zdravniki brez meja, poročilo o delu v Siriji UTRIP UKCL:

31 Biserka Marolt Meden stopila na »enajsto« pot 32 Ples rok na Pediatrični kliniki

3334 35

Poročilo o merjenju organizacijske klime za leto 2017 v UKCL

V UKCL prevzeli opremo za medbolnišnični transport kritično bolnih novorojencev, dojenčkov in otrok Odvetniška zbornica Slovenije donirala ultrazvočni aparat oddelku za novorojenčke Pediatrične klinike 36 Uspešno izvedena gasilska vaja

36 1. mesto za poster »Vpliv komunikacijske kampanje na precepljenost proti gripi v UKCL«

37 Team building v Rovinju

37 Poslovne sekretarke in tajnice UKC Ljubljana na dogodku »Kongres pisarniške odličnosti ADMA«

37 Dogodek in razstava ob mednarodnem dnevu medicinskih sester ČILI ZA DELO:

38 Le zdrav in zadovoljen delavec je lahko kos vsem izzivom sodobnega delovnega okolja!

39 Varno delo na prostem tudi poleti

36 Ergo kavarna: Kako zajeziti kostno-mišične bolezni v UKC Ljubljana?

IZOBRAŽEVANJE:

41 Raziskava odnosa do cepljenja v Sloveniji 42 ESTS kongres s simpozijem za medicinske sestre 43 Zdravo in lokalno pridelano je model za Evropo prihodnosti

44 Večja varnost pacientov tudi z jasnim označevanjem zdravil in medicinskih pripomočkov PREBERITE:

46 Celostna grafična podoba UKCL

48 Publikacija Daj življenju priložnost s podatki o donorski in transplantacijski dejavnosti za leto 2017 4849

Imunosupresijsko zdravljenje v klinični praksi Kako brati krvno sliko

50 KAJ MENIJO O NAS

51 SPONZOR NAGRADNE KRIŽANKE: založba Chiara predstavlja Hvalnica počasnosti avtorja Carla Honoréja 52 NAGRADNA KRIŽANKA

Interni časopis Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana avgust 2018, številka 02

Univerzitetni klinični center Ljubljana Zaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija Glavni urednik: Aleš Šabeder, univ. dipl. ekon.

Uredniški odbor:

• prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, dr. med., višja svetnica

• Nevenka Brolih, viš. med. ses., dipl. ekon.

• Dominika Oroszy, dr. med.

• Nina Pirc, dr. med.

• mag. Simona Potočnik

• mag. Lucija Mak Uhan

• mag. Adriana Dvoršak Lektoriranje: Nina Krajnc

Fotografije: Tina Roš, Freepik, Istock, Thinkstock Fotografija na naslovnici: Freepik

Oblikovanje: Ana Vedlin

Tisk: Collegium Graphicum d.o.o., naklada: 3.000 Glasilo v elektronski obliki na: www.kclj.si

VABIMO VAS, DA TUDI VI SOUSTVARJATE NAŠ ČASOPIS

Želimo si, da zaposleni v UKC Ljubljana tudi v letu 2018 čim bolj sodelujete pri vsebini časopisa. Prispevke, obve- stila in fotografije, ki jih želite objaviti v naslednji številki, pošljite v uredništvo najkasneje do konca septembra 2018. V uredništvu si pridržujemo pravico do krajšanja poslanih prispevkov in izbora fotografij, primernih za obja- vo. Prispevke lektoriramo. Prispevke in fotografije pošljite na naslov: soj@kclj.si.

Zaželena je pisava Arial (velikost pike 12) in krajši pri- spevki, ki naj ne bodo daljši od 1000 besed ali 7000 znakov s presledki vred. Fotografije oddajte posebej (ne v besedilu) v digitalni obliki (jpg,tif), minimalna velikosti datoteke 500 KB in obvezno navedite ime avtorja foto- grafije.

Prihodnost na stvarnih temeljih

Motimo se lahko na dva načina. Tako, da verjamemo v tisto, kar ni resnično, in tako, da ne verjamemo v tisto, kar je resnično.

Søren Kierkegaard Skupaj z Zdravstvenim svetom smo lahko prav začudeni nad nedorečenostjo vzpostavljanja nacionalnih projektov. In seveda pričakujemo, da so projekti UKC Ljubljana bolj premišljeni, procesi, ki jih izboljšujemo, pa kot dobre prakse preneseni na nacionalno raven. No, nekateri verjamemo, da se poslanstvo terciarne in učne bolnišnice izraža na izboljšavah v celotnem bolnišničnem zdravstvu. V tej številki časopisa Interno smo se zato v velikem intervjuju pogovarjali s prof. dr. Matjažem Veselkom, dr. med., svetnikom, strokovnim direktorjem Kirurške klinike in vodjo Komisije za koordinacijo na področju kirurške dejavnosti. Zanimali so nas načrti za prihodnost, kako se izvleči iz starih izgub in ali lahko zaposleni verjamemo, da jih bo kril ustanovitelj. Med tem, kar verjamemo, in tem, kar je res, se nahajajo premisleki, kako izboljšati operativno dejavnost, o izboljšavah pa smo spregovorili tudi z dr. Hugonom Možino, dr. med, vodjo Komisije za koordinacijo urgentne dejavnosti.

V veliki hiši se vedno najde dober razlog za slavje. Med praznovanjem po- membne obletnice, petdeset let Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko, se lahko vprašamo, o čem so sanjale generacije zaposlenih na inštitutu, kaj so počeli, v kaj so verjeli, da so prišli do izjemnih strokovnih dosežkov in kako se počutijo današnji zaposleni, ko se ozirajo na prehojeno pot in uživajo v ciljih, ki so postali realnost. Zanimivo zgodbo o inovativni genomski medicini, ki jo je predstavil prof. dr. Borut Peterlin, dr. med., in utrinke s slovesnosti ob petdesetletnici, lahko preberete v tej številki Interno.

Zaposleni hočemo že zaradi načrtovanja lastne prihodnosti poznati smer delovanja organizacije. Vedeti moramo, kako se lahko vključimo v aktivnosti UKC Ljubljana in seveda potrebujemo povratne informacije o napredku, ki je bil dosežen. Navidezno nepomembna opravila nam pri tem služijo kot motiva- cijski treningi za večje podvige. Tako je na primer vodstvo Pediatrične klinike ugotovilo, da želi izboljšati kazalnik kakovosti higiene rok in skupaj z zaposle- nimi so se odločili za zabaven pristop k vsakodnevnemu opravilu, ki je lahko zelo dolgočasno. S plesom rok, ki ga predstavljamo v obliki fotoreportaže, so se razvedrili, bolje spoznali drug drugega, različni oddelki in službe pa so se združili v skupnem cilju.

Kot zadnjo temo te številke izpostavljamo skrb za kakovost, tokrat izpričano v mednarodni bolnišnični izmenjavi HOPE, v kateri sodelujemo že od leta 2011.

Namen programa je izmenjava dobrih praks med evropskimi bolnišnicami.

Saj hočemo biti resnično vsak dan boljši.

Adriana Dvoršak, uredniški odbor Interno

uvodnik

VELIKI INTER VJU

Prof. dr. Matjaž Veselko, dr. med.

»Zapletenost nekega posega ali to, da ga izvajamo samo pri nas, še ne pomenita čakalnih vrst nad dopustno mejo«

Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana

Danes pacienti v operacijski sobi pričakujejo robota in vrhunsko opremo. Želijo si izurjenega operaterja, ki je nezmotljiv že na začetku uvajanja nove metode. Taka pričakovanja naj bi izpolnila tudi slovenska kirurgija in ob tem poslovala s pozitivnim izidom. Zgodovina kirurgije beleži dve čisto pravi prelomni točki: obvladovanje bolečine in obvladovanje okužb.

Osvetljujeta, kako pomembni so za pacienta dobra organizacija dela, spoštovanje med poklicnimi skupinami ter dobri odnosi med nadrejenimi in podrejenimi člani tima. Anestezijski, operacijski in podporni timi še danes usklajeno sodelujejo pri obravnavi pacientov. Mnogokrat so zaposleni celo povsem nevidni, nekje v ozadju jih slutimo. Prof.dr. Matjaž Veselko, dr. med., svetnik, predstojnik Kirurške klinike, predavatelj in Predstojnik katedre za kirurgijo na Medicinski fakulteti izredno ceni svoje sodelavce in med intervjujem poudari, da je za uspeh skupine zaslužen vsak njen član. Tudi manj izpostavljeni zaposleni, katerih delo je odlično opravljeno in jim premalokrat zaploskamo.

Kateri so bili prelomni trenutki Kirurške klinike v zadnjih nekaj letih? Najlepši trenutki?

