STRATEGIJA UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA LJUBLJANA
ZA OBDOBJE 2018 - 2023
KAZALO VSEBINE
Kazalo vsebine
Osebna izkaznica ... 1
Vizija, poslanstvo, vrednote ... 3
Vizija ... 3
Poslanstvo ... 3
Vrednote ... 3
Analiza notranjih in zunanjih dejavnikov delovanja UKCL ... 4
Analiza notranjih dejavnikov UKCL ... 4
Vsebina in obseg dela v hospitalni dejavnosti ... 4
Vsebina in obseg dela v ambulantni dejavnosti ... 5
Vsebina in obseg dela razvojno raziskovalne dejavnosti ... 5
Vsebina in obseg dela pedagoške dejavnosti ... 5
SWOT analiza notranjega okolja ... 6
Analiza zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na delovanje UKCL ... 8
Mednarodno okolje in trendi razvoja sodobnih zdravstvenih sistemov ... 8
Mednarodno okolje in trendi razvoja sodobnih bolnišnic ... 9
Nacionalno okolje ... 9
Nacionalne strateške usmeritve ... 11
Obvladovanje čakalnih dob ... 11
Razvoj medicine ... 12
Razvoj zdravstvene in babiške nege ... 12
SWOT analiza zunanjega okolja ... 12
Strateški izzivi ... 15
Demografski trendi in potrebe prebivalstva ... 15
Zagotavljanje ključnega kadra ... 15
Razvoj medicinske tehnologije in informatizacija zdravstva ... 16
Optimizacija organizacije zdravstvene dejavnosti ... 16
Upravljanje in vodenje delovnih procesov ... 17
Dostopnost do zdravstvenih storitev ... 17
Zagotavljanje materialnih in finančnih virov ... 17
Grajenje pozitivne podobe UKCL in dvig zaupanja vanjo v hiši in zunaj nje ... 18
KAZALO VSEBINE
Odpiranje zdravstvenega trga ... 19
Zagotavljanje virov za vzdrževanje in izgradnjo nove infrastrukture UKCL ... 19
Strateške usmeritve UKCL ... 20
Obvladovanje sistema kakovosti ... 21
Temeljna zdravstvena dejavnost ... 22
Transplantacijska dejavnost ... 22
Dejavnost prehranske oskrbe bolnikov ... 23
Raziskave in razvoj ... 24
Motivirani in usposobljeni zaposleni ... 26
Poslovni procesi ... 27
Finančni vidik ... 28
Nabavna dejavnost ... 29
Upravljanje z nepremičninami in investicije ... 30
Strateški cilji UKCL ... 37
Vidik pacienta in drugih odjemalcev ... 39
1. Uspešna in celovita zdravstvena obravnava ... 39
2. Kakovostna in varna zdravstvena obravnava pacientov ... 39
3. Zagotavljanje dostopnosti do zdravstvenih storitev ... 39
4. Zadovoljstvo pacientov in drugih odjemalcev storitev ... 39
Finančni vidik ... 40
5. Uravnoteženo in dolgoročno stabilno finančno poslovanje: rast prihodkov, obvladovanje odhodkov 40 Vidik procesov ... 40
6. Učinkovita zdravstvena obravnava pacientov ... 40
7 Učinkoviti vodstveni in podporni procesi ... 41
Vidik učenja in rasti ... 41
8 Motiviran in usposobljen kader ... 41
9 Razvoj in uvajanje novega znanja in novih metod zdravljenja v prakso ... 42
10 Visoka raven razvojno-raziskovalne dejavnosti ... 42
Akcijski načrt izvajanja strateških ciljev ... 43
KAZALO VSEBINE
Kirurška klinika ... 47
Ginekološka klinika ... 49
Pediatrična klinika ... 54
Zaključek ... 55
Seznam kratic in izrazov ... 56
Priloga 1: Strategija informatike ... 58
Priloga 2: Predlog dokončnega prostorskega načrta ... 63
Priloga 3: Akcijski načrti organizacijskih enot ... 64
OSEBNA IZKAZNICA
Osebna izkaznica
Javni zdravstveni zavod Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKCL) je bolnišnica, ki izvaja zdravstveno dejavnost na sekundarni in terciarni ravni. Na področju sekundarne zdravstvene dejavnosti zagotavljamo prebivalcem svoje regije vse bolnišnične storitve, ki jih vsebuje javni program, z enako dostopnostjo, kot jo uživajo prebivalci drugih regij, v okviru možnosti in ob upoštevanju načela svobodne izbire pa tudi prebivalcem drugih regij. Na področju terciarne zdravstvene dejavnosti skrbimo za enakomeren, mednarodno primerljiv in na znanstvenih dokazih temelječ razvoj vseh bolnišničnih specialnosti, ki jih Slovenija potrebuje, kar pomeni, da razvijamo kadre z najsodobnejšimi znanji in veščinami, razvijamo, prenašamo od drugod in izvajamo nove načine diagnostike in zdravljenja ter posredujemo znanje drugim zdravstvenim ustanovam in posameznikom. S svojo koncentracijo poglobljenega znanja in zahtevne opreme ter dostopnostjo terciarnih storitev 24 ur 7 dni v tednu smo usposobljeni za obravnavo najbolj zapletenih in redkih primerov bolezni in smo zato referenčna bolnišnica za paciente, ki se zdravijo v drugih bolnišnicah v državi.
Po velikosti smo največja zdravstvena ustanova v Sloveniji in s tem tudi največji delodajalec. Na koncu leta 2017 smo imeli zaposlenih 8.210 sodelavcev, od tega 1.264 (15%) zdravnikov (837 zdravnikov specialistov), 4.007 (49%) izvajalcev zdravstvene nege, 909 (11%) ostalih zdravstvenih sodelavcev ter 2.007 (24%) nezdravstvenih sodelavcev. Razpolagamo s skupaj 2.166 bolniškimi posteljami. Na bolnišničnih oddelkih smo zdravili 116.514 pacientov, v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti 777.779 in v specialistični ambulantni diagnostiki 387.106, naš proračun pa je v letu 2017 znašal 563 mio evrov. V 95 odstotnem deležu se financiramo s prihodki, ki jih prejemamo od Zavoda za zdravstveno zavarovanje.
V UKCL so organizirane temeljna zdravstvena dejavnosti, dejavnosti skupnega pomena ter strateško upravljanje in poslovno-administrativne storitve. Strateškemu vrhu sledi močan srednji management posameznih klinik, ki so organizirane po strokah. V obliki samostojnih organizacijskih enot je organiziran tudi podporni element bolnišnice (dejavnosti skupnega pomena ter strateško upravljanje ter poslovno administrativne storitve). Svet zavoda je kolegijski organ upravljanja bolnišnice, ki poleg sprejemanja aktov, poslovnih načrtov ter ostalih določil, generalnemu direktorju oz. upravi zavoda posreduje pobude, predloge in mnenja. Uprava zavoda pa odgovarja za poslovanje in strokovno dejavnost bolnišnice, ki zavzema celotno zdravstveno dejavnost in ostale podporne elemente bolnišnice. Strokovni svet je kolegijski strokovni organ uprave, ki obravnava vprašanja strokovne dejavnosti zavoda. Posvetovalni organi uprave so še odbori, sveti in komisije.
OSEBNA IZKAZNICA
VIZIJA, POSLANSTVO, VREDNOTE
Vizija, poslanstvo, vrednote
VIZIJA
Vizija UKCL je biti najbolj kakovostna in varna bolnišnica, želeno mesto zdravljenja za bolnike, motivirajoče delovno okolje za zaposlene, privlačno mesto izobraževanja zdravstvenih strokovnjakov ter center sodobnih raziskav, ki bo pritegnil in zadržal najboljše raziskovalce.
Vizija UKCL je biti v družbi vodilnih evropskih univerzitetnih kliničnih centrov kar pomeni doseganje mednarodno odličnih izidov zdravljenja, mednarodno odlične kakovosti in varnosti obravnave pacientov, pomembne rezultate na razvojno raziskovalnem področju ter doseganje visoke stopnje zadovoljstva pacientov in drugih odjemalcev storitev UKCL.
POSLANSTVO
Poslanstvo UKCL kot terciarne bolnišnice je biti vodilna strokovna, pedagoška in znanstvena ustanova slovenskega zdravstva. To vključuje tudi skrb za mednarodno primerljiv in na znanstvenih dokazih temelječ razvoj vseh bolnišničnih specialnosti, ki jih RS potrebuje, uvajanje in izvajanje najzahtevnejših oblik zdravljenja ter posredovanje znanja drugim zdravstvenim ustanovam in posameznikom.
Poslanstvo UKCL kot sekundarne bolnišnice je, da za prebivalce svoje regije zagotavlja vse sekundarne bolnišnične storitve z enako dostopnostjo, kot jo uživajo prebivalci drugih regij. Za prebivalce RS izvajanja visoko strokovno, učinkovito, dostopno, kakovostno in varno zdravstveno obravnavo, osredotočeno na paciente, ki zagotavlja boljšo kakovost življenja in zadovoljstvo pacientov.
VREDNOTE
Vrednote UKCL so temelj našega delovanja .,so smernica za ravnanje, načrtovanje in ključen element vodenja.
Zaposlene zavezujejo, povezujejo in usmerjajo njihovo delovanje.
Ključne vrednote UKCL:
• osredotočenost na paciente kot ključne odjemalce,
• osebna integriteta vseh zaposlenih,
• transparentno delovanje na vseh področjih,
• timsko delo,
• inovativnost,
• zavezanost doseganju ciljev in odgovorno upravljanje,
• zavedanje strokovne in znanstvene odgovornosti,
• družbeno odgovorno delovanje v sodelovanju z okoljem.