Pozitivne stvari, ki so se zgodile v zadnjih letih, so prenovitve operacij- skih dvoran, ki so sodobno opremljene, na nekaterih področjih lahko rečemo vrhunsko. V prihodnosti največ pričakujemo od operacijskih dvoran v novem delu urgentnega centra, kar bo pomembno tudi za ra- zvoj kirurgije, pa tudi od dodatnih programov za skrajševanje čakalnih vrst. Če do tega ne bo prišlo, če se izgradnja DTS-a ne bo zaključila v celoti, kot je bilo predvideno, bodo problemi ostali. Ne gre samo za urgenco, mi v DTS pridobimo dodatne operacijske dvorane, ki jih nujno potrebujemo, pridobimo pa tudi dodatne postelje za intenzivne terapije in druge funkcionalne prostore. Diagnostično-terapevtski center bo za nas v tem prihodnjem obdobju daleč največji korak naprej. Sicer je v zadnjem času naš največji problem pomanjkanje kadrov, zdravnikov in medicinskih sester.

Imamo v Sloveniji dovolj kapacitet za kirurško dejavnost?

Kako naj se usmerja povečevanje in investiranje zmogljivosti za operativno dejavnost?

Če se bodo kapacitete povečevale, bomo nujno potrebovali dodatne zaposlitve. Pravočasno zaposlovanje mladih kadrov je pomembno že za nadomeščanje tistih, ki odhajajo v pokoj. Računati pa moramo tudi na vakuum kadrov v Zahodni Evropi, katerega posledica bo večja fluktua- cija kot doslej. Za varno prihodnost in prosperiteto je nujno skrbeti za kontinuiteto.

Zlasti problematično je danes področje anestezije. Iščemo različne re- šitve, tudi s pogodbenim delom upokojenih zdravnikov in medicinskih sester. Ocenjujemo, da potrebujemo 15 do 20 anesteziologov več kot jih imamo, ob tem tudi druge člane ekipe.

Enkratni dodatni program za skrajšanje čakalnih vrst dejansko je pri- pomogel k skrajšanju čakalni vrst, output pa je manjši, kot bi si želeli.

Potrebna je bolj dolgoročna rešitev, saj EDP ni vplival na povečanje zmo- gljivosti, začasno je povečal pretočnost sistema. Prepričan sem, da bi samo s tem, ko bi nam priznali realno ceno in plačali vse storitve kot je treba, znali sami bolje rešiti problem čakalnih vrst. Na osnovi realne cene bi si lahko zagotavljali zadosten kadrovski potencial, na temelju realne cene storitev bi lahko obnavljali svoje operacijske kapacitete in dosegli boljši učinek.

VELIKI INTER VJU

Kako naj se razdelijo rutinske in zahtevne operacije med izvajalce? Ali delitev pojmujete kot strokovno odločitev o razmejitvi med sekundarno in terciarno ravnijo?

Definitivno ima Ljubljana z okolico premalo kapacitet, predvsem na se- kundarnem nivoju. Ljubljanska regija rabi še eno sekundarno bolnišnico.

Ali lahko te sekundarne storitve opravljajo zasebniki?

Lahko. Moral bi pa zasebnik imeti take kapacitete, da bi lahko izvajal vse sekundarne operacije in obvladoval komplikacije, ki na tej ravni na- stajajo. Se pravi, da bi moral prevzeti celotno vsebino sekundarnega programa, saj bi ga le tako lahko varno opravljal. UKC Ljubljana po drugi strani ne more izvajati samo terciarnih storitev brez sekundarnih. V uni- verzitetni bolnišnici izobražujemo kadre, uvajamo nove metode, temelj- ne in aplikativne raziskave, to pa samo z izvajanjem najtežjih operacij na terciarnem nivoju ni mogoče.

Država upravlja s celotno storitvijo, recimo s posegi in operacijami hrbtenice, vsaka posamična bolnišnica pa naj bi se ukvarjala bolj z lastno organizacijo storitve. UKC Ljubljana se včasih znajde na obeh polih. Kako je s tem?

UKC Ljubljana je terciarna in sekundarna bolnišnica hkrati. Poleg tega izvajamo številne storitve edini v državi. Edina sekundarna bolnišnico v Osrednjeslovensko regiji poleg UKCL je v Trbovljah.

Torej bi o novih modelih in vzorcih vsekakor morali razmišljati?

Res je, potrebno bo razmišljati o novih vzorcih organiziranosti bolnišnič- nega sistema v RS. Terciarna bolnišnica, še zlasti, če opravlja sekun- darne storitve za svojo regijo, bi morala imeti možnost sistemskega premeščanja pacientov, katerih terciarno zdravljenje je zaključeno, na- zaj v domicilne regije. Trenutno nam ti pacienti zasedajo kapacitete in pogosto so bolniki iz naše regije za pravočasno obravnavo prikrajšani.

Katere operativne dejavnosti v Sloveniji opravlja samo UKC Ljubljana? Je pri teh čakalna doba v glavnem nad dopustno mejo?

Pri nas nekatere zelo zahtevne storitve izvajamo edini v Sloveniji. To je vezano deloma na opremo in subspecialna znanja, predvsem pa na možnosti interdisciplinarne obravnave. Tu ne gre za dolgo čakalno dobo.

So pa nekateri posegi zelo dragi, ZZZS pa nam jih plačuje samo v ome- jenem obsegu.

Ali bi lahko v tem smislu razumeli sanacijo kot priložnost za spremembo procesov?

Sem zagovornik sanacije v smislu izboljšanja procesov, ne pa sanaci- je kot varčevanja. Zame pomeni sanacija izboljševanje, posodabljanje procesov, izboljševanje kakovosti. Seveda se je potrebno obnašati ra- cionalno, s tem, da bomo samo varčevali, pa se ne bomo sanirali. Mi moramo vlagati. Vsa podjetja v težavah se izvlečejo z neko dokapitali- zacijo, svežim kapitalom, ki omogoča tako spremembo procesov, da so potem bolj racionalni.

Menite, da je pokrivanje stare izgube odgovornost ustanovitelja. Zakaj?

Tako menim. Po zakonu je ustanovitelj dolžan pokriti izgube javnega zdravstvenega zavoda. Če za to ne poskrbi in se izgube z vsakim pose- gom iz dneva v dan povečujejo, izvajalca samo še dodatno obremenjuje.

Primanjkljaj denarja se pozna na kakovosti obravnave, zanjo pa odgo- varja stroka, ki nima finančnih vzvodov. In zaradi tega, ker imamo izgu- be, ki naraščajo iz meseca v mesec, so prizadeta čisto vsa področja.

Posledice se prenašajo na nabavo materialov, vzdrževanje, kadrovske zmogljivosti, vse to pa nazadnje občuti pacient.

Spoštovani profesor Veselko, zahvaljujem se vam za pogovor.

˝

AK TU ALNO

Dr. Hugon Možina, dr. med.

»Mogoče ljubljanska urgenca ne bo največji, bo pa najbolj obiskan Urgentni center v državi«

Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana

Urgentni blok UKC Ljubljana je že pred 35 leti na enem mestu združil primarno in sekundarno raven Nujne medicinske pomoči. Glede na to predstavlja začetek urgentnih centrov v Sloveniji. Letno v urgentnem bloku UKC Ljubljana obravnavajo okrog 135.000 bolnikov. Čeprav se ta številka v zadnjih 10 letih povečuje, ocenjujejo, da je bilo od leta 2005 do danes pregledanih 1.625.000 bolnikov in poškodovancev.

Na kateri stopnji je trenutno koordinacija urgentne dejavnosti v UKC Ljubljana?

Ustanovljena je koordinacijska skupina, v kateri so predstavniki različnih klinik: Kirurške klinike, Interne klinike, Nevrološke klinike, Ginekološke klinike, skratka vseh, ki sodelujejo pri izvajanju urgentne dejavnosti.

Sestava komisije se je že spremenila in se bo letos predvidoma še spremenila zaradi prenosa težišča gradbenih del na kirurško dejavnost.

Trenutno urejamo strokovna in predvsem organizacijska vprašanja, po- vezovanje med enotami pa traja že kar nekaj časa. Sprva so bile enote, ki so se ukvarjale z urgentnim bolnikom v UKC Ljubljana, povezane pred- vsem geografsko, a že takrat se je prav zaradi prostorske bližine pove- zovanje začelo tudi na drugih ravneh, kot so na primer vsakodnevna sodelovanja, posvetovanja, pomoč, izobraževanja. Že od vsega začetka za potrebe Urgentnega bloka poteka 24-urna konziliarna služba vseh področij medicine, ki so prisotna v UKC Ljubljana.

Kako se je razvijalo sodelovanje med enotami?

Razvoj organiziranosti in stroke na področju urgentne medicine je do- živel pospešek leta 1993 z ustanovitvijo Združenja za urgentno medi- cino, v okviru katerega se je urgentna medicina v Sloveniji organizirala kot posebna dejavnost. Ko so leta 2003 spoznali, da je nujna izgradnja novega urgentnega centra v Ljubljani in se je začelo oblikovanje pro- jekta, so pri tem sodelovale vse tri strokovne enote. Leta 2007 je bil položen temeljni kamen za novo urgenco, kar nas je vzpodbudilo, da smo se začeli pripravljati na delo v novih okvirjih. Pričeli smo se bolje in tesneje povezovati ter drugače organizirati. Zato smo naslednje leto na Internistični prvi pomoči (IPP) uvedli zdravnika konzultanta, s čimer smo dosegli, da se bolnik ne seli iz ambulante v ambulanto, pač pa je obravnavan na enem mestu, kadar je to smiselno.

Proces triaže smo začeli izboljševati že v letu 2009 in naslednjo pomlad smo skupaj s SNMP ZD Ljubljana pričeli z uvajanjem Macnhesterskega triažnega sistem. Že takrat smo v sodelovanju z ZD Ljubljana zgradili dodatni prostor za triažno dejavnost, organizirali pa smo tudi prvo for- malno izobraževanje na tem področju. S pomočjo Ministrstva za zdravje smo nekaj sodelavcev poslali na izpopolnjevanje v Anglijo, kjer so se dodatno izpopolnjevali in sedaj izvajajo redna izobraževanja za celotno Slovenijo.

V letu 2011 smo oblikovali priporočila razvoja v Urgentnem bloku; sku- pino je vodil dr. Andrej Bručan. Predvideli smo tri korake. V prvem smo poenotili znanja, protokole, informacijske sisteme in opremo v vseh enotah ter izboljšali horizontalno povezanost. V drugem koraku zapo- slujemo specialiste urgentne medicine v vseh strokovnih enotah in ure- jamo kroženje med delovišči, v tretjem koraku pa pride do združitve v

enotni oddelek. Istega leta smo pripravili enotni informacijski sistem za čakajoče bolnike. Dve leti kasneje, natančneje 23. 9. 2013, je bila usta- novljena Komisija za koordinacijo na področju urgentne dejavnosti UKC Ljubljana in takrat so me tudi imenovali za vodjo te komisije.

Kaj za urgentno dejavnost pomeni zagotavljanje

dostopnosti do zdravstvenih storitev? Kratke čakalne vrste, multidisciplinarno obravnavo ali kaj tretjega?

Čakalne vrste se skrajšajo, če je na voljo več zdravstvenih timov. Če jih ni in če odhajajo medicinske sestre, kar je trenutno naš velik problem, potem jih ne moreš razporediti na vsa delovišča in pri tem še tako draga oprema ne pomaga. O reševanju težav se že pogovarjamo z vodstvom Interne klinike in vodstvom UKCL. Multidisciplinarno obravnavo smo zagotavljali s sodelovanjem zdravnikov različnih specialnosti že v prete- klosti, v tem je bila dostopnost zagotovljena.

Kako načrtujete obvladovanje pritoka bolnikov in povečanja obsega dela zaradi nenujnih stanj?

Ministrstvo je v lanskem letu začelo z družbenim osveščanjem, z zlo- ženkami in obvestili na svoji internetni strani se že nekaj let trudi tudi ZD Ljubljana, vendar bolniki še kar verjamejo, da jim obisk urgence pripada in se ne pustijo kar tako odvrniti od tega. Z aktivnim odvračanjem so poskusili na primer v Novem mestu, pa prakso opuščajo, saj prihaja do še večjih časovnih in administrativnih obremenitev, če poskušamo od- vrniti nenujne paciente, kar so v glavnem bolniki v zeleni in modri skupini tveganja, največ na SNMP. Čakalna vrsta zanje je res dolga. Čakajo po pet ur in še več ob vikendih.

Kakšna je vzdržnost dela na urgenci, ki je nedvomno tako strokovno, psihično kot fizično eno izmed najnapornejših delovišč?

Opažamo, da celo nekateri specializanti urgentne medicine in medicinske sestre, ki so šele na začetku, zaradi intenzivnosti dela in okolice iščejo svojo pot v drugih področjih medicine. V letu 2017 so bili med specializan- ti trije taki primeri. Precej je naporno tudi za vodje, tudi zame, če ne moreš ničesar rešiti in si soočen s slabo obvladljivo situacijo vsak dan znova.

Gneča in posledično dolge čakalne vrste so lahko razlog za številne zaple- te in pritožbe, preobremenjuje se sodelavce in ker nič ni kazalo in trenutno še ne kaže na izboljšanje, se je marsikdo od njih odločil za drugo, lažje službeno mesto, ki pa je enako nagrajevano. Teh je dovolj. Lahko gredo v manjše urgentne centre, v tujino, nove sodelavce pa težko pridobimo.

Za njihovo usposabljanje je potrebnega veliko časa, mlade je potrebno izobraževati in starejši sodelavci jim morajo nuditi pomoč, kar problem obremenjenosti preostalih medicinskih sester in zdravnikov še stopnjuje.

AK TU ALNO

Kako se urgentni blok UKC razvija v urgentni center glede organizacije dela in pretoka bolnikov?

Jedro problemov na področju bolezni je pomanjkanje postelj za obole- le (nekirurške bolnike) v osrednjeslovenski regiji. Razlog za ta pojav je pomanjkanje bolnišničnih kapacitet za obolele iz naše regije, ki na nek način tekmujejo s kompleksnimi bolniki, ki prihajajo na zdravljenje v UKC Ljubljana iz drugih regij.

Zato se na IPP čas čakanja na prosto posteljo podaljšuje. V zadnjem času beležimo povprečni čas celokupne obravnave za kasneje hospitali- zirane bolnike nekaj nad 9 ur, 10 odstotkov bolnikov je čakalo na posteljo nad 12 ur, tretjina teh nad 20 ur, kar nekaj bolnikov pa je čakalo v opa- zovalnici tudi tri dni. Imamo tudi bolnike, ki zaradi kolonizacije z multire- zistentnimi bakterijami, pozitivnega troponina ali potrebe po zdravljenju z vazopresorji ali CPAP več dni ležijo v 24-urni bolnišnici.

Bodo spremembe z ustanovitvijo Urgentnega centra Ljubljana zadostile potrebam urgentne zdravstvene dejavnosti ter izboljšale dostopnost do nujne medicinske pomoči?

Zaenkrat smo predvsem zadovoljni, da je do gradnje prišlo in da je Mi- nistrstvu za zdravje uspelo financirati investicijo do druge faze. S tem je rešena več desetletna prostorska stiska, vendar nam primanjkuje zdravstvenega kadra. Pretok bolnikov na urgenci je povsod ena glavnih nalog vodstev bolnišnic, podobne težave ima tudi Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Predlagali smo, da se dogovorimo za kratko- ročno in dolgoročno strategijo, kako obvladati pretok bolnikov. Mislim, da moramo možnosti obolelih prebivalcev osrednjeslovenske regije vsaj izenačiti z ostalimi Slovenci.

V to verjamemo tudi mi in upam, da se pri tem ne motimo.

Dr. Možina, hvala, da ste me sprejeli na ta precej streznitveni pogovor.

˝

AK TU ALNO

Povzetek Strategije Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana za obdobje od 2018 do 2023

Služba za planiranje, kontroling in poslovno informiranje in Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana

Za doseganje strateških ciljev, vključno z vzpostavitvijo partnerskih odnosov s pacienti in dvigom ugleda v javnosti, bo potrebno usklajeno delovanje vseh zaposlenih in celotnega menedžmenta. Temeljiti mora na spoštovanju in odgovornosti na vseh ravneh odločanja.

Vizija in poslanstvo: kam gremo in kje smo

Svet UKC Ljubljana je 25. aprila 2018 obravnaval in sprejel Strategi- jo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana za obdobje od 2018 do 2023. Ob tem je generalni direktor Aleš Šabeder povedal, da je zadovo- ljen, da ima UKC Ljubljana po desetih letih znova strategijo za naslednje petletno obdobje. Strategija UKC Ljubljana je strateški dokument, ki daje smer in pot nadaljnjega delovanja in razvoja javnega zdravstve- nega zavoda.

˝

Za razliko od vizije poslanstvo opisuje trenutno stanje in značilnosti UKC Ljubljana, opisuje zaposlene, paciente, vodstvo in vlogo bolnišnice v širši skupnosti. Tako je poslanstvo terciarne bolnišnice izpolnjevati njeno vlogo vodilne strokovne, pedagoške in znanstvene ustano- ve slovenskega zdravstva, ki je mednarodno primerljiva pri uvajanju in izvajanju najzahtev- nejših oblik zdravljenja.

Strategija, ki jo je na 14. redni seji sprejel Svet zavoda, navaja poslanstvo UKC Ljublja- na tudi kot sekundarne bolnišnice. S tem se je Svet zavoda posredno opredelil do pozivov k izgradnji sekundarne bolnišnice za osre- dnjeslovensko regijo in jih omejil. V obdobju do leta 2023 bo UKC Ljubljana izvrševal pos- lanstvo bolnišnice na sekundarni ravni in iz- vajal visoko strokovno, učinkovito, dostopno, kakovostno in varno zdravstveno obravnavo pacientov.