ANALIZA NOTRANJIH IN ZUNANJIH DEJAVNIKOV DELOVANJA UKCL
Analiza notranjih in zunanjih dejavnikov delovanja UKCL
Strategija razvoja UKCL izhaja iz SWOT analize , kjer smo analizirali ključne notranje in zunanje dejavnike, ki vplivajo na delovanje UKCL. Opredelili smo ključne prednosti in slabosti delovanja UKCL na področju notranjega in zunanjega okolja.
ANALIZA NOTRANJIH DEJAVNIKOV UKCL
Ključna izhodišča za analizo notranjih dejavnikov predstavljajo:
Vsebina in obseg dela v hospitalni dejavnosti
V UKCL izvajamo zdravstveno dejavnost na sekundarni in terciarni ravni. Na področju sekundarne zdravstvene dejavnosti zagotavljamo prebivalcem svoje regije vse bolnišnične storitve, ki jih vsebuje javni program, z enako dostopnostjo, kot jo uživajo prebivalci drugih regij. Obravnavamo paciente z najtežjimi bolezenskimi stanji ki poleg visoko strokovne, interdisciplinarne zdravstvene obravnave zahtevajo tudi uporabo sodobne medicinske tehnologije. Veliko pozornost namenjamo zviševanju kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave naših pacientov.
Večino našega delovnega programa (72 odstotkov) predstavljajo SPP bolniki, ki jih skoraj v celoti financira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije - ZZZS (99 odstotkov). Poleg SPP bolnikov opravljamo določene posege, ki so s strani ZZZS financirani kot prospektivni program (27 odstotkov): 19 odstotkov programa je v celoti financiranega po realizaciji, v 8 odstotkih pa do 10 odstotnega preseganja. V UKC Ljubljana obravnavamo v bolnišnični dejavnost približno 37 odstotkov pacientov iz drugih regij ter več kot 8 odstotkov pacientov, ki so premeščenih iz drugih slovenskih bolnišnic v UKC Ljubljana.
Na področju terciarne zdravstvene dejavnosti skrbimo za enakomeren, mednarodno primerljiv in na znanstvenih dokazih temelječ razvoj vseh bolnišničnih specialnosti, ki jih Slovenija potrebuje: razvijamo kadre z najsodobnejšimi znanji in veščinami, razvijamo, prenašamo od drugod in izvajamo nove načine diagnostike in zdravljenja ter posredujemo znanje drugim zdravstvenim ustanovam in posameznikom. S svojo koncentracijo poglobljenega znanja in zahtevne opreme smo usposobljeni za obravnavo najbolj zapletenih in redkih primerov bolezni in smo zato referenčna bolnišnica za paciente, ki se zdravijo v drugih bolnišnicah v državi.
V transplantacijski dejavnosti (transplantacija organov, tkiv in celic) ima Slovenija (UKCL) na področju presaditve srca že peto leto zapored največje število transplantacij glede na število prebivalcev na svetu. Na nivoju transplantacij tkiv in celic sodi Republika Slovenija med vodilnih 5 držav. Največje število presaditev matičnih celic v državi se opravi v UKC Ljubljana. Transplantacijska dejavnost predstavlja 3 odstotke celotnega programa dela.
Poleg temeljne zdravstvene dejavnosti je v UKCL zelo pomembna razvojno-raziskovalna dejavnost in pedagoška dejavnost. Skrbimo za razvoj medicinske stroke, zdravstvene in babiške nege, medicinske rehabilitacije, visoko specializirane laboratorijske dejavnosti, farmacije in ostalih ved v slovenskem prostoru.
Omeniti velja, da UKCL opravlja tudi storitve, ki jih ZZZS ne financira, ali pa so storitve v financiranju podcenjene.
S tem zagotavljamo dostopnost do hospitalnih storitev za vse prebivalce regije, tudi na račun izgube določenega prihodka zavoda.
ANALIZA NOTRANJIH IN ZUNANJIH DEJAVNIKOV DELOVANJA UKCL
Vsebina in obseg dela v ambulantni dejavnosti
Tako kot v hospitalni dejavnosti, večino specialistično ambulantne dejavnosti (99 odstotkov) programa opravimo za bolnike, ki jih financira ZZZS. Kar 19 odstotkov vseh obiskov je na urgentni dejavnosti. Poleg specialistično ambulantne opravljamo tudi dejavnost funkcionalne diagnostike ter program dializ.
Vsebina in obseg dela razvojno raziskovalne dejavnosti
Na področju znanstveno-raziskovalnega dela dosegajo posamezne organizacijske enote (OE) UKCL v zadnjih desetletjih zavidljive rezultate. Glavni vir fiinanciranja raziskovalne dejavnosti so raziskovalni programi in projekti ter financiranje mladih raziskovalcev, ki jih pridobimo na razpisih Javne agencije za raziskovalno dejavnost R Slovenije (ARRS).
Redni letni razpisi terciarnih razvojno-raziskovalnih projektov UKCL omogočajo kontinuirni razvoj stroke in raziskovalnega dela ter dopolnjujejo raziskovalna sredstva, ki jih pridobimo iz virov zunaj zdravstva.
Pomembna podpora raziskovalni dejavnosti je tudi interni razpis UKCL za financiranje doktorskega študija, kar financiramo iz 20% presežka donacij farmacevtskih firm namenjenih izobraževanju.
Register raziskav UKCL omogoča boljši pregled in možnost notranjih povezav med različnimi raziskovalnimo skupinami. Služba za raziskave in razvoj zagotavlja logistično podporo raziskovalcem pri raziskovalnih projektih:
tako ARRS kot EU in terciarnih.
Zaradi bogate klinične kazuistike ima UKCL velik potencial pri sodelovanju s farmacevtsko industrijo, predvsem pri testiranju zdravil in medicinskih pripomočkov. pa tudi pri originalnih raziskavah, ki jih financira industrija, na pubudo naših raziskovalcev (»investigator.-initiated trials«). Intenziviranje tovrstnega sodevalonja lahko pomaga pri izboljšanju raziskovalne infrastrukture.
Vsebina in obseg dela pedagoške dejavnosti Dodiplomsko izobraževanje
V okviru dodiplomskega študija predstavlja večina OE tudi učne baze MF UL in izvaja pouk za študente. V okviru programa Erasmus v UKCL izobražujemo vse večje število mednarodnih študentov. Že nekaj let eden od štirih modulov kliničnega pouka v 4. in 5. letniku izvajamo v angleščini, prav tako omogočamo učenje v angleščini prek spletne učilnice ter izpite v angleščini. Nekateri zdravniki so delno zaposleni na razlićnih katedrah Medicinske fakultete. Mnogi so nazivni asistenti ali učitelji na Medicinski fakulteti. Poleg pouka študentov medicine na oddelkih UKCL stalno poteka tudi praktični pouk drugega zdravstvenega osebja, še zlasti medicinskih sester na različnih ravneh izobraževanja.
Podiplomsko usposabljanje
UKCL ima na nacionalni ravni pooblastila za izvajanje celotnega programa osnovnih in usmerjenih specializacij iz različnih specialnosti in subspecialnosti medicine. V UKCL želimo uveljaviti načela, ki jih je s tem v zvezi sprejel Svet za izobraževanje UKCL:
ANALIZA NOTRANJIH IN ZUNANJIH DEJAVNIKOV DELOVANJA UKCL
• priprava in udejanjenje programov izobraževanja in pridobivanja veščin za kakovostno izvajanje mentorskega dela,
• za vse zdravnike, ki opravljajo mentorsko delo, je potrebno prilagoditi normative za strokovno klinično delo tako, da bo možno vsaj 50% mentorskega dela opraviti ob sočasnem strokovnem delu,
• opredelitev deleža delovnega časa, ki ga mentorji porabijo za izvajanje svojih mentorskih obveznosti (v pogodbah o zaposlitvi).
•
SWOT analiza notranjega okolja PREDNOSTI:
1. Zaupanje uporabnikov:
• visoka stopnja zaupanja pacientov,
• visoka stopnja zadovoljstva pacientov,
• nacionalni simbol za državljane,
• spoštovana blagovna znamka.
2. Dostopnost:
• širok nabor medicinskih strok in kompleksnih zdravstvenih storitev,
• velik obseg zdravstvenih storitev dostopen 24/7,
• storitve dostopne vsem prebivalcem.
3. Strokovnost in kakovost:
• visoko strokoven, kompetenten in ustvarjalen kader,
• usposobljenost za najzahtevnejše zdravstvene storitve,
• visoka razvitost procesov zdravstvene obravnave (diagnostike, zdravljenja, rehabilitacije in zdravstvene nege),
• interdisciplinarno in interprofesionalno timsko delo,
• vodilna vloga pri razvojno raziskovalni dejavnosti in razvoju kliničnih smernic,
• strokovna avtoriteta in pogajalska moč v odnosih z drugimi partnerji v zdravstvu.
4. Referenčnost in prenos znanja:
• referenčna zdravstvena ustanova slovenskega zdravstva,
• tradicija v izobraževanju zdravstvenih kadrov,
• tesno sodelovanje z Medicinsko, Zdravstveno fakulteto in drugimi fakultetami,
• visoka raven razvojnega in raziskovalnega dela,
• mesto prenosa znanja v klinično prakso – uvajanje novih metod diagnostike in zdravljenja.
5. Mednarodna primerljivost:
• mednarodno primerljivi izidi zdravljenja,
• strokoven ugled v centralni in jugovzhodni Evropi in širši regiji,
• povezave in sodelovanje z mednarodnimi institucijami,
• bližina strokovnih in raziskovalnih ustanov, zemljepisna lega,
• konkurenčnost na evropskem trgu zdravstvenih storitev.
ANALIZA NOTRANJIH IN ZUNANJIH DEJAVNIKOV DELOVANJA UKCL
SLABOSTI:
1. Strateško planiranje razvoja zdravstvenih dejavnosti
• neusklajenost programov posameznih strok in dejavnosti na določenih področjih.