Vizija se postopoma uresničuje iz točke, v ka- teri se danes nahajamo, vendar se nobena vi- zija ne uresniči sama od sebe. Uresničujejo jo zaposleni. Etični temelj uresničevanja vizije in delovanja nasploh predstavljajo vrednote za- poslenih, poslanstvo in vizija pa pomembno prispevata k določanju usmeritev organizaci- je. Ključne vrednote se pričakovano nanašajo na etiko zaposlenih do pacientov, medoseb- ne odnose in na profesionalizem.

Z zasledovanjem strateških usmeritev se bo UKC Ljubljana usklajeno, bolj usmerjeno gibal ter bolj učinkovito izkoriščal čas in razpoložlji- vo energijo zaposlenih ter druge vire. Takšnih strateških usmeritev je pet, in sicer: status referenčne evropske bolnišnice, osredotočanje na pacienta, delovanje v smeri učinkovite organizacije in upravljanja, motiviranje in usposablja- nje zaposlenih ter še zadnja strateška usmeritev, povezovati se v slo- venskem in mednarodnem prostoru s sorodnimi ali komplementarnimi inštitucijami.

AK TU ALNO

KLJUČNE VREDNOTE ZAPOSLENIH

Osredotočenost na paciente kot ključne odjemalce Osebna integriteta vseh zaposlenih

Transparentno delovanje na vseh področjih Timsko delo

Inovativnost

Zavezanost doseganju ciljev in odgovorno upravljanje Zavedanje strokovne in znanstvene odgovornosti Družbeno odgovorno delovanje v sodelovanju z okoljem

Strateški cilji

Vsakdo ve, kaj je to osebni cilj: cilj je preprosto neko stanje, ki ga želi doseči. V velikem javnem zdravstvenem zavodu, kot je UKC Ljubljana, obstaja več ciljev, ki se lahko nanašajo na posamezni program ali dejav- nost, na ravni organizacijskih enot obstajajo na primer kadrovski cilji, na ravni sistema pa splošni cilji, kot je na primer uravnoteženo poslovanje.

S ciljem uravnoteženega poslovanja se bolj konkretno ukvarja sanacijski program. Cilji si seveda lahko tudi nasprotujejo in organizacijske cilje določa vodstvo, zlasti časovne roke za izvršitev nalog in odgovornosti posameznikov.

STRATEŠKI CILJI UKC LJUBLJANA

1. Uspešna in celovita zdravstvena obravnava

2. Kakovostna in varna zdravstvena obravnava pacientov 3. Zagotavljanje dostopnosti do zdravstvenih storitev 4. Zadovoljstvo pacientov in drugih odjemalcev storitev 5. Uravnoteženo in dolgoročno stabilno finančno poslovanje – rast prihodkov, obvladovanje odhodkov

6. Učinkovita zdravstvena obravnava pacientov 7. Učinkoviti vodstveni in podporni procesi 8. Motiviran in usposobljen kader

9. Razvoj in uvajanje novega znanja in novih metod zdravljenja v prakso

10. Visoka raven razvojno raziskovalne dejavnosti

Vprašanje, ki se pojavlja, je, kako so cilji merljivi. Če so cilji slabo merljivi ali se zaposleni ne strinjajo glede objektivnih meril, lahko prihaja do raz- ličnih interpretacij, kaj sploh cilj je in ali je dosežen. Še več, Irec Charles Handy trdi, da kadar ni skupnega cilja, ljudje postavijo v ospredje svoje lastne.

Izzivi pred nami in okoli nas

Pravi in največji izzivi so dejansko po klinikah in organizacijskih enotah.

Upravljati je treba s problemi, razporejati pomanjkljive resurse, kar poz- namo kot pomanjkanje zdravstvenega kadra, izkoriščenost drage medi- cinske opreme, iztrošenost opreme in še več bi jih lahko našteli. Strate- gija UKC Ljubljana na najvišji ravni opredeljuje strateške izzive, ki se jim bo potrebno vsaj prilagoditi, če že ne moremo vplivati nanje. Vodstvo pričakuje, da bodo strateškim ciljem posamezne organizacijske enote prilagodile tudi svoje srednjeročne in kratkoročne cilje ali letne plane.

˝

STRATEŠKI IZZIVI

Demografski trendi in potrebe prebivalstva Zagotavljanje ključnega kadra

Razvoj medicinske tehnologije in informatizacija zdravstva Optimizacija organizacije zdravstvene dejavnosti

Upravljanje in vodenje delovnih procesov Dostopnost do zdravstvenih storitev Zagotavljanje materialnih in finančnih virov Grajenje pozitivne podobe in dvig zaupanja vanjo v UKC Ljubljana in zunaj njega

Zagotavljanje virov za vzdrževanje in gradnjo infrastrukture V UKC Ljubljana imamo kar nekaj izzivov za prihodnost. Biti med vodilni- mi centri v Evropi in dosegati mednarodno odlične rezultate zdravljenja sta visoka cilja in brez stabilnega finančnega poslovanja ju bo zelo težko dosegati. Vodilna zdravstvena organizacija v Sloveniji ne more zanema- riti svoje vloge pri kreiranju zdravstvene politike. Pri tem je pomembno dobro sodelovanje z Ministrstvom za zdravje in Zavodom za zdravstve- no zavarovanje Slovenije kot glavnim financerjem.

Za doseganje strateških ciljev, vključno z vzpostavitvijo partnerskih od- nosov s pacienti in dvigom ugleda v javnosti, bo potrebno usklajeno delovanje vseh zaposlenih in celotnega menedžmenta. Temeljiti mora na spoštovanju in odgovornosti na vseh ravneh odločanja. Na vsakem koraku so potrebne rešitve, ki bodo krepile celoten sistem. Vzpostaviti moramo sodobno, učinkovito in fleksibilno organizacijo ter spodbujati timsko delo, vključenost sodelavcev in učinkovito komunikacijo. Me- nedžment bo na ta način lahko ustvarjal dobre delovne odnose in vodil najpomembnejši zdravstveni zavod v Sloveniji k ustreznemu odzivanju na izzive v okolju.

AK TU ALNO

Izr. prof. dr. Jernej Pajek, dr. med.

»Pomemben del vodenja Komisije je skrb za pretok pomembnih novih informacij«

Služba za odnose z javnostmi

V UKC Ljubljana je zaposlen od decembra 2000, doktorat znanosti na področju medicinskih ved je pridobil šest let kasneje na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani z doktorskim delom »Biokompatibilnost raztopin za peritonealno dializo«. Je uspešen raziskovalec in pedagog, saj je objavil več izvirnih člankov in drugih prispevkov s področja interne medicine, epidemiologije v pediatriji ter športne medicine in nefrologije. Decembra 2015 je bil na Medicinski fakulteti izvoljen v naziv izrednega profesorja za predmet Interna medicina. Trenutno skrbi za bolnike z boleznimi ledvic in bolnike s splošnimi internističnimi zapleti, posebej poglobljeno se ukvarja z bolniki s hkratno prizadetim delovanjem srca in ledvic. Z izr. prof. dr. Jernejem Pajkom, dr. med., ki že od 1. januarja 2015 vodi dializni center Leonišče, smo govorili o kliničnih raziskavah zdravil, o dragih zdravilih, o neodobrenih zdravilih in o vodenju Komisije za zdravila, v okviru katere kolektiv predanih članov bdi nad varnostjo zdravil in zmanjšuje tveganja, povezana z zdravili.

Nam lahko pojasnite, kakšno je vsebinsko delo Komisije za zdravila?

Komisija ima številne naloge, na začetku naj omenim sprejemanje meril za oblikovanje seznama zdravil, ki se uporabljajo v UKC Ljubljana, ter oblikovanje meril in spremljanje učinkovitosti farmakovigilance. Komisi- ja spremlja in predlaga ukrepe za uvajanje sodobnih načel optimalne in racionalne farmakoterapije, spremlja sprejemanje in izvajanje kliničnih raziskav zdravil in seveda spremlja tudi porabo zdravil v UKC Ljubljana.

Nadalje Komisija za zdravila in njeni člani sodelujemo v postopkih zago- tavljanja sodobnega nabora zdravil za zdravljenje in/ali preprečevanje bolezni na osnovi njihove terapevtske učinkovitosti, varnosti, kakovosti in farmakoekonomskih dejavnikov; člani sodelujemo pri notranjih nad- zorih s svetovanjem ter pri zgodnjem odkrivanju neustreznega predpi- sovanja, evidentiranja ali dajanja zdravil (angleško internal audit). Oce- njujemo usklajenost s stroko ter z veljavnimi nacionalnimi in internimi predpisi in sodelujemo pri detekciji kritičnih mest v postopkih ravnanja z zdravili in pri preprečevanju napak pri uporabi zdravil ( angleško me- dication errors). V primeru napak pri uporabi zdravil sodelujemo pri po- stopkih ukrepanja, ki so lahko takojšnji ukrepi, analiza nastale napake, sanacija posledic napake in poročanje.