• zakasnelo uvajanje normativov dela 2. Organizacija zdravstvene dejavnosti
• nepovezanost hospitalnih oddelkov sorodnih strok,
• premajhne posteljne kapacitete v enotah intenzivne nege (step-down) enot in enotah intenzivne terapije
• nezadostna obravnava bolnikov v dnevnem hospitalu na posameznih področjih
• razdrobljenost podpornih dejavnosti (laboratorijska, radiološka, fizioterapija in rehabilitacijska dejavnost),
• prenizek delež visoko izobraženih izvajalcev zdravstvene nege glede na Evropsko direktivo 2013/55/EU,
• premajhne posteljne kapacitete za neakutno zdravstveno obravnavo in negovalno bolnišnico,
• kljub zadostni integraciji z izvajalci na področju socialnega varstva (CSD, DSO, VDC, izvajalci pomoči na domu, …) ni možno zagotavljati večje pretočnosti pacientov, saj nacionalno okolje ne zagotavlja dovolj široke in/ali ustrezne mreže negovalno-zdravstvene oskrbe.
3. Upravljanje in vodenje delovnih procesov
• nezadostna integracija vodenja med zdravniki, zdravstveno nego in poslovodstvom,
• organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih,
• omejene komunikacijske kompetence za vodenje in timsko delo,
• neprimerna organizacijska kultura,
• nezadostni strateški in operativni kontroling.
4. Tehnična in stroškovna učinkovitost:
• neenakomerna izkoriščenost prostorov in opreme,
• suboptimalna koordinacija zdravstvene obravnave,
• variabilnost procesov zdravstvene obravnave.
• nizka energetska učinkovitost stavb,
• 85% iztrošenost medicinske opreme, 5. Sistem vodenja kakovosti
• kompleksna struktura sistema vodenja kakovosti;
• počasno uvajanje »kakovosti ob pacientu«;
• standardizacija ključnih procesov zdravstvene obravnave (klinične poti, SOP...) in njihova uporaba;
• premajhno vključevanje zdravnikov;
• počasen prenos razvitega sistema odklonov in upravljanja s tveganji v klinično prakso.
• Počasno uvajanje sprememb in izboljšav
• Pretirano administriranje, preobremenjenost z dokumenti, ki ne zaživijo v praksi
ANALIZA NOTRANJIH IN ZUNANJIH DEJAVNIKOV DELOVANJA UKCL
ANALIZA ZUNANJIH DEJAVNIKOV, KI VPLIVAJO NA DELOVANJE UKCL
Ključna izhodišča za analizo zunanjih dejavnikov predstavljajo:
Mednarodno okolje in trendi razvoja sodobnih zdravstvenih sistemov
Zdravstveni sistemi razvitih držav se prilagajajo potrebam in pričakovanj državljanov, njihovih družin in družbe.
Ključna usmeritev je zagotavljanje enakosti pri zagotavljanju javnega zdravstvenega varstva vseh državljanom glede na njihove potrebe, ne glede na njihovo višino plačevanja prispevkov oz davkov. Breme demografskih sprememb in epidemije kroničnih bolezni se v razvitih državah učinkovito porazdeli med vse deležnike družbe (socialno varstvo, izobraževalne inštitucije, dolgotrajna oskrba, timi za oskrbo na domu – transmuralna oskrba, pomoč svojcem, opolnomočenje pacientov - pacient prevzema aktivno vlogo za zdrav življenjski slog in obvladovanje svoje bolezni). Trajnostni razvoj in finančna vzdržnost zdravstvenega sistema se pri uvajanju sprememb zagotavlja s sočasnim zasledovanjem treh ciljev (angl. »Triple aim« ): zdravje prebivalstva, kakovost zdravstvenih storitev in finančna učinkovitost.
Ker so viri za zdravstvo v vseh državah omejeni, v prihodnje pa se zaradi demografskih sprememb in razvoja medicine pričakujejo še višji izdatki za zdravstvo, je izrednega pomena učinkovito upravljanje zdravstvenih sistemov: prehod iz plačevanja storitev na plačevanja po izidih in dodani vrednosti za paciente (angl. »Value for money«).
Zdravstvena politika EU s spodbujanjem prostega pretoka povečuje mobilnost zdravstvenih delavcev in pacientov. Leta 2014 je stopila v veljavo Direktiva evropskega sveta in parlamenta o uveljavljanju pravic o čezmejnem zdravstvenem varstvu, zaradi česar je pričakovati porast števila slovenskih pacientov, ki bodo uveljavljali pravice o čezmejnem zdravstvenem varstvu. To za UKCL pomeni potencialno nevarnost:
• izgube pacientov (prihodkov, ostanejo fiksni stroški), predvsem na dejavnostih z daljšimi čakalnimi dobami in primerljivimi cenami storitev,
• izgube zdravstvenih delavcev (v večini držav EU primanjkuje zdravnikov in ostalega zdravstvenega osebja;
v prihodnosti lahko pričakujemo večji odliv ključnega kadra v razvite evropske države ter migracijo zdravstvenega kadra iz JV Evrope v Slovenijo),
• Direktiva EU o delovnem času zdravstvenega kadra (40 ur tedensko) bo imela velike posledice na organizacijo izvajanja zdravstvene dejavnosti- pomanjkanje zdravstvenega kadra,
Po drugi strani predstavlja čezmejno zdravstveno varstvo za UKCL tudi priložnost za pridobivanje tujih pacientov (predvsem na dejavnostih, kjer so naše cene nižje in nimamo čakalnih dob). Slovenija ima dobro zemljepisno lego in političen vpliv v JV Evropi, tesne povezave z Italijo in Avstrijo ter državami bivše Jugoslavije, v katerih UKCL uživa veliko zaupanje, kar predstavlja priložnost za prodajo svojih zdravstvenih storitev.
Poseben izziv predstavlja digitaliacija razvitih družb, ki posega v temeljna družbena razmerja, med katera sodi tudi odnos med strokovnjaki (tudi zdravstvenimi) in laično javnostjo, kar spreminja tudi odnose med zdravniki in pacienti. Google je postal najpomembnejša zdravstvena enciklopedija za splošno javnost, ki spreminja pričakovanja od zdravnikov in zdravstva nasploh. Nižanje zaupanja v vse vrste strokovnjakov, tudi v zdravnike, je globalni trend, ki na mnogih področjih (cepljenje, onkologija...) prinaša dodatna zdravstvena tveganja zaradi zavračanja uradne medicinske doktrine.
ANALIZA NOTRANJIH IN ZUNANJIH DEJAVNIKOV DELOVANJA UKCL
Mednarodno okolje in trendi razvoja sodobnih bolnišnic
V mednarodnem okolju je organizacija bolnišnične dejavnosti osredotočena na paciente, kar pomeni večji poudarek na potrebah pacientov ter njihovega aktivnega vključevanja v zdravstveno obravnavo. Pacient je namreč partner in ne pasivni prejemnik zdravstvenih storitev. Uvajanje novih tehnologij temelji na dokazih in stroškovni učinkovitosti in se vrednoti po HTA metodologiji. Zdravstvena obravnava je standardizirana s kliničnimi potmi, saj te standardizirajo proces zdravljenja, izboljšujejo kakovost in učinkovitost, omogočajo primerjavo znotraj ustanove in med ustanovami, ter so podlaga za finančno vrednotenje obravnav. Zdravstvena obravnava je prav tako učinkovito koordinirana in se osredotoča na pacienta.
Bolnišnice se vse bolj vključujejo v zunanje okolje in lokalno skupnost z izgradnjo učinkovitega ekosistema deležnikov, ki zagotavljajo integrirano oskrbo pacienta po odpustu iz bolnišnice (patronažna služba, prostovoljstvo, družbene skupnosti). Bolniki s kroničnimi boleznimi so obravnavani integrirano, kar pomeni, da odgovorni zdravnik tudi po končanem zdravljenju akutne epizode kroničnega pacienta aktivno sodeluje z osebnim zdravnikom. V ta namen se razvijajo ustrezne organizacijske oblike sodelovanja s primarnim zdravstvenim varstvom in integrirane klinične poti za obravnavo kompleksnih zdravstvenih stanj. Klinični oddelki so integrirani horizontalno. Ločevanje oddelkov po specialnostih se v znatni meri opušča, razen kadar je to potrebno zaradi narave bolezni (izolacija kužnih pacientov) ali posebne opreme (dializni oddelki, oddelki intenzivne terapije). Prav tako se klinični oddelki združujejo v centre z vsemi specialnostmi za obravnavo določenih bolezenskih stanj - center za srce, center za dojko.
Na področju akutnega bolnišničnega zdravljenja je trend v zmanjševanju števila postelj. Mednarodne primerjave namreč kažejo, da na globalni ravni Slovenija ne potrebuje dodatnih postelj za akutno bolnišnično zdravljenje.
Slovenija namreč spada v zgornjo tretjino držav evropske petnajsterice po številu postelj na prebivalca. V letu 2005 je bilo v državah OECD 3,9 postelj na 1.000 prebivalcev, kar je enako kot v Sloveniji leta 2007. Več jih je v Nemčiji, Avstriji, Poljski, Madžarski in Belgiji, manj pa v Franciji, Švici, Italiji, Grčiji, Nizozemski, Angliji, vseh skandinavskih državah, Portugalski, Španiji in ZDA (v ZDA 2,6 postelj na 1000 prebivalcev).
Mreža bolnišnične dejavnosti se bo v prihodnosti bistveno zmanjšala, saj se bo glavnina zdravstvene obravnave prenesla na primarno raven in centre zdravja, ki bodo izvajali primarno in sekundarno preventivno dejavnost.
Bolnišnice bodo bolj specializirane, s koncentracijo visoko tehnološke medicine v tistih centrih, ki bodo zaposlovali dovolj ključnega kadra. Zagotavljale bodo nabor ključnih zdravstvenih storitev glede na potrebe prebivalstva in ustanavljale kooperacije z drugimi ustanovami za optimizacijo nabora zdravstvenih storitev (negovalne bolnišnice, mobilni geriatrični timi, mobilni paliativni timi itd). Ker se bo nabor storitev bolnišnic hitreje spreminjal in bo bistveno bolj fleksibilen, bo ključnega pomena trajno usposabljanje ključnega kadra in klinične kompetence zdravstvenih delavcev. Pri zdravstveni obravnavi bo bistven timski pristop in interdisciplinarna zdravstvena obravnava, ter učinkovito povezovanje specialistov na primarni-sekundarni in terciarni ravni sistema zdravstvenega varstva. Nadaljeval se bo trend skrajševanja ležalne dobe, razvoj dnevnih obravnav in porast ambulantnih obravnav. Hiter razvoj medicine in medicinske tehnologije se bo nadaljeval in stopnjeval. Posledično bodo vse večje potrebe po znanju in kliničnih kompetencah. Povečal se bo delež vlaganj za pridobivanje novega znanja in veščin, pa tudi za znanja, potrebnega za kritično preverjanje novih tehnologij. Prav tako bodo vse večje potrebe po informacijski podpori, podatkih in analizah - pojav digitalnega pacienta.
Nacionalno okolje
V Sloveniji pričakujemo vse večje povpraševanje po zdravstvenih storitvah zaradi demografskih in družbenih sprememb (daljšanje trajanja življenja, staranja prebivalstva, manjše število otrok, spremenjeni način življenja,
ANALIZA NOTRANJIH IN ZUNANJIH DEJAVNIKOV DELOVANJA UKCL
bolezni srca in ožilja, rakavih bolezni, poškodb in duševnega zdravja. Za zagotavljanje dostopnosti oz.
obvladovanja čakalnih dob bo potrebno pravočasno prilagoditi določene programe zdravstvenih storitev in prestrukturirati mrežo ter kapacitete.
V akutnih bolnišnicah se povečujejo potrebe po intenzivnih enotah vseh stopenj zahtevnosti (staranje prebivalstva, naraščanje števila kroničnih pacientov, ki prihajajo v bolnišnico z akutnimi poslabšanji). Veliko bolezni je posledica neprimernega življenjskega sloga, zato lahko s preventivnimi programi njihov nastanek preprečimo. Prav tako lahko s sekundarno preventivo preprečimo invalidnost ali druge posledice kroničnih bolezni. Na zdravo pričakovano življenjsko dobo in zmanjšanje stroškov vpliva tudi preprečevanje nezdravega načina življenja: droge, alkohol, tobak, debelost in neaktivni življenjski slog.
V kolikor se programi zdravstvenih storitev in viri ne bodo usklajevali s potrebami prebivalstva (povečanje priliva pacientov), večje dostopnosti oz. čakalnih dob ne bo možno obvladovati. Slovenija je namreč med državami z nižjim številom zdravnikov na prebivalca. Negativni vpliv na obseg razpoložljivih sredstev za zdravstvo iz javnih sredstev bo prav tako imelo slabšanje razmerja med aktivnim in pasivnim prebivalstvom. V kolikor ne bodo zagotovljeni dodatni viri oz. spremembe financiranja zdravstva, bo to pomenilo stagniranje oz. premajhen obseg programov ZZZS glede na potrebe prebivalstva. Strateško načrtovanje v zdravstvu ne zagotavlja optimalnih oz.
stabilnih pogojev za poslovanje izvajalcev zdravstvenih storitev ter pravočasnega prilagajanja spremembam v zunanjem okolju. Z uvajanjem zasebnega dela v zdravstvu so se v položaju zdravstvenih strokovnjakov v zasebnem in javnem sektorju pojavile velike razlike, ki predstavljajo pritiske na javne zavode.
V prihodnosti se bodo morali zdravstveni programi, mreža in kapacitete prilagoditi sodobnim načinom dela (ambulantna diagnostika in zdravljenje, dnevna kirurgija itd.). Ker so motivirani in zadovoljni zaposleni ključ za doseganje največje učinkovitosti dela, obstaja potreba po motivacijskem sistemu nagrajevanja zaposlenih v javnem zdravstvu. Na področju sistema kakovosti morajo biti nacionalni standardi opredeljeni visoko in tudi delovati v praksi. Prav tako vidimo potrebo po celovitem uvajanju informacijske tehnologije in telemedicine na nacionalni ravni. Potrebno bo zagotoviti sredstva za dejansko upravičene in potrebne investicije, ki bi morale temeljiti na načrtovanih, potrjenih in strokovnih podlagah. Slovenija prav tako zaostaja za razvitimi državami po razvitosti socialnih in drugih podpornih služb. Spremenile se bodo tudi potrebe in pričakovanja odjemalcev izobraževalnih storitev (pedagoških ustanov, bolnišnic in ostalih), zaradi česar je ključen razvoj sodobne razvojno raziskovalne dejavnosti in povezovanje z mednarodnimi raziskovalnimi centri. Sredstva za raziskovalne dejavnosti v okviru javne Agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) morajo zadostovati potrebam te dejavnosti.
Posebno področje je ureditev sistema javnih naročil, ki je dolgotrajen in ne dovolj fleksibilen proces, ki ne omogoča vedno učinkovite cenovne politike. Dobre prakse tujih bolnišnic so prešle iz pogodb s posameznimi dobavitelji na sistemskega dobavitelja, ki združuje aktivnosti posameznih dobaviteljev in s tem zmanjšuje število interakcij z bolnišnico, povečuje učinkovitost logistike dobave in z »just in time« principom zmanjša stroške zalog.
Za takšne spremembe pa bi bilo potrebno prenoviti regulativo.
Čeprav je v svetu zaznati padanje zaupanja v zdravstvo in zdravnike, je ta trend padanja v Sloveniji še posebej izrazit, kar predstavlja dejavnike tveganja tako za zdravljenje kot tudi za ustvarjanje potrebnih pogojev za kakovostno izvajanje zdravstvenih storitev.
ANALIZA NOTRANJIH IN ZUNANJIH DEJAVNIKOV DELOVANJA UKCL
Nacionalne strateške usmeritve
V Resoluciji nacionalnega plana zdravstvenega varstva 2015-2025 Slovenija ohranja vizijo kakovostnega in vsem dostopnega javnega zdravstva. V središče postavlja uporabnika in izvajalca ter si v predvidenih ukrepih prizadeva za boljše zdravje in blagostanje za vse, zmanjšanje neenakosti v zdravju (razlika med regijami), optimizacijo zdravstvene oskrbe v smislu dostopnosti do enako kakovostne in varne oskrbe, uspešnost zdravstvenega sistema ob večji pravičnosti ter ohranjanju solidarnosti ter za finančno vzdržnost zdravstvenega sistema.
Pri strategiji UKCL izhajamo iz ključnih strateških usmeritev na nacionalni ravni, ki so:
krepitev primarnega zdravstva,
okrepitev urgentne zdravstvene dejavnosti ter izboljšanje dostopnosti do nujne medicinske pomoči (NMP),
razvoj skupnostne skrbi za duševno bolne in osebe s težavami v razvoju,
ureditev področja obravnave bolnikov z demenco,
zagotavljanje dostopnosti do paliativne oskrbe,
zagotavljanje celovite geriatrične obravnave krhkih in multimorbidnih bolnikov,
zagotovitev pravilne in varne uporabe zdravil ter boljše dostopnosti ob hkratni stroškovni učinkovitosti na področju porabe zdravil.
Prav tako upoštevamo ključne strateške usmeritve našega financerja (ZZZS), ki so bile postavljene v okvirju Strateškega razvojnega programa za obdobje 2014 do 2019. Ključnega pomena za UKCL so naslednji cilji:
• ohraniti doseženo raven zdravstvene varnosti zavarovanih oseb,
• zagotoviti nemoten dostop do pravic iz OZZ,
• uveljaviti elektronsko poslovanje kot prevladujoč način poslovanja,
• spodbujati kakovost zdravstvenih programov,
• zagotoviti učinkovito in pregledno rabo sredstev OZZ.
Na zasedanju Regionalnega odbora Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za Evropo septembra 2012 je 53 držav evropske regije SZO sprejelo nova, na vrednotah in dokazih temelječa izhodišča za zdravstveno strategijo Zdravje 2020. Cilj te strategije je izboljšanje zdravja za vse in zmanjšanje neenakosti v zdravju z izboljšanim vodenjem in upravljanjem za zdravje. Med največjima zdravstvenima izzivoma sta tudi zmanjšati prezgodnjo umrljivost ter podaljšati pričakovano življenjsko dobo v evropski regiji do leta 2020.
Obvladovanje čakalnih dob
Za učinkovito obvladovanje čakalnih dob za posamezne zdravstvene storitve je potrebno vzpostaviti nacionalno mrežo izvajalcev zdravstvenih storite, ki bo zagotovila nemoten dostop do zdravstvenih storitev.
V UKCL si želimo zagotavljati enako dostopnost zdravstvenih storitev in enakopravno obravnavo do vseh prebivalcev regije in širše ter enakopravno obravnavo pacientov. Ob tem pa je potrebno poudariti, da je UKCL tudi sekundarna bolnišnica za osrednjeslovensko regijo in glavna referenčna ustanova za napotitve iz vse Slovenije, kar vpliva tudi na dostopnost naših storitev za prebivalce osrednjeslovenske regije.
ANALIZA NOTRANJIH IN ZUNANJIH DEJAVNIKOV DELOVANJA UKCL
Razvoj medicine
Skokovit napredek na področju zdravstva v zadnjih desetletjih, vedno večje zahteve pacientov, staranje populacije in globalne spremembe v izvajanju zdravstvene oskrbe so prinesle s seboj učinkovito reševanje akutnih stanj in bolezni. Te spremembe so povzročile porast kroničnih pacientov in starostnikov s številnimi zdravstvenimi, duševnimi in socialnimi težavami, ter posledično vplivale na kompleksnost obravnav in zvišanje stroškov v zdravstvu.