Na koncu naj omenim sodelovanje Komisije za zdravila pri javnih raz- pisih in pogajanjih o zdravilih ter pri oblikovanju predpisov na področju zdravil.

Kakšni so načrti za vaše delo v obdobju vodenja Komisije za zdravila?

V prvi vrsti gre za zagotavljanje boljšega okolja za čim učinkovitejše delo komisije. Pri tem smo začeli s prilagoditvijo dokumentnega sistema, ki ga poznamo pod kratico EDS, da lahko člani komisije čim hitreje in učin- koviteje dostopajo do dokumentov, ki predstavljajo gradivo za seje.

Pomemben del delovanja pri vodenju komisije je tudi skrb za pretok pomembnih novih informacij, ki lahko vplivajo na sprejemanje odločitev pri uvajanju zdravil, tako da so člani komisije čim bolj pripravljeni na seje in lahko v časovno omejenem terminu skupnega delovanja presojamo zadeve z uporabo čim več kakovostnih informacij.

Cilj delovanja pri vodenju komisije je poleg strokovnega presojanja uvaja- nja novih zdravil in izključevanja zdra- vil z liste UKC tudi odkrivati priložnosti za racionalizacijo uporabe zdravil, saj se UKC Ljubljana na- haja v fazi poslovne sanacije.

Moj cilj pa je tudi vključevanje stro- kovnjakov UKC Lju- bljana, ki niso člani komisije, vendar lah- ko s svojim znanjem in izkušnjami pripomorejo h kakovostnejšemu odločanju. Pri obravnavi zadev na komisiji namreč večkrat trčimo ob specifična vprašanja, ki se dotikajo subspecialističnega področja posameznih medicinskih strok; tu je ustrezno vključevanje dodatnih strokovnjakov nujno potrebno.

Kakšna je vloga Komisije za zdravila pri odločanju o uporabi dragih zdravil?

Vloga komisije je kvalitativno enaka kot pri odločanju o uporabi drugih zdravil. Kvantitativno pa zahteva presojanje o uporabi dragih zdravil več časa za pripravo gradiva, še posebej temeljit pregled vloge oz. zahtevka za uvedbo novega dragega zdravila ter skrbno presojanje dokazov o učinkovitosti in tehtanje farmakoekonomskih posledic uvajanja dragih zdravil. Po drugi strani želimo podpirati vizijo UKC Ljubljana, ki želi ohra- njati vlogo vodilne bolnišnice v regiji, zato moramo biti odprti za uvaja- nje novih zdravljenj, četudi predstavljajo večje finančno breme.

AK TU ALNO

Kakšna je njena vloga pri odločanju o uporabi še neodobrenih zdravil, recimo v izjemnih primerih?

V zelo nujnih izjemnih primerih lahko zahtevek za zdravljenje individual- nega bolnika odobrijo predsednik in vsaj še dva člana komisije. Urgentni postopek se obravnava na prvi naslednji redni seji komisije, na kateri se preveri upravičenost postopka.

Kakšno je stanje na področju kliničnih raziskav, torej s kliničnimi študijami farmacevtske industrije? Ali njihovo število narašča zaradi evropskih ali bolj zaradi ameriških multinacionalk?

Kvantitativnega poročila o številu trenutno potekajočih študij, financi- ranega s strani farmacevtske industrije, v letih 2017 in 2018 še nismo obravnavali, podatki so v pripravi. Osebno sem manj naklonjen postma- rketinškim raziskavam faze 4 in bi si želel večje udeležbe naše bolnišni- ce pri uvajanju pomembnih novih zdravljenj v raziskavah 2. in 3. stopnje.

Tukaj je standard raziskovanja definiran z več-centričnimi raziskavami, še posebej bi podpirali uvajanje tistih raziskav, kjer je UKC Ljubljana nosilec raziskave.

So pacientom na voljo vsa sodobna zdravila na osnovi njihove terapevtske učinkovitosti, varnosti, kakovosti, dodane terapevtske vrednosti in farmakoekonomskih dejavnikov? Je sanacija ovira pri širjenju nabora zdravil?

Delo komisije za zdravila vidim predvsem v luči zagotavljanja in spodbu- janja najboljše možne uporabe sodobnih zdravil. Pri tem ni merilo samo učinkovitost zdravila, ampak tudi varnost in farmako-ekonomska upravi- čenost. Če bi naredili pregled po posameznih področjih, bi lahko ugotovili, da je zdravljenje naših bolnikov glede dostopnosti sodobnih zdravil pov- sem primerljivo s centri v razvitem svetu. Sanacije UKC pri delu komisije ne čutimo kot oviro pri uvajanju novih zdravil; s strani uprave opažam stalno podporo pri modernizaciji zdravljenj, ki izboljšujejo uspehe zdravlje- nja. Temeljni doprinos pri posodabljanju nabora zdravil v UKC prispevajo vodilni specialisti, ki pripravljajo vloge za presojanje novih zdravil na ko- misiji. Njihovo delo je zahtevno, saj morajo vlogo podkrepiti z dokazi o učinkovitosti, predstaviti vidike zdravljenja, ki jih novo zdravilo izboljšuje v primerjavi s trenutno uveljavljenimi zdravili, predstaviti podatke o varnos- ti, poleg tega morajo predstaviti tudi ekonomske vidike uvedbe novega zdravila in pričakovano porabo. Vsem kliničnim specialistom, ki so in bodo žrtvovali svoj čas za pripravo vlog, se zahvaljujem za njihov trud in zagota- vljam, da bomo vse vloge skrbno obravnavali v najkrajšem možnem času.

Ali so tudi v letu 2018 najbolj rasli stroški v skupinah zdravil za zdravljenje novotvorb, bolezni čutil in bolezni krvi?

Porast pri skupini za zdravljenje čutil je bil v prvih štirih mesecih letoš- njega leta v primerjavi z lanskim enakim obdobjem 11,53 %. Največji vrednostni porast predstavlja skupina z delovanjem na novotvorbe in imunomodulatorji, ki je narasla za 21,78 %. Medtem pa se je poraba zdravil za bolezni krvi in krvotvornih organov zmanjšala za 11,32 %. Pri zdravilih iz skupine H, to je pri hormonskih zdravilih za zdravljenje, je porast sicer še večji, in sicer 31,10 %, vendar ta skupina vrednostno predstavlja zelo majhen delež v porabi zdravil. Celotna poraba zdravil se je v primerjavi z letom 2017 (1-4) povečala za 5,83 %.

Kako vi ali komisija gledate na optimizacijo javnih razpisov s področja nabave zdravil?

Sam si želim čim večji učinek teh prizadevanj za obvladovanje narašča- jočih stroškov za zdravila.

Se lahko nadejamo, da bo kdaj na listi bolnišničnih zdravil tudi kakšno homeopatsko?

Seveda. Takoj, ko bo na voljo dovolj ustreznih dokazov o njegovi učin- kovitosti, varnosti in prednostih glede na trenutno registrirana zdravila.

Pod ustrezne dokaze pa vsekakor pojmujem preizkušenost zdravila v ustrezno zasnovanih, dovolj velikih, randomiziranih, dvojno slepih razi- skavah, ki morajo biti standard našega presojanja novih zdravil.

Spoštovani predsednik, zahvaljujemo se vam za izčrpne odgovore. Vam in vsem članom Komisije za zdravila pa izrekamo vso priznanje za poglobljeno strokovno delo pri opravljanju vaših nalog.

˝

Sestava Komisije za zdravila

Predsednik: Izr. prof. dr. Jernej Pajek, dr. med., Klinični oddelek za nefrologijo Interne klinike.

Člani: doc. dr. Miran Brvar, dr. med., Center za klinično farmakologijo in toksikologijo Interne klinike; Gregor Veninšek, dr. med., Center za geriatrično medicino Interne klinike; prof. dr. Bojana Beović, dr. med., Klinika za vročinska stanja in infekcijske bolezni; izr. prof. Branka Sitrn Kranjc, dr.

med., Očesna klinika; doc. dr. Uroš Rot, dr. med., Nevrološka klinika; izr. prof. dr. Janez Jazbec, dr.

med, Pediatrična klinika; doc. dr. Primož Gradišek, dr. med., Kirurška klinika; mag. Liljana Zwitting Čop, mag. farm. spec., Lekarna; Irena Korošec, mag. farm. spec., Lekarna; Silva Jenko, mag.

farm. spec. Lekarna; Mag. Petra Samsa, univ. dipl. ekon., Področje za nabavno dejavnost; prof.

dr. Eva Vrtačnik Bokal, dr. med., Ginekološka klinika; Mag. Martina Ravnikar, mag. farm., Lekarna.

Mandat članov Komisije za zdravila traja štiri leta, to je od marca 2018 do marca 2022.