Razvoj medicine (medicinskih znanosti, zdravil, novih metod odkrivanja in zdravljenja bolezni, rehabilitacije) in medicinskih tehnologij se bo po pričakovanju nadaljeval s naraščajočo intenzivnostjo. Digitalizacija zdravstva in razvoj telemedicinskih pristopov pri obvladovanju kroničnih bolezni ter integracija informacijskih sistemov na posameznih ravneh zdravstvenega varstva bo omogočalo integrirano celostno zdravstveno obravnavo pacientov. V prihodnosti pričakujemo tudi integracijo zdravstvenega sistema z ostalimi sektorji države (področje socialnega varstva, dolgotrajna oskrba itd.). Zagotavljanje visoko razvite medicine in sledenje razvoju zahteva stabilen finančni vir za razvoj in uvajanje novih metod diagnostike in zdravljenja. Zaradi omejenih finančnih virov bo potrebno postaviti prioritete na osnovi priznanih metod (HTA – angl. »health technology assesment«).
Razvoj zdravstvene in babiške nege
Staranje prebivalstva, vedno večje zahteve pacientov in razvoj medicine predstavlja izziv tudi za zdravstveno nego. Študije kažejo, da je višja izobrazba medicinskih sester povezana z boljšimi izidi zdravljena in nižjo umrljivostjo. Razvoj specialnih vej medicine zahteva tudi visoko specializirane medicinske sestre, hkrati pa višja izobrazba in usposobljenost medicinskih sester omogoča prevzemanje vedno bolj zahtevnih aktivnosti in kompetenc. UKC Ljubljana kot terciarna ustanova prednjači v razvoju medicine, medtem ko potenciali zdravstvene nege niso polno izkoriščeni. Na tem področju je potrebno spodbuditi podiplomsko izobraževanje medicinskih sester ter vodenje raziskovalnih projektov s področja zdravstvene nege.
SWOT analiza zunanjega okolja PRILOŽNOSTI:
1. Spremembe zakonodajne podlage
• pravno statusne spremembe,
• spremembe zakonodaje na področju zdravstvene dejavnosti,
• nov zakon o pacientovih pravicah.
2. Odpiranje v mednarodno okolje
• vključevanje v mreže specializiranih centrov,
• razvoj referenčnih centrov za EU,
• mednarodna akreditacija za bolnišnice in certifikat EFQM,
• povečanje mednarodnih povezav na razvojnem, izobraževalnem in raziskovalnem področju,
• učna baza za zdravnike EU in JV Evrope,
• vključevanje v EU razvojno raziskovalne projekte,
• vrhunski strokovnjaki – ambasadorji.
3. Tehnološki razvoj medicine
ANALIZA NOTRANJIH IN ZUNANJIH DEJAVNIKOV DELOVANJA UKCL
• razvoj visoke medicinske tehnologije – robotika,
• digitalizacija zdravstva – telemedicina, priložnosti pri grajenju mednarodnega ugleda in znamke ter cenovno učinkovito trženje storitev za paciente iz drugih držav,
• brezpapirna bolnišnica.
4. Razvoj tržne dejavnosti
• trženje zdravstvenih storitev za samoplačnike,
• trženje storitev na področju svetovanja in podajanja ekspertnih mnenj,
• trženje storitev za paciente iz drugih držav,
• javno-zasebna partnerstva na področju investicij,
• priložnosti, ki jih daje Evropska direktiva o čezmejnem zdravljenju
• testiranje zdravil in medicinskih pripomočkov – prihodki iz tržne dejavnosti
• trženje izobraževanja (šol, delavnic, simulacijskega učenja)
NEVARNOSTI:
1. Pomanjkljivo načrtovanje zdravstvenega varstva na nacionalni ravni
• odsotnost strateškega plana zdravstvenega varstva,
• počasen odziv na demografske spremembe in potrebe prebivalstva po zdravstvenih storitvah – čakalne dobe,
• pokrivanje stroškov socialne problematike s sredstvi zdravstvene dejavnosti,
• pomanjkanje negovalnih bolnišnic,
• pomanjkljivo načrtovanje in upravljanje s kadri na nacionalni ravni,
• nezadostno financiranje zdravstvenih storitev,
• nedodelani in nefleksibilni modeli financiranja izvajalcev,
• pretirano napotovanje bolnikov s primarne na sekundarno in terciarno raven.
2. Spremembe modela financiranja bolnišnične dejavnosti
• zmanjševanje državnih investicij v infrastrukturo bolnišnic,
• nedodelani modeli financiranja izvajalcev (SPP),
• podcenjeni programi,
• pomanjkljiv nabor terciarnih storitev in njihovo financiranje,
• spremenljivost pogojev financiranja.
3. Zakonske podlage za upravljanje
• zastarel zakon o javnih zavodih;
• nepredvidljivi učinki zakonske podlage za nagrajevanje zaposlenih v zdravstvu;
• EU direktiva o delovnem času zdravstvenih delavcev (40 ur).
4. Epidemiološki, demografski, okoljski in politični vplivi
• naraščanje stroškov zaradi povečanega števila kroničnih bolnikov in starostnikov,
ANALIZA NOTRANJIH IN ZUNANJIH DEJAVNIKOV DELOVANJA UKCL
5. Odpiranje zdravstvenega trga
• odtok pacientov in zmanjšanje prihodkov,
• pomanjkanje in odtok ključnega zdravstvenega kadra.
STRATEŠKI IZZIVI
Strateški izzivi
DEMOGRAFSKI TRENDI IN POTREBE PREBIVALSTVA Starostna struktura prebivalstva
Obetajo se spremembe v starostni strukturi prebivalstva, predvsem v rasti deleža starejših (starih 65 let in več).
Glede na uradne statistike je v letu 2013 predstavljal delež starejših nad 65 let 17,3 odstotka celotne slovenske populacije. V letu 2020 se ocenjuje, da bo ta delež znašal 20,6 odstotkov vse populacije, medtem ko bo do leta 2030 že četrtina populacije starostnikov nad 65 let. Šele po letu 2050 naj bi se porast starostnikov ustalil.
Ko govorimo o staranju populacije, je potrebno upoštevati tudi, da se tudi struktura zaposlenih znotraj UKCL tudi stara. V zadnjem desetletju se starostna meja populacije viša. Trenutno je največ zaposlenih v starostni skupini od 30 do 34 let, še leta 2008 pa smo imeli po številu največ zaposlenih v starostni skupini od 25 do 29 let. Velik porast je v št. zaposlenih v skupini od 50 do 59 let. Kar 79 odstotkov zaposlenih je ženskega spola.
Pričakovana življenjska doba
Pričakovano trajanje življenja je v Sloveniji že preseglo 80 let in je za eno leto nad povprečjem EU-28, a še vedno pod povprečjem EU-15. Pričakovana življenjska doba za moške je trenutno 77, za ženske pa 83 let in se še naprej hitro povišuje. Moški, ki je danes star 61 let, lahko v sedanjih razmerah pričakuje, da bo živel še 20 let, ženska v starosti 58 let pa, da bo živela še 27 let. Dejansko bosta ob hitrem podaljševanju življenja oba v povprečju živela še občutno dlje. Povprečna starost prebivalstva naj bi se v prihodnjih dveh desetletjih povišala z 42 na 46 let.
Bolezni v prihodnosti
Ker delež prebivalcev starejših od 65 let v Sloveniji hitro narašča, lahko pričakujemo več s tem povezanih bolezni (sladkorna bolezen tipa 2, rak itd.). Prav tako narašča prekomerna telesna teža pri odraslih in otrocih. V Sloveniji so ključni izziv nenalezljive bolezni, ki so daleč najpomembnejši vzrok umrljivosti, še posebej rak (vodi rak pljuč), srčno-žilne bolezni (te se v Sloveniji znižujejo), samomori in poškodbe (visok delež prometnih nezgod pri moških).
Grožnje zdravju predstavljajo tudi izbruhi nalezljivih bolezni ali okoljska tveganja, do katerih pride spontano, zaradi nesreč, onesnaženja okolja, bioterorizma ali drugih okoliščin.
ZAGOTAVLJANJE KLJUČNEGA KADRA Število zdravnikov in medicinskih sester
Slovenija je po številu zdravnikov podhranjena. V letu 2012 smo imeli 2,5 zdravnika na 1.000 prebivalcev, povprečje EU-28 pa je znašalo 3,4 zdravnika na 1.000 prebivalcev. Na področju vseh izvajalcev zdravstvene nege (s srednjo in visoko izobrazbo) smo imeli istega leta 8,2 izvajalcev zdravstvene nege na 1.000 prebivalcev, povprečje EU-28 pa je bilo 8,0 izvajalcev zdravstvene nege na 1.000 prebivalcev. Med temi izvajalci smo imeli 2,2 medicinskih sester z višjo oz. visoko izobrazbo na 1.000 prebivalcev, kar pa je bistveno manj od povprečja EU-28. V UKC Ljubljana nam glede na obstoječe kadrovske normative trenutno primanjkuje 300 izvajalcev zdravstvene nege z visoko strokovno izobrazbo.
Izziv Slovenije v prihodnje je zagotoviti zadostno število zdravnikov specialistov ter zagotovitev zadostnega števila visoko izobraženih izvajalcev zdravstvene in babiške nege.
STRATEŠKI IZZIVI
Človeški viri morajo biti zadostni po številu in kar najbolj kakovostni, vodstvo pa si mora nenehno prizadevati, da bi ustvarilo okolje, da bodo zaposleni v svojem delovnem okolju zadovoljni. Nujno je v kar največji možni meri izkoristiti vse razpoložljive vire. Poleg nujnih zaposlitev dodatnih zdravnikov specialistov je pomembna še učinkovitejša organizacija dela in večja vključenost specializantov in sekundarijev ter študentov zadnjih letnikov Medicinske fakultete.
EU direktiva o delovnem času zdravstvenih delavcev:
Obstoječe pomanjkanje zdravstvenega kadra se bo v prihodnosti z upoštevanjem EU direktive o delovnem času zdravstvenih delavcev (40 ur tedensko) še povečalo.
RAZVOJ MEDICINSKE TEHNOLOGIJE IN INFORMATIZACIJA ZDRAVSTVA
Za zagotavljanje dostopnosti sodobne medicinske tehnologije (robotika), bo potrebno zagotoviti prioritete in ustrezne finančne vire. Vodstvo UKCL si mora prizadevati za nenehno nujno posodabljanje dotrajane opreme in uvajanje novih tehnologij, ter njihovo najboljšo izkoriščenost. Na tem področju je potrebno poleg obstoječih virov, ki jih zagotavljajo sredstva amortizacije sedanje opreme, iskati dodatne vire: sponzorska sredstva, mednarodni razpisi, sodelovanje z institucijami v razvitem svetu, itd.
Uvedba telemedicinskih pristopov pri zdravljenju kroničnih bolezni je ključnega pomena za obvladovanje bremena kroničnih bolezni in čakalnih dob. Razvoj telemedicinske obravnave in uvedba v klinično prakso predstavlja velik izziv za zdravstveni kader in paciente.
Nadaljnji razvoj informatizacije zdravstva in poenotenje informacijskega sistema UKCL predstavlja izziv in bo pomembno optimiziral tako procese zdravstvene obravnave, kot podporne procese UKCL.
Nove tehnologije v medicini na splošno in v kirurgiji se nadaljujejo v smislu zgodnje diagnostike, minimalno invazivnih posegov in multidisciplinarne obravnave okrog pacienta, dnevne kirurgije in kirurgije pospešenega okrevanja.
OPTIMIZACIJA ORGANIZACIJE ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI
Priložnosti vidimo v povezavi in tesnejšem sodelovanju različnih kliničnih oddelkov pri zdravstveni obravnavi in zagotavljanje zadostnega števila ustreznih kapacitet enot intenzivne terapije in intenzivne nege, dnevnega hospitala ter negovalnega oddelka. Koordinacija zdravstvene obravnave in uvajanje kliničnih poti ter integracija z ostalimi deležniki (socialna služba, domovi za ostarele, negovalne bolnišnice) je ključna za zagotavljanje večje pretočnosti pacientov.
Okolje ni prilagojeno skrajševanju časa hospitalizacije zaradi ozkih odpustnih grl, ki podaljšujejo čas hospitalizacije in preobremenjujejo posteljne kapacitete. Nadaljujejo se trendi usmerjanja obravnav težjih in dražjih kirurških pacientov iz perifernih v osrednje centre, predvsem UKCL.
Ohranjanje razvoja medicine na vrhunski ravni: osrednjeslovenska regija potrebuje splošno bolnišnico za bolnike na sekundarni ravni, s čemer bi v UKCL sprostili nujno potrebne kapacitete za ohranitev razvoja medicine na vrhunski ravni.
STRATEŠKI IZZIVI
UPRAVLJANJE IN VODENJE DELOVNIH PROCESOV
Zagotavljanja učinkovitega vodenja in upravljanja na vseh ravneh, dobro sodelovanje vodstvenih timov (medicinska stroka, zdravstvena nega, poslovni del).
DOSTOPNOST DO ZDRAVSTVENIH STORITEV
UKCL s svojimi strokovnimi enotami izvaja celostno in nepretrgano zdravstveno oskrbo bolnikov v tesnem sodelovanju z zdravstvenimi in socialnimi ter drugimi dejavnostmi primarne ravni. Ker smo v okviru UKCL zaradi splošnega pomanjkanja posteljnih kapacitet velikokrat primorani obravnavati večji delež akutnih, nujnih bolnikov, lahko bolnikom z »usmerjeno« patologijo pogosto še vedno nudimo hospitalno oskrbo le v omejenem obsegu.
Posledica so čakalne dobe, h katerim prispevajo tudi zaradi staranja prebivalstva in izboljšanega odkrivanja bolezni ter signifikantno povečevanje števila bolnikov ter povečevanje deleža bolnikov, ki potrebujejo najzahtevnejše posege. Čakalne dobe za obravnavo tistih bolnikov, ki potrebujejo vrhunsko specialistično zdravstveno oskrbo UKCL, je mogoče skrajševati na več načinov:
• s povečevanjem obsega hospitalne dejavnosti z dodatnimi programi,
• s prerazporejanjem bolnikov na druge oddelke UKCL in s prenosom dela dejavnosti na regijske bolnišnice,
• z zmanjševanjem priliva bolnikov iz nujne akutne obravnave na tiste OE, kjer so čakalne dobe za zdravljenje usmerjene patologije daljše od dopustnih,
• s tesnejšim sodelovanjem z drugimi strokami,
• s povečevanjem obsega obravnave bolnikov v okviru dnevne in eno-dnevne bolnišnice,
• s strokovno podporo ustanovitvi splošne bolnišnice in negovalnih enot za kronične in terminalne bolnike v ljubljanski regiji,
• s strokovno podporo pri vzpostavljanju in zagotavljanju sistema zdravstvene oskrbe na domu.
UKCL lahko prispeva k skrajševanju čakalnih dob z optimizacijo pritoka in odtoka pacientov. UKC Maribor, kot druga terciarna ustanova v tem obdobju ne bo dokončno saniral kadrovskih problemov na področju anestezije in kirurgije, tako da lahko v UKCL pričakujemo nadaljnjo povečano rast stroškov dela in materialnih stroškov obravnave na pacienta, daljšanje čakalnih vrst na področju urologije, operacij na odprtem srcu, vaskularne kirurgije. Nadaljujejo se trendi usmerjanja obravnav težjih in dražjih kirurških pacientov iz perifernih v osrednje centre, predvsem UKCL.
ZAGOTAVLJANJE MATERIALNIH IN FINANČNIH VIROV
Prizadevati si bo potrebno za še podrobnejšo oceno realizacije (predvsem doslednemu kodiranju in vrednotenju obravnavanih SPP), zlasti pa težiti k ustreznemu ovrednotenju najtežjih, t.im. »terciarnih« primerov. Pri tem se kot možnost nakazuje prizadevanje za financiranje na podlagi doseženih strokovnih in drugih kriterijev, ki opredeljujejo vrhunsko zdravstveno ustanovo.
Potrebno bo zagotoviti boljše ovrednotenje specialistične ambulantne dejavnosti, kjer trenutno financiranje pomembno zaostaja za dejanskimi stroški.
Potrebno je izboljšati realizacijo plačila zdravstvenih storitev v primeru, da zavarovanje ni urejeno, tudi z boljšo dostopnostjo blagajne v UKCL in plačilno disciplino.
STRATEŠKI IZZIVI
Nujno je tudi dejansko zagotoviti formalno, sicer statutarno opredeljeno avtonomijo in odgovornost izvajalcev (OE), vključno z možnostjo stimulacije zaposlenih v uspešnih OE.
Prav tako vidimo potrebo po večjem vlaganju države v zdravstvo. Glede na poročilo OECD Health at a glance 2017, so izdatki za zdravstvo Slovenije na prebivalca, ob upoštevanju paritete kupne moči, na ravni 71 odstotkov izdatkov od povprečja držav OECD. Avstrija pa nasprotno vlaga za 31 odstotkov več od povprečja OECD (slo - 2.835 USD glede na PKM na prebivalca; povprečje OECD – 4.000 USD glede na PKM na prebivalca, Avstrija – 5.227 glede na PKM na prebivalca). Slovenija tako namenja 8,6 odstotkov BDP za zdravstvo, medtem ko je povprečje 35 držav OEDC 9,0 odstotkov. Avstrija vlaga 10,4 odstotke BDP pa zdravstvo. Več kot Slovenija vlagajo tudi Italija, Španija in Portugalska.
GRAJENJE POZITIVNE PODOBE UKCL IN DVIG ZAUPANJA VANJO V HIŠI IN ZUNAJ NJE
Ugled UKCL in zaupanje vanj izhajata iz vedenja in komuniciranja najprej v njem in šele potem v zunanjem okolju.
Slabšanje klime in padanje zadovoljstva pri delu kažeta tudi na potrebo po izboljšanju komunikacijskih kompetenc vodilnih kadrov in vseh zaposlenih. Ti so tudi najpomembnejši viri in vratarji za objave v družbenih in množičnih medijih. Zato je eden izmed najpomembnejših izzivov zaustaviti padanje zadovoljstva in zavzetosti, ter spreminjati organizacijsko klimo in kulturo, ki naj omogočata uspešno delo zaposlenih in čim manj stresno obravnavo pacientov.
Zato bomo okrepili izobraževanje vodilnih kadrov in drugih zaposlenih na področju komunikacijskih veščin in vodenja. V Službi za izobraževanje bomo zaposlili specialiste za komunikacijsko usposabljanje zaposlenih za boljše medsebojno komuniciranje in vodenje. Prav tako bomo ključnim zaposlenim omogočili usposabljanje za javno nastopanje, komuniciranje s pacienti in poslovnimi partnerji (deležniki). Strokovnjakom UKCL, ki so iskani gosti v množičnih medijih, je potrebno nuditi potrebno usposabljanje za javno nastopanje in jim pomagati pri čim manj stresnem nastopu v medijih.
V Službi za raziskave in razvoj bomo zaposlili strokovnjaka, ki bo začel sistematično spremljati zadovoljstvo zaposlenih z organizacijo, nadrejenimi in vodstvom, ter zavzetost vseh zaposlenih. Ob spremljanju kakovosti notranjega komuniciranja bo Služba za raziskave in razvoj pristopila tudi k sistematičnemu spremljanju javne podobe in ugleda UKCL. Zaupanje v ustanovo pomembno vpliva na njeno zmožnost kakovostno opravljati svoje poslanstvo, zato je dvig ugleda in zaupanja pomembna naloga, ki jo je potrebno mersko podpreti.