AK TU ALNO

Varstvo osebnih podatkov po načelu:

Moji podatki so moja last

dr. Marko Zebec Koren, pooblaščena oseba za informacijsko varnost in varstvo osebnih podatkov (po pooblastilu)

EU uredba o varovanju osebnih podatkov, bolj poznana po kratici GDPR, vsakemu posamezniku na eni strani prinaša temeljni premislek o naravi in vlogi osebnih podatkov ter na drugi strani obilo izzivov, dilem, skrbi ter aktivnosti, povezanih z ureditvijo tega področja. Veliko nas je v dvojni vlogi: Smo tisti posamezniki, ki svoje osebne podatke (do)puščamo, podarjamo, včasih tudi prodajamo korporacijam in inštitucijam. Lahko pa smo tudi tisti, ki se v svojih profesionalnih okoljih srečujemo z osebnimi podatki drugih posameznikov in v njih vpogledujemo, jih zbiramo, brišemo, dodajamo, skratka obdelujemo. V pričujočem prispevku osvetljujemo varstvo podatkov v UKC Ljubljana.

Vsak od nas se srečuje z varstvom osebnih podatkov

Izhodišče pri razumevanju varovanja osebnih podatkov je: »Moji podatki so moja last«. Za upravljanje in obdelavo le-teh moramo imeti upravičen namen oz. nedvoumno osnovo ali podlago: v zakonodaji, osebni privolitvi, pogodbenem odnosu, legitimnem ali javnem interesu ter zaščiti življenj- skih interesov posameznika. Zbiranje in obdelava osebnih podatkov mora- ta biti minimalna in sorazmerna z namenom. Ni več dovoljeno nikakršno zbiranje osebnih podatkov na zalogo, za vsak slučaj. Upravljavec in ob- delovalec osebnih podatkov morata moje podatke dovolj dobro varovati.

Uveljavitev uredbe je eden večjih socialnih eksperimentov sodobne druž- be ali vsaj njenega evropskega dela. Obenem gre morda za zadnji resen poskus ohranitve zasebnosti in anonimnosti posameznika kot človekove pravice in vrednote.

UKC Ljubljana je obdelovalec osebnih podatkov

UKC Ljubljana je verjetno eden največjih masovnih obdelovalcev osebnih podatkov v Sloveniji. Večina osebnih podatkov v naši ustanovi ima status posebnih osebnih podatkov – takšni so namreč vsi zdravstveni podatki.

S temi osebnimi podatki moramo posebej skrbno ravnati, jih obdelovati in jih varovati.

UKC Ljubljana je prehod v dobo po uveljavitvi GDPR direktive izvedel učin- kovito in ustrezno glede na nujne zahteve GDPR, za zagotovitev celovite skladnosti pa nas vse skupaj čaka še obilo dela in prizadevanj.

Imamo dober normativni okvir, ki je bil že pred uveljavitvijo GDPR dopol- njen z novo Politiko zasebnosti, ki jo lahko zaposleni in naši pacienti ter ostali zainteresirani najdejo na spletu:

(www.kclj.si/dokumenti/UKC__politika_zasebnosti_24_5_2018.pdf).

Vsem zaposlenim priporočam, da politiko zasebnosti preberejo, saj je na- pisana je v nepravniškem jeziku in je enostavno razumljiva. Politika zaseb- nosti predstavlja krovni dokument in zavezo organizacije k spoštovanju zasebnosti in osebnih podatkov posameznika. V njej so opredeljeni načini zbiranja osebnih podatkov, nameni, za katere jih zbiramo, varnostni ukre- pi, s katerimi jih varujemo, osebe, s katerimi jih delimo, pravne podlage, obdobje hrambe in vaše pravice v zvezi z varstvom osebnih podatkov.

dr. Marko Zebec Koren, pooblaščena oseba za informacijsko varnost in varstvo osebnih podatkov (po pooblastilu)

AK TU ALNO

˝

Uvedena je bila nova funkcija Pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov (DPO – v angleškem jeziku data protection officer) z imenovanjem po pooblastilu, na intranetu in na spletni strani pa je bil objavljen enoten elektronski naslov za informacije ali zahteve v zvezi z osebnimi podatki (gdpr@kclj.si). Vsi zaposleni in tudi eksterne javnosti se lahko prek tega elektronskega naslova obrnejo na pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov s svojimi vprašanji, dilemami in predlogi, povezanimi s področjem varovanja osebnih podatkov. Osnovne informacije o GDPR in vplivu na delovanje UKCL pa lahko zaposleni pridobijo na našem intranetu v rubriki Organi upravljanja, posvetovalna, koordinacijska in delovna telesa, komisije.

Kje se boste zaposleni najpogosteje srečevali z uveljavitvijo uredbe?

Seveda je področje varovanja osebnih podatkov in GDPR precej široko ter kompleksno in zdravstvene inštitucije mu v resnici težko popolnoma in v celoti zadostimo. Če poenos- tavim, gre za tri ravni: normativno raven, procesno raven in tehnološko raven.

1. Normativna raven

Normativna raven se nanaša predvsem na zagotavljanje osebnih privolitev za obdelavo osebnih podatkov. Kot zani- mivost: soglasja za izvedbo posegov, diagnostike in podob- no niso privolitve za obdelavo osebnih podatkov, temveč le privolitve za specifično zdravstveno obravnavo. Sčasoma bo UKCL uredil in preoblikoval tudi celotno plejado internih aktov, ki neposredno ali posredno urejajo področje osebnih podatkov. Začenjamo z evidenco obdelav osebnih podatkov in prenovo pravilnika o varovanju osebnih podatkov.

2. Procesna raven

Procesna raven se med drugim nanaša na izvajanje zahtevkov pravic po- sameznikov, ki jim jih zagotavlja uredba. To so pravica dostopa posame- znika do podatkov osebe, na katero se nanašajo osebni podatki, pravica do popravka, ki je obstajala že pred uvedbo GDPR ter pravica do izbrisa, znana kot pravica do pozabe. Ta pravica ni absolutna. Zdravstvena do- kumentacija se npr. ne more izbrisati le na zahtevo posameznika, njeno hranjenje ureja področna zakonodaja. Nadalje so za nas na procesni ravni pomembni pravica do omejitve obdelave, pravica do prenosljivosti po- datkov, pravica do ugovora in avtomatizirano sprejemanje posameznih odločitev. V primeru UKCL ne pričakujem, da bi kdo poskušal uveljavljati to pravico, ker nobena obdelava osebnih podatkov pri nas ni avtomatizirana (algoritmizirana) na takšen način. Če oziroma ko bo prišlo do incidenta, povezanega z varstvom osebnih podatkov, bo moral vsak zdravstveni za- vod najkasneje v 72 urah o njem poročati oz. se samoprijaviti Informacij- skemu pooblaščencu.

3. Tehnološka raven

Na tehnološki ravni GDPR prinaša bolj rigorozno zahtevo po zagotavljanju t. i. polne revizijske sledi. To pomeni, da mora biti zabeležen tudi vsak vpogled v zbirke osebnih podatkov. Prav tako morajo biti zabeleženi vsi posegi administratorjev aplikacij, administratorjev informacijske tehnolo- gije oziroma t. i. privilegirani uporabniki. Vsaka nova tehnološka rešitev bo morala prestati to, čemer sedaj pravimo ocena učinkov na osebne podatke (DPIA – v angleškem jeziku).

Na omenjenih treh ravneh se boste zaposleni različnih profilov srečevali z različnimi spremembami, za katere si želimo, da bi bile za vaše delovne procese čim manj moteče. Prav iz tega razloga sem vam na voljo za sve- tovanje na elektronskem naslovu gdpr@kclj.si, lahko pa se dogovorimo tudi za osebni pogovor.

GDPR ureja tudi varovanje nestrukturiranih osebnih podatkov. Tudi v UKCL imamo ogromno podatkov na naših delovnih postajah, prenosnikih, pre- dalih elektronske pošte ter skupnih omrežnih mapah. Osebni podatki se nahajajo v raznih Excel tabelah, Wordovih dokumentih in podobno.

Bodimo skrbni

Na ravni dviga zavedanja pomena varovanja osebnih podatkov in izo- braženosti lahko vsak od nas premakne majhen kamen ali veliko skalo.

Prav je, da smo svetilniki in varuhi te človekove pravice in vrednote. V naslednjih mesecih načrtujemo začetek izvajanja intenzivnih izobraževanj.

Razmišljamo pa tudi o drugih oblikah oz. metodah, kako ozavestiti in dvi- govati raven zavedanja. Ni vseeno, kaj se dogaja z našimi podatki, kdo ima dostop do njih, kaj počne z njimi ali komu se jih pre(o)daja.

AK TU ALNO

HOPE EXCHANGE 2O18 program izmenjave dobrih praks – vtisi in izkušnje naših udeležencev izmenjave HOPE

Dejan Doberšek, Boris Selan in Dragica Karadžić, Simono Virant, Dominika Oroszy, dr. med, pomočnica strokovne direktorice za kakovost UKCL

Namen programa je izmenjava dobrih praks med evropskimi bolnišnicami. Osrednja tema letošnje izmenjave je bila

»Izboljšanje kakovosti zdravstva z uporabo izkušenj in kompetenc pacientov: Ali smo pripravljeni? « Program izmenjave HOPE, ki je potekala od 7. maja do 5. junija 2018, so se udeležili trije zaposleni: Dejan Doberšek, Boris Selan in Dragica Karadžić. Vtise in spoznanja iz mednarodne medbolnišnične izmenjave radi delijo z vsemi zaposlenimi.