V družbi se pomembno spreminja raba medijev, saj mlajši od 25 let prvenstveno posegajo po spletu in družbenih medijih, starejši pa še naprej uporabljajo tradicionalne – tisk, radio in televizijo. Na te spreminjajoče okoliščine se je potrebno odzvati s potrebno organizacijo lastnega sporočanja in osmišljanja lastnega dela in podobe, tudi z večjo usmeritvijo na lastne medije (vključno s spletnim nastopom in družbenimi omrežji). Za potrebe obnove in izboljšanja spletne strani in intraneta UKCL bo Služba za odnose z javnostmi dopolnjena z novimi kadri, ki bodo spletno stran in intranet UKCL uredniško zasnovali in upravljali sedanjosti in jih privedli do ravni, ki jo od tako elitne ustanove, kot je UKCL, vsi deležniki, notranji in zunanji, upravičeno pričakujejo. Spletni nastop bo dopolnjen z družbenimi mediji in lastnimi kanali, ki bodo omogočali kakovostno predstavitev najboljših dosežkov vrhunskega dela priznanih strokovnjakov in njihovih ekip v UKCL. Za to pa bo potrebno vzpostaviti tudi multimedijski center, ki bo med drugimi zaposloval fotografa, oblikovalca, snemalca montažerja, skratka profile, ki bodo omogočili dokumentiranje in predstavljanje dela vrhunskih strokovnjakov UKCL. Nekateri izmed teh kadrov so že zaposleni v UKCL in jih je treba le organizacijsko povezati, manjkajoče pa bo potrebno poiskati.
STRATEŠKI IZZIVI
Javno nastopanje ne more biti prepuščeno naključjem in medijskim povpraševanjem, temveč mora UKCL z njim upravljati sam.
Za protokolarne potrebe in javno nastopanje generalnega direktorja bo ob Službi za odnose z javnostmi odgovoren tudi Kabinet generalnega direktorja, ki je že del organizacijske strukture in ga je končno potrebno vsebinsko in kadrovsko osmisliti.
Znamka UKCL potrebuje izostritev, ki naj nosi strokovnost in vzbuja zaupanje, ki bosta omogočali tržni nastop, tudi na mednarodnem trgu vrhunskih zdravstvenih storitev. Tržni nastop, ki bo v veliki meri usmerjen v tujino, potrebuje posebno skupino strokovnjakov za trženjsko komuniciranje, ki morano opraviti potrebno analizo karakterja tržne znamke UKCL na izbranih trgih, pripraviti strategijo nastopanja in njeno izvedbo.
ODPIRANJE ZDRAVSTVENEGA TRGA
Priložnosti, ki jih daje EU direktiva o čezmejnem zdravljenju predstavlja izhodišče za nadaljnji razvoj tržne dejavnosti UKCL. V slovenskem prostoru predstavlja izziv ureditev razmer na področju podeljevanja koncesij.
Slabi so pogoji za investiranje in stimuliranje dela na področju tržne dejavnosti.
ZAGOTAVLJANJE VIROV ZA VZDRŽEVANJE IN IZGRADNJO NOVE INFRASTRUKTURE UKCL Izziv je zagotavljanje finančnih virov za obvladovanje obstoječe in izgradnjo nove infrastrukture, ki je potrebna za zagotavljanje potrebnih zdravstvenih storitev. Nujno so potrebne investicije v obnovo in izgradnjo novih prostorskih kapacitet posameznih klinik in kliničnih oddelkov, podpornih služb itd.
STRATEŠKE USMERITVE UKCL
Strateške usmeritve UKCL
UKCL je pomemben subjekt v sistemu zdravstvenega varstva Slovenije in pomembno vpliva na:
• razvoj sistema zdravstvenega varstva in zdravje državljanov,
• ključne dejavnike za dolgoročno uspešno, učinkovito in pravično izvajanje zdravstvenega varstva v skladu s potrebami državljanov (dostopnost) in razpoložljivimi viri (socialni vidik).
Dolgoročni cilji zavoda temeljijo na razumevanju potreb in pričakovanj deležnikov in zunanjega okolja in na razumevanju notranjega delovanja in sposobnosti:
1. Referenčna evropska bolnišnica: krepitev terciarne dejavnosti in referenčnosti ustanove ter postopno ločevanje terciarne in sekundarne dejavnosti, krepitev razvojno-raziskovalnega dela, pedagoškega dela, razvoj v vrhunski interdisciplinarni učni center, ohranjanje in krepitev ugleda UKC Ljubljana, izpolnjenje mednarodnih standardov kakovosti in varnosti in poslovne odličnosti.
2. Osredotočenost na pacienta: izboljšanje kakovosti in varnosti zdravstvene oskrbe, izboljšanje zadovoljstva pacientov in drugih odjemalcev storitev UKC Ljubljana, izvajanje dogovorjenih programov, širitev programov na dejavnostih z dolgimi čakalnimi dobami - obvladovanje čakalnih dob, zagotavljanje enake dostopnosti do zdravstvene oskrbe in enakopravne obravnave vsem pacientom, vključevanje pacientov v soodločanje v zdravstveni obravnavi.
3. Učinkovita organizacija in upravljanje: vzpostavitev sodobne, učinkovite in fleksibilne organiziranosti in izboljševanje učinkovitosti upravljanja, zagotoviti ustrezno prostorsko ureditev in opremljenost, prenova, razvoj in oblikovanje sodobnih in učinkovitih organizacijskih enot v skladu z razpoložljivimi viri, obvladovanje storilnosti dela in stroškov poslovanja, doseganje finančne trdnosti in s tem dolgoročne stabilnosti poslovanja UKC Ljubljana, zagotavljanje ustrezne transparentnosti poslovanja (interna realizacija – zaračunavanje storitev med organizacijskimi enotami znotraj UKC Ljubljana, beleženje stroškov po pacientih in zdravnikih, urejanje razmerij z javnimi in zasebnimi zavodi glede dela zaposlenih UKC Ljubljana pri drugih delodajalcih…), vzpostavitev in vzdrževanje sistema celovite kakovosti in varnosti, uvajanje kliničnih poti, izvajanje investicij za zagotovitev ustreznih prostorskih pogojev za opravljanje dejavnosti in izboljšanje tehnološke opremljenosti UKC Ljubljana, razvoj sodobne informacijske tehnologije (integracija informacijskih sistemov, uskladitev informacijskih storitev z zdravstvenimi procesi, zagotavljanje neprekinjenega poslovanja, aktivno vključevanje v nacionalne in evropske projekte s področja e-zdravja), doseganje ravnotežja med zdravstvenimi potrebami okolja in razpoložljivimi viri, izboljšanje tehnične infrastrukture, boljši pretok informacij, boljše interno in zunanje komuniciranje ter graditev pozitivnih odnosov z javnostmi.
4. Motivirani in usposobljeni zaposleni: zagotavljanje ustrezne kadrovske strukture ter stalnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja, zagotavljanje kompetentnosti zaposlenih in zunanjih odjemalcev izobraževalnih storitev, vzpostavitev učinkovitega upravljanja s človeškimi viri, spodbujanje strokovnega razvoja zaposlenih, usposabljanje zaposlenih za učinkovito vodenje in upravljanje UKCL, zagotavljanje pogojev za raziskovalno razvojno delo, spodbujanje inovativnosti zaposlenih in uvajanja sprememb. Skrb za zdravje in dobro počutje na delovnem mestu, obvladovanje stresa itd.
STRATEŠKE USMERITVE UKCL
5. Povezanost UKCL v slovenskem in mednarodnem prostoru: krepitev povezav in sodelovanja z zdravstvenimi, izobraževalnimi, raziskovalnimi in drugimi organizacijami na nacionalni ravni in v mednarodnem okolju.
OBVLADOVANJE SISTEMA KAKOVOSTI
V UKCL stremimo k visoki kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave pacientov. Politika kakovosti zagotavlja uresničevanje strateških usmeritev UKC Ljubljana, ob upoštevanju mednarodnih standardov kakovosti. S tem zagotavljamo primerljivost z odličnimi bolnišnicami v mednarodnem prostoru.
Sistem obvladovanja kakovosti izhaja iz šestih splošnih načel kakovosti v zdravstvu - Svetovne zdravstvene organizacije (uspešnost, varnost, pravočasnost, učinkovitost, enakost, osredotočenost na pacienta). Za zagotavljanje visoke ravni kakovosti in varnosti temeljnih zdravstvenih procesov, podpornih in vodstvenih procesov, uporabljamo sledeča orodja vodenja sistema kakovosti:
• mednarodna akreditacija standardov kakovosti za bolnišnice,
• modela odličnosti EFQM,
• certificiranje standardov kakovosti ISO 9001 in standardov kakovosti za posamezna strokovna področja,
• sistem obvladovanja odklonov,
• sistem obvladovanja tveganj,
• sistem obvladovanja kazalnikov in uravnotežen sistem kazalnikov- BSC (ang. Balanced Scorecard),
• sistem obvladovanja dokumentacije,
• procesni pristop in stalno izboljševanje procesov,
• razvoj orodji vodenja kakovosti (stalno izboljševanje, inovativnost, učinkovite izboljšave itd).
Primerjava rezultatov kazalnikov kakovosti in varnosti med organizacijskimi enotami, kot tudi mednarodne primerjave, omogočajo iskanje priložnosti za izboljšave v uspešnosti in učinkovitosti delovanja.
Strateške usmeritve razvoja sistema kakovosti in varnosti so:
• stalno izboljševanje kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave ob pacientu z uvajanjem
»mikrosistemskega pristopa« in razvojem kakovosti ob pacientu,
• osredotočenost na pacienta – opolnomočenje,
• usposabljanje voditeljev za uporabo učinkovitih orodij vodenja in komunikacije,
• učinkovita komunikacija strateških ciljev,
• transparentnost in usmerjenost k ciljem,
• učinkovito uvajanje sprememb,
• standardizacija zdravstvene obravnave in zmanjšanje variabilnosti procesov in izidov zdravljenja,
• učinkovita informacijska podpora kazalnikov kakovosti in varnosti,
• osredotočenost na zaposlene - razvoj zdravega delovnega okolja,
• mednarodna sodelovanja in izmenjave dobrih praks v razvoju kakovosti in varnosti
STRATEŠKE USMERITVE UKCL
TEMELJNA ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
Za kakovostno strokovno načrtovanje in izvajanje vrhunske zdravstvene dejavnosti v UKCL so nujno potrebni natančni, veljavni in ažurni lastni epidemiološki podatki ter na njihovi podlagi izoblikovane informacije.
Kot že rečeno, izvaja UKCL s svojimi strokovnimi enotami celostno in nepretrgano zdravstveno obravnavo pacientov v tesnem sodelovanju z zdravstvenimi in socialnimi ter drugimi dejavnostmi primarne ravni. Poleg skrajševanja čakalnih dob, ki so opisane v poglavju Strateški izzivi na str. 16, lahko k strokovni racionalizaciji dejavnosti UKCL pripomore tudi boljše in tesnejše sodelovanje z osnovno zdravstveno dejavnostjo. Pomembna se zdi priložnost oblikovanja vnaprej dogovorjenih protokolov napotovanja ter zagotavljanja boljših možnosti za konzultacije s specialisti – konzultanti.
Za uspešno in celovito zdravstveno obravnavo je potrebno potrebno zagotoviti učinkovito sodelovanje posameznih strokovnih organizacijskih enot pri zdravstveni obravnavi pacienta s koordinacijo zdravstvene obravnave, združevanje dejavnosti različnih strok v funkcionalne enote – centre dejavnosti: združitev zdravstvene obravnave različnih specialističnih strok v center dejavnosti. To bo zagotovilo tudi večjo pretočnost pacientov.
Nadaljnja digitalizacija zdravstva bo omogočila pripravo digitaliziranih kliničnih poti za najpogostejša stanja po usmerjenih področjih, ustanovitev osrednje celovite podatkovne zbirke, razvoj telemedicinskih storitev in telekonzultacij za primarno in sekundarno raven.
Primerjave izidov zdravstvene obravnave (»benchmarking«) s kazalniki med organizacijskimi enotami UKCL in z drugimi bolnišnicami v slovenskem in mednarodnem prostoru bo zagotovila transparentnost rezultatov in odkrivanje priložnosti za izboljšave.
Obvladovanje čakalnih dob za vrhunske specialistične zdravstvene storitve in storitve na sekundarni ravni so pomemben del zagotavljanja dostopnosti do zdravstvenih storitev. Pomemben dejavnik predstavlja opredelitev strokovnih kriterijev za napotitve na terciarno in sekundarno raven.
TRANSPLANTACIJSKA DEJAVNOST
UKCL predstavlja edini center v Sloveniji, ki hkrati izvaja transplantacijo organov, transplantacijo tkiv in celic in donorski program. Gre za 3 interdisciplinarne kompleksne procese, ki trenutno potekajo ločeno na različnih deloviščih znotraj različnih klinik in kliničnih oddelkov. Ob zadnji sistematizaciji klinik, kliničnih oddelkov in služb UKCL v letu 2017 je bil zaradi potrebe po boljši organiziranosti omenjenih procesov Center za transplantacijsko dejavnost (CTD) UKCL uvrščen med službe posebnega pomena.
Center za transplantacijsko dejavnost (CTD) predstavlja interdisciplinarno koordinacijo posameznih področji transplantacijske dejavnosti v UKCL (transplantacijo organov, transplantacija tkiv in celic in donorski program).
CTD sodeluje s številnimi zunanjimi deležniki (Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke, Zavod Republike Slovenije za presaditve organov in tkiv, Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino, ostale donorske bolnišnice, idr. ).
STRATEŠKE USMERITVE UKCL
Strateške usmeritve:
Centri za transplantacijo organov:
• koordinacija delovanja in ustanovitev strokovnih enot, ki izvajajo dejavnost presaditve organov na interdisciplinarnem nivoju (centri za transplantacijo ledvic, srca, jeter in trebušne slinavke in pljuč)
• vzpostavitev enotnega hospitalnega sistema za izvajanje presaditev organov v skladu z zahtevami po izolaciji bolnikov (SPOBO)
• vzpostavitev enotnega ambulantnega sistema za vodenje bolnikov po presaditvi organov v skladu z zahtevami po izolaciji bolnikov (SPOBO)
• vzpostavitev enodnevnega hospitala za obravnavo bolnikov po presaditvi organov v skladu z zahtevami po izolaciji bolnikov (SPOBO)
• pomoč in podpora pri razvojno-raziskovalni dejavnosti
Enota za transplantacijo tkiv in celic:
• koordinacija delovanja strokovnih enot, ki izvajajo dejavnost presaditve tkiv in celic
• vzpostavitev enotnega hospitalnega sistema za izvajanje presaditev tkiv in celic v skladu z zahtevami po izolaciji bolnikov (SPOBO)
• vzpostavitev enotnega ambulantnega sistema za vodenje bolnikov po presaditvi tkiv in celic v skladu z zahtevami po izolaciji bolnikov (SPOBO)
• vzpostavitev enodnevnega hospitala za obravnavo bolnikov po presaditvi tkiv in celic v skladu z zahtevami po izolaciji bolnikov (SPOBO)
• ustanovitev enotne centralne tkivne banke za zagotovitev zahtevanih najvišjih standardov priprave, obdelave in shranjevanja tkiv in celic.
• pomoč in podpora pri razvojno-raziskovalni dejavnosti
Donorski program:
• koordinacija donorske dejavnosit na posameznih strokovnih enotah (intenzivne terapije III.)
• vzpostavitev ekipe za pomoč pri vzdrževanju dajalca v drugih donorskih bolnišnicah.
• pomoč in podpora pri razvojno-raziskovalni dejavnosti
DEJAVNOST PREHRANSKE OSKRBE BOLNIKOV
Podhranjenost v bolnišnicah, vključno z bolezensko povezano podhranjenostjo, je pereč javno zdravstveni in zdravstveni problem v Evropi (Declaration, 2009). Veliko bolnikov je podhranjenih že ob sprejemu v bolnišnico, podhranjenost pa je pogost pojav tudi tekom hospitalizacije oz. se med hospitalizacijo še poslabša.
Podhranjenost v povezavi z boleznijo podaljšuje ležalno dobo, zahteva več nege, včasih celo intenzivne,
STRATEŠKE USMERITVE UKCL
povečuje možnost zapletov in v skrajnem primeru privede do smrti (Priporočila za prehransko obravnavo…, 2008).
Prehrana bolnikov postaja vedno bolj pomemben del zdravljenja, zato se tudi na večini klinik UKCL pojavlja potreba po vključevanju kliničnih dietetiko v zdravstvene time, saj lahko le dobro sodelovanje med zdravnikom, medicinsko sestro in kliničnim dietetikom privede do kakovostnega zdravljenja bolnikov.
Cilji zgodnjega odkrivanja prehransko ogroženih ali že podhranjenih bolnikov in izvajanje zgodnje, celostne in individualizirane prehranske podpore so:
• preprečiti bolnišnično podhranjenost,
• izboljšati prehransko stanje hospitaliziranih bolnikov,
• izboljšati izide zdravljenja,
• skrajšati čas hospitalizacije bolnikov,
• zmanjšati število in resnost zapletov po-operativnega zdravljenja,
• pospešiti okrevanje bolnikov in skrajšati obdobje okrevanja…
Vključitev kliničnega dietetika v zdravstveni tim bi tako omogočila takojšnjo prehransko obravnavo hospitaliziranih bolnikov glede na sodobne smernice zdravljena, ne le podhranjenosti ampak tudi vseh bolezni, ki zahtevajo direktno prehransko podporo. Vključitev kliničnega dietetika v prehranske time narekujejo tudi smernice vseh evropskih združenj za klinično prehrano – EFAD, ESPEN in ESPHAGAN. Navedenim smernicam pri delu sledimo tudi v UKCL.
RAZISKAVE IN RAZVOJ
Znanstveno-raziskovalno delo je skupaj z vrhunskim kliničnim delom in pedagoškim delom eno od treh osnovnih poslanstev Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL).
Na področju znanstveno-raziskovalnega dela dosegajo številne organizacijske enote (OE) UKCL v zadnjih desetletjih zavidljive rezultate. Na osnovi raziskovalnih kazalcev je bilo v zadnjih letih posameznim OE odobrenih več razvojno-raziskovalnih projektov UKCL, raziskovalnih projektov in programov Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS), in tudi financiranje mladih raziskovalcev iz programa ARRS. Posamezne OE že tradicionalno dobro sodelujejo z raziskovalnimi inštitucijami doma in v tujini. Nekatere so vključene v mednarodne večcentrične raziskave, ki so rezultirale v odmevnih objavah v uglednih znanstvenih revijah.
Etični standardi
Vse raziskave v UKCL, ki kot preiskovance vključujejo laboratorijske živali, celične kulture ali človeške preiskovance morajo zadostiti predpisanim etičnim standardom in morajo biti odobrene s strani Komisije za medicinsko etiko Republike Slovenije. Raziskave na ljudeh morajo potekati v skladu z določili slovenskega Kodeksa medicinske etike (ISIS 2016; 11; 17), zadnje verzije Helsinške deklaracije o biomedicinskih raziskavah na človeških preiskovancih (JAMA 2013; 310: 2191) in Oviedske konvencije za zaščito človekovih pravic in dostojanstva v povezavi z biologijo in medicino. (http://www.coe.int/en/web/conventions/full- list//conventions/rms/090000168007cf98)