Vtisi prvega tedna

Riga, Latvija: poroča Boris Selan, univ. dipl. ped., strokovni so- delavec v Službi za kakovost UKC Ljubljana: V reformi zdravstve- nega sistema imajo v Latviji sprejeto strategijo zdravstva za obdobje od 2017 do 2020, s poudarki na področju kakovosti, kot npr. varnosti pacien- tov in zmanjševanja čakalnih vrst (Green corridor). Pomembno vlogo pri vzpostavljanju sistema kakovosti v njihovem zdravstvenem sistemu ima na državni ravni ustanovljen Center za preprečevanje bolezni in kontrola v Latviji (*The Centre for Disease Prevention and Control of Latvia). Nji- hova vloga in naloge so promocija, izobraževanje, svetovanje in pomoč bolnišnicam pri vzpostavljanju sistema kakovosti v njihovih bolnišnicah.

Prav tako center poleg ostalih področij spremlja kazalnike kakovosti na državni ravni. Prvi vtis je izredno pozitiven, saj si resnično prizadevajo tako za vzpostavitev kot tudi širitev in dvig kakovosti v njihovih bolnišnicah. Pri njih mednarodne akreditacije trenutno niso obvezne, čeprav o tem resno razmišljajo.

Coimbra, Portugalska: poroča Dejan Doberšek, dipl. zn., stro- kovni vodja zdravstvene nege Nevrološke klinike UKCL: V prvem tednu sem obiskal Univerzitetno bolnišnico, ki je po velikosti približno enaka UKC Ljubljana. Imajo 1900 postelj in 7800 zaposlenih. Organiza- cija bolnišnice je podobna organizaciji UKC Ljubljana. Največja razlika je v ambulantnem delu bolnišnice, kjer v ambulantah poleg zdravnikov ni medicinskih sester. Medicinske sestre imajo svoje ambulante, namenje- ne zdravstveno-vzgojnemu delu z bolniki. Obiskal sem nevrološki oddelek, pediatrično bolnico, ki deluje v sklopu univerzitetne bolnišnice, oddelek za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb in oddelek za kakovost.

Kuopio, Finska: poroča Dragica Karadžić, dipl. m. s. za kako- vost, KO za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok Kirurške klinike: Prva dva dni je srečanje vseh udeležencev Hope exchange programa na Finskem potekalo v Helsinkih. Predstavili so nam zdravstveni sistem na Finskem ter bližajočo reformo, projekt Virtual- na bolnišnica itd. Obiskali smo tudi SITRO – Finski sklad za inovacije, kjer so nam predstavili njihovo vizijo zdravstvenega sistema. Po dveh dneh smo se udeleženci napotili proti dodeljenim bolnišnicam – odpotovala sem v mesto Kuopio, Univerzitetni klinični center – KYS. Prvi vtisi so iz- redno dobri, takoj ob vstopu v bolnišnico sem opazila orientacijske oznake na tleh. Ogledali smo si Urgentni center – za obravnavo otrok imajo na ur- genci posebne prostore – ter neonatalno IT III, kjer izvajajo »Family Cente- red Care« – obravnava je usmerjena v sodelovanje staršev ter zdravstve- nih delavcev pri planiranju in zagotavljanju primerne zdravstvene oskrbe.

Vtisi drugega tedna

Riga, Latvija: poroča Boris Selan, univ. dipl. ped: Prva dva dneva smo bili skladno s programom še v univerzitetni otroški bolnišnici v Rigi,

kjer so nam predstavili njihove poglede in pristope v povezavi z vodenjem (managamentom) zdravstvene oskrbe pacientov. Poseben poudarek na- menjajo vlogi medicinske sestre pri izobraževanju pacientov, kar v otroški bolnišnici pomeni predvsem staršev. Imeli smo priložnost spoznati tre- nutne rezultate in načrt aktivnosti v prihodnje na področju kakovosti – s poudarkom na varnosti pacientov. Prav ta bolnišnica sodeluje s Centrom za preprečevanje bolezni in kontrole pri izobraževanju po bolnišnicah v Latviji. V sredo smo se kot skupina ponovno razdelili v dve skupini. Moja skupina je program nadaljevala v East Riga University Hospital, ki je za večino specialnosti edina bolnišnica v državi.

Udeleženci programa preučujejo primere dobrih praks »osre- dotočenja na paciente«, njihovo aktivno vključevanje v proce- se zdravstvene obravnave ter upoštevanje njihovih izkušenj in kompetenc pri izboljševanju kakovosti in varnosti zdravstve- ne obravnave in organizacije sistema zdravstvenega varstva.

Partnerski odnos zdravstvenih delavcev in pacientov predstavlja velik potencial za izboljšanje zdravstvenega sistema, saj omogoča vključevanje pogleda in izkušenj pacientov pri oblikovanju in reorga- nizaciji procesov zdravstvene obravnave.

Coimbra, Portugalska: poroča Dejan Doberšek, dipl. zn.: Drugi teden sem bil na Onkološkem inštitutu Coimbra. Na Portugalskem so trije onkološki inštituti, in sicer Lizbona, Coimbra in Porto. Prav tako se onkološki bolniki zdravijo v drugih bolnišnicah, ki imajo oddelke onkolo- gije. Ogledal sem si sistem naročanja prevozov bolnikov na preiskave in terapije, socialno službo, službo za informatiko, paliatvni oddelek, oddelek radioterpije in interne onkologije, oddelek za raziskave, managment bol- nišnice in sistem vodenja. Sistem je tudi na OI precej podoben našemu.

Težave, s katerimi se srečujejo, so podobne narave kot v Sloveniji. Precej dobro pa imajo razvit informacijski sitem. Kljub temu, da imajo več pro- gramov, so vsi združeni v enega glavnega, iz katerega lahko dostopaš do vseh ostalih, tako kliničnih kot nekliničnih. Glede vključevanja pacientov v zdravstveno obravnavo so še v povojih, čeprav se trudijo prilagoditi se aktivnosti željam in izkušnjam bolnikov. Predvsem se to bolj vidi v ambu- lantni obravnavi enterostomalnih terapevtk in socialni obravnavi.

Kuopio, Finska: poroča Dragica Karadžić, dipl. m. s.: Univerzitetna bolnišnica je zelo velika, ogledali smo si že kar nekaj oddelkov, izpostav- ljam le nekaj zanimivosti. Centralna sterilizacija – vsi inštrumenti imajo bar kodo, zaposleni imajo čitalce kod ter velik zaslon v prostoru, ki vsa- kokrat pokaže odčitan inštrument. Tu se nahaja tudi enota, kjer se čistijo endoskopi različnih vrst. Eden od oddelkov, ki smo si ga ogledali, je tudi Dializni center, kjer izbrane paciente učijo, kako izvajati hemodializo na domu (prenosni hemodializni aparat).

AK TU ALNO

Zanimivo je tudi dejstvo, da medicinske sestre in zdravniki nosijo uni- formo enake barve.

Vtisi tretjega tedna

Coimbra, Portugalska: poroča Dejan Doberšek, dipl. zn.: V tret- jem tednu sem obiskal Splošno bolnšnico Figuiera da Foz, ki se nahaja v bližini morja. Bolnišnica je sicer zgrajena leta 1959. V tem tednu sem v bolnišnici obiskal socialno službo, društvo prostovoljcev, urgenco, pedia- trični oddelek, kirurški oddelek, enodnevni hospital, lekarno in oddelek za obvladovanje bolnišničnih okužb.

Najbolj zanimiv je bil pristop prostovoljcev v bolnišnici, saj je le teh zelo veliko, nekateri od njih so zaposleni tudi v bolnišnici, v dopoldanskem času delajo na oddelkih v popoldanskem pa kot prostovoljci v isti bolnišnici.

Riga, Latvija: poroča Boris Selan, univ. dipl. ped.: Začetek tretjega tedna je bil namenjen srečanju vseh udeležencev letošnje izmenjave v Latviji, ki je potekalo v Children's University Hospital v Rigi. Na delavnicah smo pripravili in predstavili svoja dosedanja opažanja in ugotovitve iz vseh bolnišnic, ki smo jih do sedaj obiskali. Ob koncu smo pripravili nabor idej kot osnovo za pripravo končne predstavitve na prireditvi AGORA.

˝

PROFESSIONALS” – HOPE. V programu sodelujejo države Evropske unije, Švica in Srbija. UKC Ljubljana sodeluje v programu od leta 2011. Udeleženci iz UKC Ljubljana so v preteklosti obiskali Veliko Britanijo, Nizozemsko, Finsko, Švico, Poljsko, Dansko, Estonijo in Avstrijo.

V sredo smo nadaljevali s programom – tokrat v Pauls Stradins Clinical University Hospital. To je zadnja od univerzitetnih bolnišnic, ki smo jih obiskali pred zaključkom programa. Imeli smo priložnost spoznati, kako

»Green Corridor« dejansko deluje v praksi. Sam projekt je namenjen zgo- dnjemu odkrivanju bolnikov z rakom. Pacienta v tako imenovani »Green Corridor« na dodatno diagnostiko lahko preko napotnice napoti samo osebni zdravnik. Po sedanjih ocenah je odstotek potrjenih diagnoz med 10 in 20 odstotki.

Kuopio, Finska: poroča Dragica Karadžić, dipl. m. s.: Izpostav- ljam nekaj zanimivih podatkov o Univerzitetni bolnišnici Kuopio za preteklo leto: 587 bolniških postelj (trend zniževanja), 4447 zaposlenih, 509.680 opravljenih ambulantnih storitev, 21.651 operativnih posegov ter 2141 porodov. Odgovorni so za specializirano zdravstveno oskrbo, in sicer za skoraj milijon prebivalcev iz vzhodnega in osrednjega dela Finske.

V tretjem tednu smo si ogledali kar nekaj enot. Izpostavljam ogled Bolni- šnične lekarne, ki je bila na novo zgrajena leta 2015. V njej dela le približno 50 zaposlenih, veliko dela namreč opravijo roboti – avtomatizacija (tako na področju skladiščenja kot tudi priprave zdravil).

Vtisi zadnjega tedna

Riga, Latvija: poroča Boris Selan, univ. dipl. ped.: Podobno kot v prejšnjih tednih je bil začetek namenjen zaključnim predstavitvam v zadnji univerzitetni bolnišnici Paula Stradinsa v Rigi. Imeli smo priložnost videti in spoznati povsem na novo zgrajeno bolnišnico, ki je velika pridobitev.

V naslednjih letih predvidevajo gradnjo še dveh novih bolnišnic. Na ta način bodo tako pacientom kot zaposlenim omogočili neprimerljivo boljše pogoje pri zdravstvenih obravnavah. Na zadnjem skupnem srečanju smo zaposlenim predstavili naša opažanja in izkušnje, ki smo jih pridobili v času

obiska pri njih. Zadnji dnevi pa so bili namenjeni usklajevanju in pripravi naše predstavitve na zaključni konferenci AGORA 2018.

Coimbra, Portugalska: poroča Dejan Doberšek, dipl. zn.: Če- trti teden sem bil ponovno v Univerzitetni bolnišnici v Coimbri, kjer sem obiskal enoto za epilepsijo in enoto za transplantacije. V sredo smo imeli skupni sestanek za pripravo prezentacije. Priprave prezentacije so pote- kale tudi v četrtek.

Kuopio, Finska: poroča Dragica Karadžić, dipl. m. s.: V zadnjem tednu od vseh organiziranih predstavitev izpostavljam ogled organizacije primarnega zdravstvenega varstva dveh občin, ki sta del »Northern Sa- vonia« regije. Občina Keitele ima 2290 prebivalcev (4,9 prebivalcev/km2) in občina Pielavesi 4588 prebivalcev (4,1 prebivalcev/km2). V obeh zdra- vstvenih domovih je skupaj približno od 130 do 135 zaposlenih (od tega skupno sedem zdravnikov in trije zobozdravniki). Primarno zdravstveno varstvo zagotavlja urgentno dejavnost, ambulantne preglede, zdravstve- no varstvo predšolskih in šolskih otrok, fizioterapijo, oskrbo diabetične- ga stopala, zobozdravstveno varstvo, storitve na področju duševnega zdravja, … Ustanovi med seboj sodelujeta – organizirana laboratorijska in radiološka dejavnost (RTG in UZ), spirometrija, izvajanje gastro in kolo- noskopije. Zanimivo je, da imata obe ustanovi primarnega zdravstvenega varstva tudi bolnišnični oddelek za obravnavo 25 bolnikov (zdravljenje pljučnic, infekcij, tudi bolnikov s paliativno obravnavo).

Zaključujemo s tretjo nagrado za najboljšo predstavitev Na zaključni konferenci AGORA 2018 v Stockholmu so zbrani udele- ženci programa HOPE v kratkih predstavitvah pripravili primere dobrih pra- ks posameznih držav. Udeleženke programa izmenjave, ki smo jih gostili v Slovenji in sicer iz Velike Britanije (upraviteljica storitev v akutnem sektor- ju), Španije (pomočnica generalnega direktorja in njegovega namestnika na primarni ravni ) in Latvije (glavna medicinska sestra paliativne oskrbe otrok) so predstavile primere dobrih praks, ki so jih spoznale tekom izme- njave pri nas: projekt Ekosmart – pametni sistem integriranega zdravstva in oskrbe, v katerem razvijamo in testiramo telemedicnsko zdravstve- no obravnavo kroničnih bolezni, svet pacientov in prostovoljstvo v naši ustanovi, izmenjavo informacij med zdravstvenimi delavci in pacienti in atravmatsko obravnavo otrok na Pediatrični kliniki. Na zaključni konferenci programa izmenjave zdravstvenega osebja v okviru HOPE (Evropska zveza bolnišnic in drugih zdravstvenih organizacij) v Stockholmu je Slovenija za- sedla 3. mesto na podelitvi nagrad za najboljše predstavitve dobrih praks med 20 državami. Drugo mesto je zasedla Danska, prvo Nizozemska.

Kuopio, Finska: Reanimacijski prostor na Urgenci (foto Dragica Karadžić)

AK TU ALNO

Ponosno praznujemo 50 let Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko UKCL

Služba za odnose z javnostmi

Klinični inštitut za medicinsko genetiko Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana se je v 50 letih iz

citogenetskega laboratorija Ginekološke klinike razvil v vodilno samostojno strokovno edukacijsko in raziskovalno inštitucijo na področju medicinske genetike v Sloveniji in širši regiji.

Ob tem pomembnem dogodku so se na slovesnosti sprehodili skozi pet- deset let uspešnega delovanja Kliničnega inštituta za medicinsko gene- tiko Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Predstavili so najnovejše strokovne in raziskovalne dosežke, vključno z odkritji novih genov, podat- kovno zbirko slovenske genomske variabilnosti ter spregovorili o inovativ- ni genomski medicini. Izjemno zanimiva pa so bila tudi predavanja tujih gostov iz Bolgarije, Hrvaške, Italije, Makedonije, Črne gore in Srbije, ki so predstavili stanje medicinske genomike v posamezni državi.

Posebno pozornost so zaposleni na inštitutu namenili predhodnikom, ki so zaslužni za izjemen doprinos k razvoju medicinske genetike pri nas, in ob tem podelili zahvale in priznanja profesorici Nini Canki Klain in magistri Mariji Debevec.

Kliničnemu inštitutu za medicinsko genetiko želimo še mnogo uspešnih let pri novih odkritjih v dobro vseh nas. Vsem zaposlenim želimo uspeš- no delo, da uresničijo zastavljene načrte in želje za prihodnost, ki so jih predstavili na slovesnosti. Ter ne nazadnje, da nadaljujejo z novimi odkritji, s katerimi doprinašajo nova znanja pri razvoju medicinske genetike.

Osnovno poslanstvo Inštituta za medicinsko genetiko je, da zagotavlja možnosti diagnostike in genetskega svetovanja bolnicam z genetsko pogojenimi boleznimi v Sloveniji. V začetku novega tisočletja smo z uvedbo predimplantacijske genetske diagnostike (PGD) ponudili novo možnost odkrivanja in preprečevanja rojstva otrok s kromosomskimi nepravilnostmi ali dedno prenosljivimi boleznimi. Poleg usmerjenosti k bolnikom in družinam sodelujemo pri organizaciji fakultetnega in podiplomskega študija na področju medicinske genetike. Prenos najsodobnejših genetskih spoznanj v vsakodnevno obravnavo genetsko pogojenih bolezni zagotavljamo z intenzivnim raziskovalnim delom, posebej na področju genetske epidemiologije bolezni, ki so pomembne za javno zdravstvo, moško in žensko neplodnost ter nevrogenetiko.

Goste je na slovesnosti pozdravil prof. dr. Borut Peterlin, dr.

med., predstojnik Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko

Zahvale in priznanja profesorici Nini Canki Klain in magistri Mariji Debevec so izročili pred- stojnik prof. dr. Borut Peterlin, poslovni direktor mag. Peter Požun in glavna medicinska sestra Bernarda Prosenc

AK TU ALNO

Revija Obrazi, Lestvica 100 najvplivnejših Slovencev v letu 2017, april 2018:

Predstojnika Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko, prof. dr. Boruta Peterlin, dr. med., so člani žirije lestvice 100 najvplivnejših Slovencev v letu 2017 uvrstili na visoko 13. mesto.

Utrinki iz preteklih let uspešnega delovanja Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko UKCL